| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1491 - 1500 / 1549
Na začetekNa prejšnjo stran146147148149150151152153154155Na naslednjo stranNa konec
1491.
DOLOČANJE KAKOVOSTI ODPADNE VODE IN ODPADNEGA BLATA KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE Z UPORABO KEMOMETRIČNIH METOD
Urška Rihter zagoričnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Zbrali smo podatke monitoringa za odpadne vode in odpadno blato na komunalni čistilni napravi od leta 1999 do 2004. Dodatno smo pridobili še podatke monitoringa za leto 2007 za mesec november in december. Za obdelavo rezultatov meritev smo uporabili različne kemometrične metode: osnovne statistične metode za določitev povprečne vrednosti in mediane, standardnega odmika, minimalne in maksimalne vrednosti merjenih fizikalno kemijskih parametrov in njihove medsebojne korelacijske koeficiente, metodo glavnih osi ter linearno diskriminantno analizo. Z metodo glavnih osi in linearno diskriminanto analizo smo poskusili poiskati podobnosti med posameznimi vzorci. Proučevali smo vpliv meseca, leta in letnega časa. Ugotoviti smo želeli, kakšna je kakovost odpadne vode na dotoku, iztoku ter skupno na dotoku in iztoku od leta 1999 do 2004. Nato smo podatke iz let 1999 do 2004 primerjali s podatki iz leta 2007, da bi ugotovili, ali se je kakovost odpadne vode skozi leta izboljšala. Podatke za odpadno blato od leta 1999 do 2004 smo prav tako kemometrično obdelali in ugotovili, da je kakovost blata skozi leta slaba, da ni prišlo do spremembe oziroma do izboljšanja kakovosti blata.
Ključne besede: Kemometrična analiza, kakovost odpadne vode, metoda glavnih osi (PCA), linearna diskriminantna analiza (LDA)
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2747; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

1492.
DOLOČANJE KUMARINA V ŽIVILIH S TEKOČINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Bernarda Vogrinčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Za določitev vsebnosti kumarina v živilih kot so začimbe, čaji, čokolada, žitna rezina in keksi, smo uporabili tekočinsko kromatografijo s tandemsko masno spektrometrijo (LC – MS/MS). Postopek priprave vzorca je bila ekstrakcija iz živil z mešanico topil etanola in vode. Rezultate vsebnosti kumarina smo ovrednotili s pomočjo umeritvenih krivulj standardnih raztopin kumarina in z metodo standardnega dodatka. Statistično smo jih ovrednotili glede na zahteve razvoja metode (določitev delovnega območja, linearnost, meja določljivosti (LOQ), ponovljivost, obnovljivost in točnost). Dobljene rezultate smo ovrednotili tudi glede na dovoljeno količino kumarina na pripravljen obrok. Ugotovili smo, da je vsebnost kumarina pod dovoljeno mejo pri vzorcih živil kot so čaji, čokolada, žitna rezina in keksi. Pri začimbi cimeta in začimbi za pripravo kuhanega vina je vsebnost kumarina na pripravljen obrok prav tako pod dovoljeno mejo. Pri preračunu izmerjenih koncentracij kumarina v začimbah iz cimeta na pripravljen obrok so bile dovoljene koncentracije presežene za pripravljeno začimbo medenjakov in oba jabolčna zavitka. Metoda določanja vsebnosti kumarina v živilih s tekočinsko kromatografijo in masno spektrometrijo je primerna in uporabna, saj je priprava vzorcev enostavna in hitra. Rezultati analiz so v merilnem območju od 2 mg/kg do 40 mg/kg natančni in pravilni.
Ključne besede: kumarin, cimet, tekočinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2917; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

1493.
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V DRŽAVAH EU
Lucija Petrinjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podaja pregled uporabe obnovljivih virov energije v državah članicah Evropske unije. Navaja osnovne predstavitve posameznih obnovljivih virov energije, grafično obdelavo podatkov o njihovi porabi ter cilje in zahteve Evropske komisije. Podatke za statistično obdelavo so pri dobljeni na evropskem statističnem uradu EUROSTAT in po obdelavi predstavljeni od leta 1990 naprej. Predstavljena je tudi izbira optimalne postavitve sončnega kolektorja v celjski regiji, dobljena na podlagi izračunov s programom sIMPly.
Ključne besede: energetika, obnovljiva energija, hidroenergija, energija vetra, biomasa, sončna energija, geotermalna energija, energetska politika EU
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2719; Prenosov: 501
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

1494.
POROZNE REAKTIVNE MEMBRANE NA OSNOVI 4-VINILBENZIL KLORIDA
Andrej Seifried, 2009, diplomsko delo

Opis: Z emulzijsko polimerizacijo smo sintetizirali polimerne membrane na osnovi 4-vinilbenzil klorida (VBC), z dvo in štiri odstotnim zamreženjem z divinilbenzenom (DVB). Sintezo smo izvedli v steklenem reaktorju, kjer smo iz vodne (75 % in 80 %) in organske faze, z uporabo teflonskega mešala pripravili v/o emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Emulzije smo v tanki plasti nanesli na stekleno ploščo, jih s povišano temperaturo radikalsko polimerizirali in po čiščenju z difuzijo v etanolu in deionizirani vodi dobili porozne, reaktivne poliHIPE membrane. Spreminjali smo delež reaktivnega monomera 4-vinilbenzil klorida (10 %, 20 % in 25 %) v organski fazi in k trem najbolj homogenim membranam oz. njihovim emulzijam smo dodali dve inertni topili kot porogena (toluen in klorobenzen) ter plastifikator: 2-etilheksil akrilat. Sestavo membran smo spremljali z ATR spektroskopijo in SEM posnetki. Polimernim membranam smo izmerili končno debelino in pretočnost za deionizirano vodo ter preverili stopnjo nabrekanja v različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu) in ugotovili, da najbolj nabrekajo v kloroformu. Preverili smo tudi reaktivnost membran, saj polimeri na osnovi VBC-ja omogočajo še nadaljnje reakcije. Tako smo jih funkcionalizirali s tremi različnimi nukleofilnimi amini: z etanolaminom, tris(hidroksimetil)metilaminom in s tris(2-aminoetil)aminom, pri 60 °C in 90 °C. Dobljene modificirane polimere smo okarakterizirali z elementno analizo ter ATR spektroskopijo, ki je potrdila stopnjo pretvorbe oz. uspešnost funkcionalizacije.
Ključne besede: divinilbenzen, emulzije z visokim deležem notranje faze, membrane, poliHIPE, porozni polimeri, 4-vinilbenzil klorid
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2128; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

1495.
ZETA POTENCIAL FUNKCIONALNIH TEKSTILNIH MATERIALOV
Urška Modlic, 2009, diplomsko delo

Opis: Elektrokinetične lastnosti opišejo električni potencial v bližini trdne površine, ki se premika v tekoči fazi. Opisan je z zeta potencialom. Avstrijsko podjetje Anton Paar GmbH iz Graza je razvilo elektrokinetični analizator SurPASS, ki temelji na principu merjenja pretočnega potenciala in pretočnega toka za določanje zeta potenciala. V tekstilni industriji so v uporabi večnamenske apreture za aplikacijo tehnologije mikrokapsuliranja na tekstilijah, katerim lahko izmerimo pretočni potencial, na osnovi tega pa določimo zeta potencial, s katerim lahko ovrednotimo lastnosti površin bombažnim in poliamidnim pleteninam. Namen diplomskega dela je raziskava vpliva mikrokapsuliranih in apreturnih sredstev bombažnih in poliamidnih (PA6,6) vzorcev na zeta potencial (ZP), v odvisnosti od pH elektrolita. Ob tem smo proučevali vpliv pralnih ciklov na obstojnost mikrokapsul in apreturnih sredstev. Raziskovali smo lastnosti bombažnih pletenin in poliamidnih prej in pletenin. Iz rezultatov meritev pretočnega potenciala je razvidno, da je pri bombažnih vzorcih po 10 kratnem ciklu pranja zelo povečana hidrofilnost, saj se po pranju spira mehčalec in protimikrobni nanos. Pri poliamidnih vzorcih pa se spirajo mikrokapsule prav tako po 10 kratnem ciklu pranja.
Ključne besede: bombažne pletenine, poliamidne pletenine, zeta potencial, pretočni potencial, mikrokapsule.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2471; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

1496.
ŠTUDIJA VPLIVA SUPERKRITIČNEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA NA PREŽIVETJE KVASOVK IZ SACCHAROMYCES CEREVISIAE
Maja Ajtnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Saccharomyces cerevisiae sodi v razred kvasovk, ki spadajo v kategorijo gliv. V nasprotju z Escherichia coli in ostalimi bakterijami ima S. cerevisiae celično jedro in citoplazmatske organele. S. cerevisiae je prvi eukariot, ki so mu določili genom in predstavlja odličen modelni sistem za proučevanje višjih eukariotov. Zadnjih dvajset let se zgoščeni ogljikov dioksid (CO2) pogosto uporablja kot alternativa za netermično pasterizacijo hrane v prehrambeni industriji. Tako je hrana določen čas v kontaktu s sub- ali superkritičnim CO2 (SC CO2) kar lahko posledično povzroči inhibicijo rasti mikroorganizmov. SC CO2 pa lahko služi tudi kot topilo za ekstrakcijo intracelularnih komponent iz mikrobnih celic ali za izolacijo produktov iz reakcijske zmesi pri proizvodnji biomase. Karakteristike ekstrakcije s SC CO2 sovpadajo s pogoji biotehnološke proizvodnje: blaga temperatura, netoksičnost, dobra selektivnost in čisti produkti (brez prisotnosti topila).
Ključne besede: S. cerevisiae, visok tlak, ekstrakcije, superkritični ogljikov dioksid …
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2909; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

1497.
IZBOLJŠANJE IZLOČANJA ONESNAŽIL IZ INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE PO POVRŠINSKI OBDELAVI KOVIN
Špela Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesi površinske obdelave kovin povzročajo nastajanje odpadnih industrijskih voda, ki se pred izpustom v vodotok čistijo v fizikalno–kemijski čistilni napravi. Namen naloge je bil s pomočjo deemulgatorjev razbiti in ločiti emulgirana olja v odpadni vodi, nato pa poiskati učinkovito kombinacijo koagulanta in polielektrolita, ki bi lahko zamenjala železov klorid (Feriklar) in polielektrolit (Praestol 2500), ki ju sedaj uporabljajo pri čiščenju industrijske odpadne vode. Z Jar testi smo simulirali delovanje čistilne naprave oz. postopke koagulacije in flokulacije. Učinkovitost koagulantov smo določili z analiznimi postopki, ki zajemajo koncentracijo niklja in celotnega fosforja, kemijsko potrebo po kisiku, količino mulja ter koncentracijo mineralnih olj v prečiščeni vodi. Raziskave so pokazale, da med vsemi preizkušenimi koagulanti ni bilo bolj učinkovitega od obstoječega Feriklara, saj smo z laboratorijskimi testi dokazali, da s pravilnim doziranjem Feriklara znižamo koncentracijo vseh navedenih parametrov, tudi količino mineralnih olj. Med flokulanti sta bila P3-8723 in Optimer 9901 bolj učinkovita kot Praestol 2500. S kombinacijami koagulantov in deemulgatorjev sicer nismo dosegli izboljšanja kvalitete odpadne vode, ker so preizkušeni deemulgatorji motili proces koagulacije in flokulacije. Določili pa smo natančnejše doziranje Feriklara in nova učinkovitejša polielektrolita, kar je bila osnova za prenos laboratorijsko določenih parametrov v delovanje fizikalno-kemijske čistilne naprave.
Ključne besede: industrijska odpadna voda, flokulacija, koagulacija, deemulgiranje, Jar test
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2872; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (6,01 MB)

1498.
SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNIC
Mojca Peklar, 2009, diplomsko delo

Opis: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2921; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

1499.
DOLOČANJE NITRITOV V VODAH S KONSTANTNO PRETOČNIM ANALIZATORJEM
Barbara Lasecky, 2009, diplomsko delo

Opis: Za določitev nitritov v različnih vzorcih vod (pitnih, podzemnih, površinskih in odpadnih vod) smo uporabili konstantno pretočno analizo. Postopek temelji na izmerjeni absorbanci. Za pripravo osnovne standardne raztopine smo uporabili trden natrijev nitrit. Rezultate vzorcev smo ovrednotili s pomočjo umeritvene krivulje. Statistično ovrednotenje smo izvedli glede na zahteve analizne metode (koncentracijsko območje, meja določanja, meje zaznavanja, ponovljvost, obnovljivost in pravilnost). S sodelovanjem v medlaboratorijskih primerjavah smo dokazali, da je analizna metoda pravilna. Rezultate smo ovrednotili glede na dovoljene mejne vrednosti nitritov v pitnih, podzemnih in odpadnih vodah v Sloveniji. Iz rezultatov vidimo, da je vsebnost nitritov v večini analiziranih vzorciev vod nizka, saj ne presega mejnih normativov.
Ključne besede: konstantno pretočni analizator, nitrit, pitne vode, površinske vode, podzemne vode, odpadne vode, validacija
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1833; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (34,25 MB)

1500.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Ključne besede: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2283; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici