| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1541 - 1550 / 1592
Na začetekNa prejšnjo stran151152153154155156157158159160Na naslednjo stranNa konec
1541.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3132; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

1542.
DOLOČANJE NITRITOV V VODAH S KONSTANTNO PRETOČNIM ANALIZATORJEM
Barbara Lasecky, 2009, diplomsko delo

Opis: Za določitev nitritov v različnih vzorcih vod (pitnih, podzemnih, površinskih in odpadnih vod) smo uporabili konstantno pretočno analizo. Postopek temelji na izmerjeni absorbanci. Za pripravo osnovne standardne raztopine smo uporabili trden natrijev nitrit. Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje. Statistično ovrednotenje smo izvedli glede na zahteve analizne metode (koncentracijsko območje, meja določanja, meje zaznavanja, ponovljvost, obnovljivost in pravilnost). S sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah smo dokazali, da je analizna metoda pravilna. Rezultate smo ovrednotili glede na dovoljene mejne vrednosti nitritov v pitnih, podzemnih in odpadnih vodah v Sloveniji. Iz rezultatov vidimo, da je vsebnost nitritov v večini analiziranih vzorciev vod nizka, saj ne presega mejnih normativov.
Ključne besede: konstantno pretočni analizator, nitrit, pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, validacija
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1986; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (34,25 MB)

1543.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Ključne besede: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2452; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

1544.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA KAKOVOSTI HIDROOLEOFOBIRANEGA NUBUKA
Boštjan Geohelli, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen dela je izbrati najboljši tehnološki postopek izdelave pralnega hidroolefobiranega nubuka najboljše kakovosti. Hidrooleofobirani obutveni nubuk smo testirali na pranje in sušenje v pralno — sušilnem stroju za običajno domačo uporabo, uporabili smo program in sredstvo za pranje za občutljivega perila. Testiranja po takšnem enkratnem in trikratnem pranju in sušenju so vsebovala analize drgnjenja po metodah Veslic in Crockmeter, Spray test, Ballyjev penetrometrični test, vpijanje vodne kaplje, testiranje hidrofobnosti in oleofobnosti po metodi 3M pred in po abraziji, določevanje vsebnosti lipofilnih snovi z ekstrakcijo z diklorometanom, določevanje pH vodnega ekstrakta, določevanje paroprepustnosti ter meritve skrčenja, spremembe barve in oprijema po pranju in sušenju.Za ovrednotenje rezultatov merjenih parametrov smo uporabili osnovne statistične metode kot so povprečna vrednost in mediana, standardni odmik in relativni standardni odmik in medsebojne korelacije parametrov, in napredne kemometrijske metode kot so metoda glavnih osi (PCA), metoda analize grup (CA) in metoda linearne diskriminantne analize (LDA).
Ključne besede: USNJE, NUBUK, HIDROOLEOFOBNOST, PRALNOST, DRGNJENJE, SPRAY TEST, PENETROMETER, 3M TEST, METODA GLAVNIH OSI, METODA ANALIZE GRUP, METODA LINEARNE DISKRIMINANTNE ANALIZE
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2138; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

1545.
RAZVOJ IN VALIDACIJA HPLC-UV METODE ZA SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH HIDROKSCIMETNIH KISLIN V VZORCU VINA
Mateja Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo vsebnost p-kumarne in ferulne kisline v vzorcih vin. Metoda temelji na analizi HPLC z UV zaznavo. Uporabili smo izokratsko elucijo. Na osnovi topnosti standardov p-kumarne in ferulne kisline smo izbrali mobilno fazo mešanice vode in metanola (82:18) z 2 % ocetne kisline. Kot interni standard smo uporabili o-kumarno kislino. Kromatografske pogoje smo optimirali, da bi dobili najboljšo ločitev preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali glede na retencijski čas in s pomočjo podatkov iz literature. Standardne raztopine smo pripravlili v koncentracijskem območju od 1 do 10 μg/ml in od 0,1 do 1 μg/ml. Rezultate smo statistično ovrednotili v skladu z zahtevami validacije (delovno območje, linearnost, ponovljivost, točnost, meja določanja LOQ, mejo zaznave LOD). Vzorce rdečega vina in belega vina smo pripravili z ekstrakcijo, s centrifugiranjem in s filtriranjem. Iz rezultatov je razvidno, da vzorec rdečega vina vsebuje višje koncentracije preiskovanih spojin kot vzorec belega vina. Dokazali smo, da je predlagana analizna metoda za določevanje p-kumarne in ferulne kisline z uporabo HPLC primerna, natančna in točna.
Ključne besede: Fenolne spojine, rdeče vino, belo vino, validacija, hidroksicimetne kisline, p-kumarna kislina, ferulna kislina, o-kumarna kislina, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2964; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

1546.
OPTIMIRANJE TEHNOLOŠKEGA POSTOPKA IZDELAVE TABLET ZA ZDRAVLJENJE PLJUČNE TUBERKULOZE
Sandra Ilič, 2009, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomske naloge je optimiranje tehnološkega postopka izdelave tablet za zdravljenje pljučne tuberkuloze v fazi granuliranja, s katerim želimo doseči v tehnološkem postopku predpisane meritve trdnosti in razpadnosti tablet v fazi tabletiranja. Začeli smo tako, da smo v fazi granuliranja v izdelek vgradili 12 kg purificirane vode pri 80% hitrosti vbrizgavanja granulirne tekočine. S tem postopkom smo v fazi tabletiranja izdelali tablete, ki so dajale neustrezno trdnost in zadovoljivo razpadnost. Nadaljevali smo z vgradnjo 13 kg purificirane vode pri enaki hitrosti vbrizgavanja granulirne tekočine, vendar smo na ta način izdelali tablete, ki so dajale ustrezno trdnost tablet in neustrezen, daljši čas razpadnosti tablet. V nadaljevanju smo spremljali lastnosti granulata pri vgradnji 13 kg purificirane vode pri 100% hitrosti vbrizgavanja granulirne tekočine, ki pa je v primerjavi s predhodnimi poizkusi dajal najboljše rezultate. Poizkusi so to tezo potrdili. Glede na rezultate postopkov izdelave smo predpostavili maksimalen čas trajanja mehanske operacije in maksimalen navor mešala v fazi granuliranja. Maksimalnih doseženih mehanskih parametrov pri postopku izdelave zdravila ne smemo prekoračiti. Nato smo želeli ugotoviti vpliv časa mešanja suhega granulata in pomožnih snovi pri pripravi zmesi za tabletiranje na trdnost in razpadnost tablet. Ugotovitve so pokazale, da čas homogenizacije v temu namenjenem mešalniku nima nikakršnega vpliva na trdnost in razpadnost tablet. Vpliv nastavitev tabletirnega stroja na kakovost tablet smo želeli dokazati tako, da smo nastavitve na tabletirnem stroju spreminjali in tako spremljali karakteristične parametre tablet. Rezultati so nam pokazali, da z večanjem sile stiskanja ne dosežemo višje trdnosti tablet in tako tudi predpisanega časa razpadnosti tablet. Po opravljeni raziskavi smo pridobljene rezultate prikazali tabelarično, ki nam bodo v prihodnje v pomoč pri izdelavi tega izdelka.
Ključne besede: mehanski postopki, homogeniziranje, granuliranje, tabletiranje, trdnost tablet, razpadnost tablet
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3577; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

1547.
SINTEZA ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA AMILAZE
Andreja Kac, 2009, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje sintezo aktivnih encimskih skupkov ali agregatov iz encima α — amilaze in postopek zamreženja le — teh z glutaraldehidom, z namenom priprave končne oblike stabilnih zamreženih encimskih skupkov ali na kratko CLEAs. V splošni praksi je postopek priprave zamreženih encimskih skupkov razdeljen na dva ključna dela, in sicer, na precipitacijo topnega oziroma nativnega encima s pomočjo ustreznega organskega topila ali nasičene anorganske soli ter na nadaljnjo zamreženje tako izoborjenega encima s pomočjo zamrežitvenega agensa. Iz literature je znano, da je glutaraldehid, kot homobifunkcionalna organska molekula, najbolj pogosto uporabljen zamrežitveni agens, ker je relativno poceni in je njegova uporaba zelo enostavna. Pri postopku denaturacije oziroma obarjanja nativnega encima je potrebno preizkusiti čim več različnih denaturantov, z namenom, da se ugotovi, kateri uporabljeni denaturant ne povzroči ireverzibilne denaturacije encima, oziroma zagotovi, da je po ponovni resuspenziji izoborjenega encima v vodni raztopini aktivnost encima ponovno blizu 100 %. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz α — amilaze. Aktivnost CLEAs smo določili z reakcijo hidrolize vodotopnega škroba. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima α — amilaze γα-amilaza = 8 mg/mL in koncentraciji encima albumina (BSA) γBSA = 8 mg/mL. Za obarjanje smo uporabili φ = 90 % (v/v) delež različnih topil in φ = 10 % (v/v) delež raztopljenega encima. Obarjalna agensa, metanol in etanol, v katerih je encim obdržal najvišjo aktivnost, sta bila izbrana za naslednji korak — zamreženje. Reakcija zamreženja je potekala t = 3 h pri sobni temperaturi. Ugotovljeno je bilo, da je bila aktivnost zamreženih skupkov iz encima α — amilaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida φ = 1 % (v/v) in metanolu kot obarjalnemu reagentu. Končni videz raztopine zamreženih encimskih agregatov je podoben motni suspenziji, v kateri so jasno vidni skupki encimov značilne sferične oblike in premera okrog 1 µm. Tehnika za sintezo zamreženih encimskih agregatov je zelo enostavna in nasploh zelo obetavna metoda na področju imobilizacij različnih encimov.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, CLEAs, α – amilaza, mrežni povezovalec, glutaraldehid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3026; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (17,82 MB)

1548.
ANALIZA VPLIVA VSEBNOSTI VITAMINA C NA KVALITETO MOKE
Jasmina Filipič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni postopek določanja vpliva vsebnosti vitamina C na kvaliteto moke. V prvi fazi smo pri predhodno določenih optimalnih procesnih pogojih eksperimente izvajali s farinografom, ki je aparat za določanje upora testa. V drugi fazi raziskav smo pri optimalnih procesnih pogojih beležili z ekstenzogramom časovno spreminjanje pomembnih parametrov pri procesu vzhajanja testa.
Ključne besede: Pšenična moka, gluten, vitamin C
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2289; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (15,75 MB)

1549.
ŠTUDIJA PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE NERJAVNEGA JEKLA "1.4057" z različnimi inhibitorji
Ina Vogel, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo korozijsko obnašanje nerjavnega jekla W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L, ob dodatkih inhibitorjev različnih koncentracij. Uporabili smo štiri različne inhibitorje (Na3PO4, NaNO2, Na2O7Si3, Na2B4O7) in kombinacijo dveh (NaNO2/Na2B4O7). Poskuse smo opravili z gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije in učinkovitost inhibitorjev. Opravili smo tudi elektrokemijske meritve, ob dodatku inhibitorja NaNO2 različnih koncentracij. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se z večanjem ustrezne koncentracije inhibitorja, zmanjša korozijski proces izbranega jekla.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2587; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

1550.
SINTEZA IN LASTNOSTI MAGNETNIH TEKOČIN NA OSNOVI MAGNETITA - Fe 3 O 4
Janja Damiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati ustrezno magnetno tekočino za uporabo v magnetni hipertermiji na osnovi magnetita (Fe3O4), v obliki palčk, oblečenega s CM — dekstranom v vodi kot nosilni raztopini. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev magnetita in kvalitativno karakterizirali vzorce. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Fizikalne lastnosti vzorcev, ki so bili izpostavljeni kontroliranemu programu segrevanja, smo dobili s pomočjo termogravimetrične analize (TGA). Magnetne meritve so bile izvedene z DSM — 10 magnetometrom. Izvedli smo tudi kalorimetrične meritve za magnetne tekočine. Rezultati so pokazali, da čas sintetiziranja vpliva na obliko in velikost neoblečenih delcev in oblečenih delcev s CM — dekstranom. Daljši je čas sintetiziranja, večje in bolj kristalinične nanodelce dobimo. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže paličasto obliko delcev. Magnetne meritve so pokazale ozko histerezno krivuljo s Hc= 31,6 A/m, Mmax= 92,1 Am2/kg in MR= 2,21 Am2/kg.
Ključne besede: Magnetit, magnetna tekočina, rentgenska praškovna difrakcija, magnetne meritve, sproščena toplotna energija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 3099; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici