| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1451 - 1460 / 1549
Na začetekNa prejšnjo stran142143144145146147148149150151Na naslednjo stranNa konec
1451.
UVEDBA DIGITALNE MERILNE URE Z AVTOMATSKIM ZAJEMANJEM IN OBDELAVO STATISTIČNIH PODATKOV V RUTINSKO DELO KONTROLNEGA LABORATORIJA
Manuela Zadravec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan eksperimentalni postopek merjenja dimenzij tablet. Eksperimente smo izvajali ročno z kljunastim merilom in avtomatsko z digitalno merilno uro. Meritve, dobljene z ročno in avtomatsko metodo, smo med seboj primerjali na dveh vzorcih tablet. Pri prvem vzorcu, ki je predstavljal tablete ovalne oblike, smo določali dolžino, širino in debelino. Pri drugem vzorcu, ki je predstavljal okrogle tablete, pa smo merili premer in debelino. Izmerjene podatke smo ovrednotili z aritmetično sredino, izračunali smo standardni odklon, minimum ter maksimum in prikazali grafično s histogramom. Nato smo s preizkusom parov ugotavljali, ali se povprečni vrednosti proučevanih spremenljivk, dobljenih z različnima metodama, med seboj statistično značilno razlikujeta. Z uporabo programa Microsoft Office Excel® smo izračunali aritmetično sredino in standardni odmik, za primerjavo med ročnim in avtomatskim merjenjem pa smo uporabili parametričen preizkus parov (matched-paires t-test) s programom PASW 18 (SPSS Inc., Chicago, IL, ZDA).
Ključne besede: tablete, kljunasto merilo, digitalna merilna ura, srednja vrednost, standardni odmik.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1725; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

1452.
Vpliv obratovalnih pogojev na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno - vodnih emulzij
Janja Križan, 2010, diplomsko delo

Opis: Raziskava v okviru diplomskega dela temelji na proučevanju delovanja komercialne ultrafiltracijske (UF) membrane za čiščenje oljno-vodnih emulzij. Proučevali smo gostoto volumskega toka (ang. flux) skozi UF membrano v odvisnosti od časa pri konstantnem transmembranskem tlaku (TMP) pri ultrafiltraciji oljno-vodnih emulzij z različnimi sestavami in vpliv TMP na gostoto volumskega toka. Iz meritev obratovanja UF pilotne naprave smo določili mehanizme mašenja membran glede na padec gostote volumskega toka. Pred in po obdelavi oljno-vodne emulzije smo spremljali naslednje fizikalno-kemijske parametre: prevodnost, pH, motnost, vsebnost Al3+ in Fe2+ ionov, kemijsko potrebo po kisiku (KPK) ter mineralna olja. Na podlagi rezultatov analiz smo določili učinkovitost čiščenja posameznih komponent. Kljub temu, da se koncentracije vseh komponent bistveno znižajo, ne ustrezajo mejnim vrednostim, ki so določene v slovenski zakonodaji (UL RS št. 45, leto 2007).
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polimerne membrane, mašenje membran, učinkovitost
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 2154; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

1453.
1454.
IZOLACIJA FENOLOV IN TANINOV IZ LUBJA BREZE
Nadja Tehovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Poznamo veliko antioksidantov, ki se delijo v podskupine. Med njimi so tudi fenoli in tanini. Najdemo jih predvsem v kraljestvu rastlin. Največ jih najdemo v golosemenkah in kritosemenkah, glede na del rastline pa v vakuolah in v površinskem vosku rastlin. V diplomski nalogi smo s pomočjo konvencionalne ekstrakcije in ekstrakcije s Soxhlet aparaturo pripravili ekstrakte v katerih smo določili celokupne fenole in celokupne tanine. Pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili 100 % in 60 % vodno mešanico acetona, metanola ali etanola. Ekstrahirali smo 2 uri ob neprekinjenem mešanju pri različnih temperaturah (25 °C, 40 °C in 80 °C) v dveh stopnjah. Prav tako smo izvajali ekstrakcijo s Soxhlet aparaturo, kjer je ekstrakcija s čistim etanolom, metanolom in acetonom potekala pri temperaturi, pri kateri topilo uparja in se nato kondenzira v hladilniku. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih fenolov in celokupnih taninov s spektrometričnimi metodami. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala.
Ključne besede: Ekstrakcija, lubje breze, celokupni fenoli, celokupni tanini
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2074; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

1455.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Ključne besede: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

1456.
AROMATIČNE KOMPONENTE IN EKSTRACELULARNI EKSOPOLISAHARIDI V FERMENTIRANEM MLEČNEM NAPITKU
Marjetka Gajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek V prvem delu raziskav smo določali optimalno temperaturo fermentacije mleka s kefirnimi zrni, pri kateri dosežemo največjo koncentracijo etanola. Določili smo tudi kinetični model (Gompertzova funkcija), ki najbolje opiše zvezo med hitrostjo rasti mikroorganizmov in koncentracijo etanola. Poskuse smo izvajali v šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1) pri predhodno določenih pogojih (začetna masna koncentracija zrn, vrtilna frekvenca mešala). V nadaljevanju smo iskali režim mešanja, s katerim dosežemo maksimalno koncentracijo etanola. Izvajali smo 24-urne eksperimente. Pri optimalnih procesnih pogojih smo v drugi fazi raziskav spremljali vpliv trajanja fermentacije na vsebnost kefirana v kefirnih zrnih. Razvili smo modificirano metodo izolacije kefirana iz kefirnih zrn. Ugotovili smo, da se z daljšanjem fermentacijskega časa vsebnost kefirana v kefirnih zrnih povečuje.
Ključne besede: kefirna zrna, mikroorganizmi, kinetični parametri, kefiran
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2087; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

1457.
Validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička (Camelina sativa )
Anja Moškon, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje glukozinolatov v semenih navadnega rička. Določili smo vsebnosti glukozinolatov z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (po dveh različnih metodah) v 27 vzorcih slovenskega porekla, treh zaporednih letin (2007,2008 in 2009). Za primerjavo smo določili glukozinolate še 4 vzorcem iz tujine (Danska, Nemčija, ZDA in Finska). Vzorcem smo določili še delež vlage in količino olja. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, mejo določljivosti, časovno stabilnost ekstrakta in vpliv vremenskih razmer na vsebnost glukozinolatov. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za eno samo vrsto navadnega rička, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Ključne besede: navadni riček, Camelina sativa, glukozinolati, HPLC, validacija
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 3235; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

1458.
POTENCIOMETRIČNO DOLOČANJE N-(2-MERKAPTOPROPIONIL)-GLICINA
Simona Očko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje potenciometrično določanje N-(2-merkaptopropionil)-glicina z uporabo različnih ionoselektivnih elektrod, njihove odzivne čase, ponovljivost, delovno območje, meje določljivosti in uporabnost v pretočni injekcijski analizi(PIA). Pri kemijski obdelavi srebrne žice v živosrebrovem (II)kloridu je na površini nastala siva plast, ki se je v raztopini MPG obarvala rahlo rjavo do rjavo rdeče. Delovno območje Ag/AgMPG elektrode je med 1x10-2 mol/L in 1x10-5 mol/L MPG pri naklonu 49,0 mV/p(MPG). Srebrna žica obdelana v raztopini živosrebrovega (II) klorida in nato potopljena v Na2S je na površini prevlečena s tanko črno plastjo srebrovega sulfida. Delovno območje te elektrode je med 1x10-2 mol/L in 1x10-5 mol/L pri naklonu 58,2 mV/p(MPG). Srebrna žica kemijsko obdelana v raztopini živosrebrovega (II)klorida in nato potopljena v raztopino KI tvori na površini rumenkasto plast srebrovega jodida. Delovno območje Ag/AgI elektrode je med 1x10-2 mol/L in 3x10-5 mol/L pri naklonu 52,7 mV/p(MPG). Tako pripravljene elektrode so primerne za klasične in pretočne potenciometrične meritve.
Ključne besede: N-(2-merkaptopropionil)-glicin, pretočna injekcijska analiza, ionoselektivne elektrode, potenciometrija
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 1768; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

1459.
-3 Določevanje polikloriranih bifenilov v odpadnih oljih s plinsko kromatografijo
Irena Rajh, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes se za določanje polikloriranih bifenilov v vzorcih olj uporabljata evropski standardni metodi (EN 12766 in EN 61619). Za določitev vsebnosti polikloriranih bifenilov (PCB) v transformatorskih oljih, motornih rabljenih oljih, nerabljenih oljih in certificiranih referenčnih materialih (BCR-449 in BCR-420) smo uporabili plinsko kromatografijo z detektorjem na zajetje elektronov (GC-ECD). Postopek priprave vzorca je bila ekstrakcija iz olj s heksanom. Nepolarne matrične spojine se eluirajo iz adsorbenta skupaj s PCB-ji, nato jih injiciramo v analitski sistem. Njihova prisotnost pa onesnažuje injekcijski prostor detektorja in kolone in s tem se zmanjša občutljivost. Zaradi nezadostnega čiščenja pride do zakasnitve elucije PCB-jev iz kolone. Z uporabo sulfoksidne kolone se PCB-ji bolje ločijo od alifatskih ogljikovodikov. Uporabili smo plinski kromatograf Agilent Technologies (AT 6890N) z dvema kapilarnima kolonama različne polarnosti HP-5MS in DB-1701 v povezavi z ECD detektorjem. Rezultate vsebnosti polikloriranih bifernilov smo statistično ovrednotili glede na zahteve validacijskega postopka (linearnost, meja določanja LOQ, pravilnost, izkoristek metode, ponovljivost in obnovljivost). Iz rezultatov smo ugotovili, da so izkoristki pri certificiranih referenčnih materialih znotraj predpisanega kriterija. Izkoristki za transformatorska olja so nekoliko manjši vendar še vedno znotraj predpisanega kriterija. Z uporabo certificiranih referenčnih materialov smo dokazali, da je analizna metoda pravilna.
Ključne besede: Poliklorirani bifenili, odpadna olja, plinska kromatografija, validacija, sulfoksidna kolona
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2080; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

1460.
Določanje težkih kovin z ICP - AES v kalcijevih fosfatih
Tanja Tatjana Medveš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil s pomočjo meritev realnih vzorcev kalcijevih fosfatov in meritev referenčnih materialov oziroma standardov z ICP — AES ugotoviti ali je ta metoda primerna za določanje vsebnosti arzena, kadmija in svinca v vzorcih kalcijevih fosfatov krmne in prehrambene kvalitete ter pregled rezultatov realnih vzorcev glede na veljavno zakonodajo. Ker je proizvajalcev kalcijevih fosfatov v svetu zelo malo, tudi literature o analitiki ni veliko. Najprej sem s pomočjo referenčnega materiala in pripravljenih standardov potrdila, da je metoda, s katero sem določevala vsebnost težkih kovin, primerna za izbrano merilno območje. Nato sem izmerila še vsebnost težkih kovin v realnih vzorcih kalcijevih fosfatov ter njihove vrednosti primerjala z veljavno zakonodajo na področju krme in živil. Vsebnosti arzena, kadmija in svinca so v skladu z zakonodajo v kalcijevih fosfatih krmne kvalitete od 10 mg/kg za arzen in kadmij, do 15 mg/kg za svinec. V kalcijevih fosfatih prehrambene kvalitete pa so te vrednosti nižje, saj znašajo od 1 mg/kg za kadmij, 3 mg/kg za arzen in 4 mg/kg za svinec.
Ključne besede: ICP – AES, kalcijevi fosfati, težke kovine, arzen, kadmij, svinec
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2652; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.48 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici