| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1481 - 1490 / 1549
Na začetekNa prejšnjo stran145146147148149150151152153154Na naslednjo stranNa konec
1481.
SKLADIŠČENJE IN STABILNOST VITAMINOV TER DOLOČANJE VSEBNOSTI RETINOL PALMITATA
Anica Rožman, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obsega pregled vitaminov — čistih substanc, ki se uporabljajo v farmacevtski proizvodnji. Zbrali smo varnostne liste, certifikate in analizne izvide za vitamine, ki jih uporabljamo pri proizvodnji vitaminskih izdelkov v Krkinem obratu Ljutomer. Rezultate za vsebnost vitaminov in roke uporabnosti smo primerjali iz certifikatov in iz Krkinih analiznih izvidov. Primerjali smo predpise za skladiščenje vitaminov po varnostnih listih, etiketah in drugi literaturi in ugotavljali dejansko upoštevanje predpisanih priporočil in navodil za skladiščenje. Iz različnih virov literature in iz specifikacij o vitaminih, smo v nalogi navedli vplive na stabilnost vitaminov. Za vitamin A, retinol palmitat smo naredili preskuse in ugotovili, kako vpliva segrevanje, svetloba, vlaga in hranjenje vitamina v neoriginalni embalaži na stabilnost vitamina. Potrdili smo, da sta hranjenje in skladiščenje pomembna dejavnika za stabilnost vitaminov.
Ključne besede: Ključne besede: vitamini, skladiščenje, stabilnost, vsebnost, retinol palmitat, spektrofotometrija, varnostni list, certifikat, analizni izvid.
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 2362; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

1482.
ANALIZA VPLIVA ZNAČILNIH DEJAVNIKOV NA UGODJE V DELOVNEM PROSTORU
Matjaž Senica, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv različnih dejavnikov na ugodje v delovnem prostoru (fizikalne škodljivosti: toplotne razmere — mikroklima, osvetljenost, hrup, vibracije,…, kemične škodljivosti: prah, hlapi, plini, nevarne snovi in biološke škodljivosti: mikroorganizmi, favna in flora). Opisana je tudi zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Predvsem pa je poudarek na periodičnih preiskavah - meritvah fizikalnih in kemičnih škodljivosti v delovnem okolju, za katere imamo v podjetju Sinet d.o.o. Hrastnik dovoljenje in katere tudi opravljamo. V eksperimentalnem delu je opisana izvedba meritev fizikalnih in kemičnih škodljivosti v invalidski delavnici podjetja Sinet d.o.o.. Podatki meritev so analizirani, narejena je primerjava z normativi oziroma mejnimi vrednostmi in podana končna ocena razmer. Za primer neustreznosti delovnih razmer, so navedeni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti fizikalnim oziroma kemičnim vplivom.
Ključne besede: delovno okolje, toplotne razmere, osvetljenost, hrup, prah, meritve, varnost in zdravje
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2620; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

1483.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2457; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

1484.
VPLIV DODANE VODE NA FORMIRANJE POLIMERNIH ASIMETRIČNIH POROZNIH MEMBRAN PO POSTOPKU MOKRE FAZNE INVERZIJE V TERNARNEM SISTEMU CELULOZNI ACETAT (CA) / TETRAHIDRO FURAN (THF): VODA
Boštjan Klep, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na raziskavi polimernih asimetričnih poroznih membran, narejenih s postopkom mokre fazne inverzije. Membrane so formirane iz celuloznega acetata (CA), tetrahidro furana (THF) in destilirane vode. Prioriteta med nastankom membran je bilo merjenje motnosti, ki se je spreminjalo glede na dodano količino masnega deleža destilirane vode. Masni delež destilirane vode je prav tako vplival na merjenje naše druge karakteristike — debeline. S povečanjem masnega deleža destilirane vode se debelina membran sorazmerno povečuje. Zakasnitvemi čas se je pojavljal kot zakasnelo razmešanje med CA in THF pri nižjih koncentracijah raztopin polimera in pri naraščujočih debelinah nanosa.
Ključne besede: asimetrične porozne membrane, mokra fazna inverzija, celulozni acetat, tetrahidro furan, motnost, povprečna debelina, zakasnitveni čas.
Objavljeno: 27.01.2010; Ogledov: 2036; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

1485.
OPTIMIZACIJA IN VALIDACIJA HPLC METODE ZA UGOTAVLJANJE VSEBNOSTI ARBUTINA V PRIPRAVKIH Z EKSTRAKTOM VEDNOZELENEGA GORNIKA (ARCTOSTAPHYLOS UVA-URSI L.)
Eva Soršak, 2010, diplomsko delo

Opis: Pripravki, ki vsebujejo ekstrakt ali učinkovino vednozelenega gornika, se zaradi vsebnosti arbutina, ki ima antiseptično delovanje, pogosto uporabljajo kot uroantiseptiki za samozdravljenje. Za namene zagotavljanja ustrezne kakovosti in pravilnega odmerjanja galenskega izdelka, ki so ga razvili v Javnem zdravstvenem zavodu Mariborskih lekarn Maribor, smo optimirali in validirali HPLC metodo, ki omogoča ugotavljanje vsebnosti arbutina v pripravkih, ki vsebujejo ekstrakt vednozelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi L.). Kromatografske pogoje smo optimirali, da bi dobili najboljšo resolucijo med vrhom arbutina in vrhovi ostalih spojin, ter validirali specifičnost, linearnost, natančnost, delovno območje, meji zaznave in določanja, točnost in robustnost metode. Za Javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor smo izvedli pospešeno stabilnostno študijo, pri čemer smo izdelek shranjevali pri povišani temperaturi in relativni vlažnosti (45 °C in 75 % RH), ter spremljali vsebnost arbutina v pripravku v obdobju enega meseca. Dokazali smo, da je predlagana analizna HPLC metoda za ugotavljanje vsebnosti arbutina primerna, natančna in točna. Ugotovili smo, da je arbutin stabilen in da ne razpada pri povišani temperaturi ter relativni vlažnosti.
Ključne besede: arbutin, vednozeleni gornik, validacija, tekočinska kromatografija
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 3432; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

1486.
Kemometrijska karakterizacija farmacevtskih spojin z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Barbara Merkač, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava NIR (angl. Near Infrared) modela za potrjevanje identitete vstopnih sušenih pomožnih spojin. Analizirane so bile naslednje spojine: natrijev saharinat, natrijev saharinat dihidrat, mikrokristalna celuloza, silificirana mikrokristalna celuloza, mešanica mikrokristalne celuloze in Na karboksimetilceluloze, polivinilpirolidon in Na karboksimetilceluloza. Izdelava NIR metode je sestavljena iz treh glavnih delov: načrtovanje metode, razvoj statističnega modela in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo, povezano z NIR instrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo modela smo uporabili matematični postopek metode glavnih osi (angl. Principal Component Analysis). Izdelani model smo preverili s testnimi spektri in neodvisnimi vzorci. NIR model smo preverili s specifičnostjo in robustnostjo. Bližnja infrardeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna, okolju ter ljudem prijazna tehnika. Z njo prihranimo čas in zmanjšamo stroške reagentov.
Ključne besede: farmacevtske spojine, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), metoda grupiranja kemometrijske metode, metoda glavnih osi (PCA), metoda grupiranja
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2965; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

1487.
VPLIV PORAZDELITVE DELCEV NA STABILNOST AKD DISPERZIJE
Aleksandra Marentič, 2009, diplomsko delo

Opis: Melamin d.d. Kočevje že vrsto let izdeluje AKD klejiva za klejenje papirja in kartona. AKD klejiva so vodne disperzije voska alkilketen dimera velikosti delcev okoli 1µm. V letošnjem letu smo v Melaminu d.d. Kočevje nabavili aparaturo za določanje porazdelitve velikosti delcev. Aparatura omogoča določitev velikosti delcev tako suhih kot tudi tekočih vzorcev v območju med 0,04 in 2000 µm. Namen diplomske naloge je bil določiti porazdelitev velikosti delcev AKD disperzij rednim industrijskih šaržam kot tudi analizirati laboratorijske vzorce v fazi razvoja novih tipov AKD klejiv. Pri svojem praktičnem delu sem ugotovila, da ima stabilna AKD disperzija delce velikosti pod 1 µm. Večina delcev ima velikost v območju med 0,1 in 0,7 µm. Je pa lahko v disperziji prisoten tudi manjši del večjih delcev velikosti 100 in več µm. Ti delci so posledica nerednega čiščenja proizvodne linije in skladiščnih posod in se odstranijo s filtracijo produkta. Ugotovila sem, da pri določanju velikosti delcev stabilne disperzije ni potrebna posebna priprava vzorca. Vzorca ni potrebno homogenizirati, rezultati so neodvisni od mesta vzorčenja (dno ali vrh posode). Dovolj je tudi, da določitev izvedemo v dveh paralelkah. Pokazalo se je, da je podatek o velikosti delcev pomemben zlasti v primeru okvar na dispergatorju med procesom izdelave disperzije ali napak v tehnološkem procesu. Velikost delcev je prvi pokazatelj, ali bo disperzija dovolj stabilna ves čas zagotovljene stabilnosti, to je vsaj 2 meseca, ali bo morda po določenem času prišlo do ločevanja disperzije, to je koncentriranja AKD voska na površino. Ugotovila sem, da v kolikor ima večina delcev velikost nad 1 µm, obstaja velika verjetnost, da bo prišlo po določenem času skladiščenja do ločevanja disperzije. Največkrat se to opazi šele potem, ko je izdelek že pri kupcu. Z določitvijo porazdelitve velikosti delcev pa je mogoče preprečiti morebitne reklamacije zaradi nestabilnosti disperzije.
Ključne besede: Ključne besede :alkil keten dimer disperzije, porazdelitev velikosti delcev, laserski granulometer, stabilnost disperzije
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2429; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (10,52 MB)

1488.
UPORABA IN RAVNANJE S HLADILNO MAZALNIMI SREDSTVI
Andreja Hasenbichel, 2010, diplomsko delo

Opis: V kovinsko predelovalni dejavnosti se pri postopkih obdelave kovin uporabljajo hladilno mazalna sredstva (HMS), ki so potrebna za nemoteno delovanje obdelovalnih strojev ter hlajenje, mazanje in odvajanje nečistoč. Pri delu s HMS moramo upoštevati predpise in zahteve za varstvo okolja, razpoložljivost surovin, delovno higieno, varnost za uporabnika in nenazadnje zniževanje stroškov. Za zagotavljane čim bolj gospodarne uporabe je potrebno kakovost HMS sistematično in periodično kontrolirati. Namen diplomskega dela je vzpostaviti takšen sistem ravnanja s HMS, ki bi z redno kontrolo zmanjšal porabo sredstev, izboljšal učinek obdelave, minimiziral odpadke in stroške vzdrževanja strojev in zastojev. V podjetju Unior d.d. smo se nadzora nad HMS lotili tako, da smo najprej vzpostavili kontrolo nad sredstvi v obratu Strojne opreme. Iz rezultatov merjenj smo ugotovili, da imajo HMS, ki jih periodično preverjamo bistveno daljši rok trajanja kot sredstva, ki jih preverjamo samo takrat, ko nastopijo težave in je zato moten delovni proces. Zato je ključnega pomena, da sistem ravnanja s HMS vzpostavimo v vseh obratih, kar bo nedvomno imelo za posledico ekološki in ekonomski učinek
Ključne besede: hladilno mazalna sredstva, HMS, emulzije, maziva, ravnanje s HMS, obvladovanje HMS, maziva, gospodarjenje s HMS, odstranjevanje HMS, predelava HMS
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 2221; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (10,46 MB)

1489.
POVRŠINSKA OBDELAVA NANODELCEV TITANOVEGA DIOKSIDA RUTILNE KRISTALNE STRUKTURE
Suzana Stokić, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri tem diplomskem delu smo površinsko obdelali nanodelce titanovega dioksida rutilne kristalne strukture s plaščem silicijevega in aluminijevega oksida. Za površinsko obdelavo nanodelcev TiO2 smo uporabili tri postopke. Princip oplaščenja nanodelcev je bila koprecipitacija, kjer smo z ustreznimi obarjalnimi reagenti dosegli nanos oksidnih plaščev na površino nanodelcev titanovega dioksida. Ugotovili smo, da so najbolje oplaščeni tisti nanodelci, ki so bili površinsko obdelani po postopku 3. Pri vseh treh postopkih je prihajalo do aglomeracije delcev, kar je otežilo oplaščevanje posameznih delcev. Dobljene vzorce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), z rentgenskim fluorescenčnim spektrofotometrom (XRF) ter določili specifično površino delcev z BET metodo.
Ključne besede: nanodelci, titanov dioksid, površinska obdelava, oplaščenje, koprecipitacija.
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 3076; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (6,10 MB)

1490.
VREDNOTENJE PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE Z EPOKSI PREMAZI S POMOČJO ELEKTROKEMIJSKE IMPEDANČNE SPEKTROSKOPIJE
Saša Skale, 2009, doktorska disertacija

Opis: Elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) smo uporabili za preučevanje zaščitnih lastnosti različnih sistemov protikorozijske zaščite z epoksi premazi. Pripravili smo dve seriji vzorcev z epoksi sisitemi zaščite v intervalu med približno 150µm in 250µm. Pri prvi seriji vzorcev smo na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1 nanesli epoksi cink fosfatni temelj, epoksi vmesni premaz z železovim luskavcem (MIOX) in običajni epoksi pokrivni premaz. Druga serija je imela navaden barierni epoksi temelj. Vmesni in pokrivni premaz pa sta ostala ista kot pri prvi seriji vzorcev. Prvi trije vzorci druge serije, so bili nanešeni na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1. Preostanek druge serije pa je bil nanešen na ročno očiščene površine do stopnje St 2 po ISO 8501-1. Pripravljene vzorce smo izpostavili v vlažni komori (ISO 6270-1) in jih preučili z elektrokemijsko impedančno sprektroskopijo. Vrednotenje začetnih EIS meritev vzorcev je pokazalo pomembna odstopanja od običajnih modelov nadomestnih vezij. Na kompeksni ranini smo ugotovili, pred razvojem prevodnih por v premaznem sistemu, precejšen obseg realne komponente impedance, kasneje pa širjenje oziroma sploščitev polkroga. Preučitev začetnih meritev je pokazala, da njihovo slabo ujemanje s nadomestnimi vezji ne more biti posledica hrapavosti kovinske podlage ali pa nehomogenosti premaznega filma. Predlagali smo izboljšan model nadomestnega vezja, ki dodatno upšteva neposreden prenos — difuzijo ionov skozi premazni film. Izboljšan model uveljavi dodatni neskončni Warburgov element, ki premošča dosedanja elementa za kapacitvnost premaza in upornost por. Neskončni Warburgov element je rezultat rešitve drugega Fick-ovega zakona v primeru difuzije ionov skozi premazni film. Izboljšan model bolje razlaga EIS meritve, tudi v primerjavi s nadomestnim vezjem, ko namesto kapacitivnosti premaza uporabimo empirični konstantni fazni element (CPE). Vrednosti elementov nadomestnega vezja, ki jih določimo s primerjavo z EIS meritvami odražajo mehanizme transporta ionov skozi premazni film. Predlagali smo, da se vrednosti elementov nadomestnega vezja uporabijo za razvrščanje oziroma kvalitativno vrednotenje površinske zaščite s premazi. Rezultati razvrščanja se v veliki meri ujemajo z rezultati konvencionalnega ocenjevanja sistemov zaščite v vlažni komori. Primerjava aktivne inhibicije korozije zaradi cink fosfatnega temelja z bariranimi lastnostmi premaznega filma pokaže, da so slednje prevladujoče pri opredelitvi kvalitete sistema zaščite. Izkaže se tudi, da uporaba cink fosfatnega temelja pri debelinah sisteme zaščite nad 200µm ni potrebna. Obseg prenosa naboja skozi premazni sistem je pri prvi seriji vzorcev bistveno večji kot pri drugi seriji. To posredno potrjujejo rezultati konvencionalnega staranja premazov v vlažni komori. Ocenjevanje vzorcev druge serije pokaže bistveno slabše zaščitne lastnosti sistemov nanešenih na ročno očiščeno podlago (St 2 po ISO 8501-1). Ti kažejo večje obsege difuzije in prenosa ionov skozi pore v primerjavi z vzorci s sistemom zaščite na peskani podlagi. Rezultate ocenjevanja s pomočjo elementov nadomestnih vezij potrjujejejo tudi rezultati staranja v vlažni komori. Ob koncu staranja v vlažni komori so imeli vzorci druge serije, s sistemom zaščite na ročno očiščeni podlagi, poslabšano adhezijo,. Vzorci s sistemi na peskani podlagi pa so ohranili začetno popolno adhezijo. To je v skladu z uveljavljenimi konvencijami za pripravo površin v industriji protikorozijske zaščite s premazi.
Ključne besede: elektrokemijska impedančna spektroskopija, protikorozijski premazi, vlažna komora, nadomestna vezja, CPE, Warburgova impedanca, vrednotenje epoksi premazov, cink fosfat, železov luskavec, priprava površin, epoksi poliamino amidni premazi, ISO 12944
Objavljeno: 11.01.2010; Ogledov: 3447; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (6,12 MB)

Iskanje izvedeno v 1.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici