| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1461 - 1470 / 1549
Na začetekNa prejšnjo stran143144145146147148149150151152Na naslednjo stranNa konec
1461.
PROBLEMATIKA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V ODROČNIH NASELJIH
Sanja Vavče, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli predstaviti zakonodajo iz področja čiščenja odpadnih voda in s tem v zvezi ceno odpadne vode, ki jo zaračunavajo javna podjetja porabnikom vode in uporabnikom javne kanalizacije. Omejili smo se na Koroško, kjer smo predstavili razmere v krajih Radlje ob Dravi, kjer nimajo čistilne naprave, in Dravograd, kjer jo imajo v poizkusni dobi. Primerjava izračuna cene odpadne vode je pokazala, da je cena trenutno v obeh krajih približno enaka; ko pa bo v Dravogradu pričela stalno obratovati čistilna naprava, se bo tam cena odpadne vode povečala za predvidoma več kot trikrat. V nadaljevanju naloge smo predlagali vgraditev male biološke čistilne naprave do 2000 PE kot možno rešitev za tista gospodinjstva, kjer ni mogoč priključek na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki za Slovenijo iz leta 2008 namreč kažejo, da na čistilnih napravah očistijo približno dobro polovico odpadne vode iz gospodinjstev. Iz male biološke čistilne naprave smo odvzeli vzorce odpadne vode na vtoku in iztoku. Vzorce smo analizirali glede na pomembne parametre, kot so KPK, BPK5, vsebnost NH4+ in PO4- ionov v vzorcu. Ugotovili smo, da je učinkovitost naprave glede odstranjevanja organskih delcev v malih bioloških čistilnih napravah nad 90 %. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da je lahko učinkovitost čiščenja veliko nižja, če naprave ne vzdržujemo primerno.
Ključne besede: mala biološka čistilna naprava, odpadna voda, biološko čiščenje
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 3031; Prenosov: 567
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

1462.
POLIMORFIZMI V IZBRANIH APOPTOZNIH GENIH KOT NAPOVEDNI DEJAVNIK ZA ODZIV NA ADALIMUMAB PRI BOLNIKIH S CROHNOVO BOLEZNIJO
Maja Sušec, 2010, diplomsko delo

Opis: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je kompleksna bolezen, ki se lahko pojavi predvsem kot Crohnova bolezen (CB) ali kot ulcerozni kolitis (UK). Na razvoj bolezni vplivajo tako okoljski kot tudi genetski dejavniki. Bolniki, ki so oboleli za KVČB, zelo različno odgovarjajo na različna zdravila, zato zdravljenje poteka v več stopnjah. Najprej se preizkusijo 5-aminosalicati, nato kortikosteroidi in nazadnje imunosupresivi. Pri Crohnovih bolnikih, ki so neodzivni na omenjena standardna zdravila, se v zadnjem času uporabljajo nove biološke učinkovine, kot sta infliximab (komercialno dostopno zdravilo pod imenom Remicade) in najnovejše zdravilo adalimumab (komercialno dostopno zdravilo pod imenom Humira), ki inhibirajo provnetni citokin TNF-. Namen dela je bil poiskati farmakogenomske biooznačevalce, ki bi potencialno služili kot napovedni dejavniki odziva na biološko učinkovino adalimumab pri bolnikih s Crohnovo boleznijo. V nalogi smo se osredotočili na analizo polimorfizmov v izbranih apoptoznih genih TIMP-1 (SNP +372C/T oz. rs4898), CASP-9 (SNP 93C/T oz. rs4645983), FCGR3A (SNP 158V/V oz. rs396991 in FAS (SNP -670C/T oz. rs1800682), ki so predhodno pokazali povezavo z odzivom na infliximab. Namen je bil tudi ugotoviti ali so ti polimorfizmi v apoptoznih genih povezani tudi s tveganjem pri slovenskih bolnikih s Crohnovo boleznijo, ki ne odgovarjajo na standardno terapijo oziroma je bila standardna terapija prekinjena zaradi prehudih stranskih učinkov. Prav tako smo želeli raziskati ali obstaja in kakšna je korelacija med polimorfizmi v zgoraj navedenih genih in kliničnimi značilnostmi bolnikov. Vzorci krvi za izolacijo DNK ter za določitev laboratorijske krvne slike in drugih parametrov so bili odvzeti pred prvim odmerkom zdravila in nato še po 4., 12., 20. in 30. tednih. Pri vsakem odvzemu se je stanje bolezni analiziralo še z indeksom IBDQ. Genetske analize izbranih polimorfizmov smo izvedli z metodo RFLP in analizo fragmentov na agaroznem gelu ter s KASPar tehniko. Ugotovili smo povezavo polimorfizma v genu CASP-9 z odzivom na adalimumab. Bolniki z genotipom C/C so imeli slabši odziv opažen predvsem po štirih (p = 0,05) in 20 tednih (p = 0,031) zdravljenja kot bolniki z genotipom C/T ali T/T. Rezultat naše študije je skladen s študijo pri zdravljenju z infliximabom, kjer so bolniki s C/C genotipom v genu CASP-9 prav tako imeli slabši odziv. Pri ostalih 3 analiziranih genih povezava ni bila statisično značilna. Nadalje smo ugotovili povezavo polimorfizmov v genih CASP-9 (SNP rs4645983) in FCGR3A (SNP rs396991) pri slovenskih CB bolnikih vključenih v študijo. Frekvenca alela C na SNP-u rs4645983 gena CASP-9 je pri bolnikih s CB signifikantno nižja (0,68) v primerjavi s frekvenco kontrolne skupine (0,86, p = 9,9*10-5). Prav tako je frekvenca genotipa C/C nižja pri bolnikih s CB (60,22%) v primerjavi z zdravimi posamezniki (78,41%, p = 0,01). Pri primerjavi alelne frekvence SNP-a rs396991 na genu FCGR3A smo ugotovili, da je frekvenca alela T signifikantno nižja pri bolnikih s CB (0,54) v primerjavi z zdravimi posamezniki (0,67, p = 0,01), prav tako se signifikantno razlikuje frekvenca genotipa in sicer 33,3% genotipa T/T pri CB bolnikih v primerjavi s 45,06% pri kontrolni skupini (p = 0.010). Ugotovili smo povezavo med polimorfizmom v genu CASP-9 in trajanjem bolezni, vendar samo v skupini bolnikov, ki so bili dobri odzivniki na adalimumab. Bolniki s T/T genotipom v skupini dobrih odzivnikov so imeli dalj časa diagnosticirano bolezen kot bolniki z genotipom C/C ali C/T (p = 0,002). Boljši odziv na adalimumab je bil tudi pri mlajših bolnikih ne glede na genotip. Naša študija je pokazala, da bi analiza polimorfizma v genu CASP-9 pomagala pri napovedi odziva Crohnovih bolnikov na adalimumab, analiza genov CASP-9 in FCGR3A pa pri napovedi odziva na standardna zdravila za Crohnovo bolezen.
Ključne besede: Crohnova bolezen, polimorfizem posameznega nukleotida, farmakogenomika, biološka zdravila
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3359; Prenosov: 321
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

1463.
BIORAFINERIJA: VALORIZACIJA STRANSKIH PRODUKTOV INDUSTRIJE CELULOZE IN PAPIRJA ZA PROIZVODNJO BIOPLASTIKE
Sebastjan Huš, 2010, diplomsko delo

Opis: Polihidroksialkanoati so biorazgradljivi polimeri proizvedeni s pomočjo mikroorganizmov ali gensko spremenjenih bakterij. Njihove lastnosti so zelo podobne lostnostim pilietilena in polipropilena, zato predstavljajo dobro zamenjavo za plastiko, ki bazira na prizvodnji fosilnih goriv. Glavni razlog za njihovo omejujočo uporabo je visoka cena, ki je štirikrat višja kot cena za sintetično plastiko. Visoke proizvodnje stroške je možno zmanjšati z uporabo mešanih mikrobioloških kultur in cenenih odpadnih materialov in stranskih industrijskih proizvodov, kot substrat za rast mikroorganizmov. Najboljši rezultati so bili doslej dobljeni v procesu imenovanem aerobno dinamično hranjenje (ADF), ki temelji na menjanju obdobja presežek ogljika in obdobja lakote. Pod pogoji aerobnega dinamičnega hranjenja, mikroorganizmi tekmujejo za preživetje in tako preživijo tisti z največjo sposobnostjo shranjevanja zalog (polihidroksialkanoatov), kar je najbolj pomembno za proizvodnjo polihidroksialkanoatov. Namen te diplomske naloge je bila proizvodnja polihidroksialkanoatov iz odpadne sulfitne tekočine in mešanih mikrobnih kultur. Posredno pa je bil namen tudi odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine, za nadaljno uporabo pri proizvodnji bioetanola s P. stipitis. Kultura je bila izbrana v SBR reaktorju pod ADF pogoji. Sistem je deloval 72 dni in najvišja shranjena koncentracija polihidroksialkanoatov je bila 29% glede na suho težo. Kot vir ogljika so mikroorganizmi porabljali ocetno kislino, prav tako pa so porabljali tudi sladkorje, kar je onemogočilo odstranitev ocetne kisline iz odpadne sulfitne tekočine. Poleg tega je ocetna kislina v sistemu nastajala tudi s fermentacijo, saj je bil sistem kontaminiran z glivami.
Ključne besede: Polihidroksialkanoati, mešane mikrobiološke kulture, odpadna sulfitna tekočina, ocetna kislina.
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 2374; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (17,49 MB)

1464.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, doktorska disertacija

Opis: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Ključne besede: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2191; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

1465.
PRIDOBIVANJE PLEMENITIH KOVIN IZ IZRABLJENIH AVTOMOBILSKIH KATALIZATORJEV
Damir Poljski, 2010, diplomsko delo

Opis: Tristezni avtomobilski katalizatorji so naprave za zmanjševanje izpustov škodljivih plinov motornih vozil. Diplomsko delo predstavlja izrabljene avtomobilske katalizatorje kot alternativni vir surovin in ugotavlja dejanski potencial recikliranja, primerja politiko in dejansko stanje v Sloveniji in drugih državah na tem področju. Predpostavlja, da se bo v prihodnosti pomen alternativnih virov še povečal. Razlogi za to so lahko pomanjkanje drugih virov, ekologija in drugi. Primerja osem procesov za recikliranje izrabljenih avtomobilskih katalizatorjev, jih analizira s SWOT metodo in metodo tehtanih vsot ter izbere najboljši proces: recikliranje s kislinskimi hlapi in oksidacijskim sredstvom. Izbran proces je načrtovan ter ekonomsko ovrednoten s programskim paketom SuperPro Designer®. Rezultati so pokazali, da bi bil proces primeren za uporabo.
Ključne besede: plemenite kovine, avtomobilski katalizatorji, recikliranje, kemijska tehnika
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2967; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

1466.
MINLP SINTEZA VODNIH OMREŽIJ IN OMREŽIJ TOPLOTNIH PRENOSNIKOV
Miloš Bogataj, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo dve tematiki s področja sinteze procesov. Prva je sinteza toplotno integriranih vodnih omrežij. Vodna omrežja so v takšni ali drugačni obliki integralni del praktično vseh kemijskih procesov. Zaradi relativno nizkih cen vode, nezavedanja o omejenosti vodnih virov in ohlapne okoljske zakonodaje so bila pogosto deležna premajhne pozornosti. Poleg same porabe vode in problematike, ki jo prinese njeno onesnaževanje z vrsto različnih onesnaževal, je enako problematična tudi spremljajoča poraba energije. V preteklosti se je izkazalo, da so rešitve sinteznih problemov, kadar obravnavamo snovne in energijske bilance ter investicijska sredstva in obratovalne stroške hkrati, v večini primerov boljše od tistih, ki jih dobimo na osnovi sekvenčnega pristopa. Iz tega razloga predlagamo simultan pristop k reševanju problematike toplotno integriranih vodnih omrežij. Sintezni problem zapišemo na osnovi matematičnega zapisa dveh med seboj povezanih superstruktur v obliki mešano celoštevilskega nelinearnega problema (MINLP). Prva je superstruktura vodnega omrežja, kjer so procesne enote med seboj povezane s tokovnicami preko mešalnikov in razdelivcev tokov. Druga je nadgrajena stopenjska superstruktura omrežja toplotnih prenosnikov, v kateri je omogočeno mešanje procesnih tokov. Predlagani pristop omogoča sintezo toplotno integriranih vodnih omrežij, v katerih je učinkovitost izrabe vode zasnovana na izkoriščanju možnosti njene ponovne uporabe in regeneracije. Energijsko učinkovitost dosegamo z izkoriščanjem posrednega prenosa toplote (v toplotnih prenosnikih) in neposrednega prenosa toplote (mešanje procesnih tokov). Strukture toplotno integriranih vodnih omrežij, ki jih dobimo z uporabo predlaganega pristopa, so topološko enostavne in ekonomsko učinkovite. Druga tematika je globalno optimiranje omrežij toplotnih prenosnikov. Ekonomsko ugodne rešitve problema sinteze omrežij toplotnih prenosnikov zagotovimo, kadar hkrati optimiramo investicijska sredstva, ki so vezana na ploščino toplotnih prenosnikov in obratovalne stroške, ki nastanejo zaradi porabe pogonskih sredstev. To zahteva formulacijo v obliki problema MINLP, ki je zaradi prisotnih nelinearnih funkcij nekonveksen. Posledično so dobljene rešitve lokalno optimalne. Za zagotavljanje globalne optimalnosti rešitev predlagamo formulacijo modela MINLP na osnovi stopenjske superstrukture in pridružene agregirane podstrukture, ki vsebuje število toplotnih prenosnikov in je blizu teoretičnega minimuma. Stopenjska superstruktura služi zgolj kot matrica za določanje termodinamsko dopustnih toplotnih stikov. Vse nekonveksnosti so prenesene v agregirano podstrukturo, kar močno zmanjša njihovo število. Konveksifikacijo nekonveksnih izrazov izvedemo z uporabo večnivojskih odsekovnih podcenitvenih funkcij, s katerimi zamenjamo vire nekonveksnosti. Konveksni model nato uporabimo za določevanje veljavne spodnje meje originalnemu nekonveksnemu problemu. Vrzel med veljavno spodnjo mejo in zgornjo mejo zmanjšamo do zadostitve tolerančnega kriterija z uporabo v ta namen razvitega večnivojskega algoritma, s katerim rešujemo konveksni problem MINLP.
Ključne besede: sinteza procesov, toplotno integrirana vodna omrežja, globalno optimiranje, omrežje toplotnih prenosnikov, mešano celoštevilsko nelinearno programiranje.
Objavljeno: 01.07.2010; Ogledov: 2631; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (15,93 MB)

1467.
POLIMERIZACIJA CESTOGRADBENIH BITUMNOV Z RAZLIČNIMI UMETNIMI POLIMERI
Karmen Golavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev osnovni cestogradbeni bitumen ne zadošča več za uporabo za nekatere ceste, zato ga je treba ustrezno izboljšati. Potrebne spremembe lastnosti cestogradbenega bitumna oz. bitumenskih veziv omogočajo nekatere umetne snovi kot so polimerna sredstva. Če polimerno sredstvo homogeno vmešamo v cestogradbeni bitumen, lahko dobimo bitumen z bistveno boljšim lastnostmi. Za različne tipe bitumnov, ki jih uporabljajo v CM Celje d.d., smo z dodatkom elvaloy-a in lucobit-a, želeli ugotoviti razlike med lastnostmi polimernih bitumnov in primerjavo med njimi. Prav tako smo ugotavljali kakšna količina polimernega dodatka zadošča, da bi izboljšali cestogradbeni bitumen modificiran s polimeri zaradi vedno večjih cestnih in klimatskih obremenitev. Raziskave so pokazale, da vzorci polimerno modificiranega bitumna ustrezajo različnim kriterijem iz slovenskega in evropskega standarda. Evropski standard SIST EN 14023, ki je bolj odprt, ima nižje zahteve kot slovenski standard SIST EN 1035. Z dobljenimi rezultati pridemo do zaključka, da posamezni vzorec glede na njegove lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek) lahko uvrščamo v različne kategorije.
Ključne besede: cestogradbeni bitumen, polimeri, lastnosti (trdota, zmehčišče, sila, energija, duktilnost ter elastični povratek)
Objavljeno: 23.06.2010; Ogledov: 1979; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

1468.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2402; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

1469.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA VEZIV IN PREMAZOV Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Polona Ivanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti možnost zamenjave klasičnih analiznih metod z metodo NIR. Eksperimentalni del smo izvajali na NIR spektrofotometru NIRFlex N — 500, proizvajalca BUCHI, Švica, podprtim s programsko opremo NIRcal V 5.2. Klasične analizne metode smo izvajali v skladu z veljavnimi ISO standardi. Kvantitativna NIR kalibracija je sestavljena iz štirih osnovnih korakov: izbira reprezentativnega kalibracijskega niza, pridobivanje in določevanje referenčnih vrednosti spektrov, povezava vrednosti spektrov z referenčnimi vrednostmi in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo Fiber optic soldis z nastavkom za tekočine, povezano z NIR inštrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo kvantitativnih kalibracij smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov PLS (ang. Partial Least Squares). Za vse izvedene kvantitativne kalibracije smo kot validacijsko metodo uporabili VS validacijski niz. Za ugotavljanje primerljivosti klasičnih metod, z metodo NIR pa smo uporabili signifikantni parni t-test. Bližnja rdeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna ter prijazna ljudem in okolju. Z njo prihranimo čas in stroške, ki nastanejo z nakupom reagentov.
Ključne besede: premazi, veziva, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), kemometrijske metode, regresija glavnih osi (PCR), metoda delnih najmanjših kvadratov (PLS)
Objavljeno: 02.06.2010; Ogledov: 2865; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

1470.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, diplomsko delo

Opis: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Ključne besede: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2270; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici