| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1441 - 1450 / 1569
Na začetekNa prejšnjo stran141142143144145146147148149150Na naslednjo stranNa konec
1441.
RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM POSTOPKOM H 2 O 2 /UV
Monika Marčec Kmetič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi kompleksne sestave tekstilnih odpadnih vod uporaba univerzalnega postopka čiščenja ni mogoča. Vse bolj se uporabljajo napredni oksidacijski postopki (angl. AOP Advanced Oxidation Processes) zaradi njihove enostavnosti in učinkovitosti. H2O2/UV postopek je najbolj učinkovit oksidacijski postopek, saj se z njim izognemo problemom kot je nastajanje mulja in obremenitev odpadne vode z ozonom. Najpogosteje uporabljeno sredstvo je vodikov peroksid, ki pa ga je zaradi njegove stabilnosti v čisti obliki potrebno ustrezno aktivirati. Glede na vrsto aktivatorja, ki ga uporablja postopek, se oksidacijski postopki razbarvanja razlikujejo med seboj. Aktivacija vodikovega peroksida se lahko izvede s pomočjo UV žarkov, ozona, ultrazvoka, toplotne energije ali kombinacije le teh. Edina kemikalija, ki jo uporabimo pri razbarvanju, je vodikov peroksid, ki pri razpadu tvori kisik, zaradi česar njegova prisotnost v odpadnih vodah ni oporečna. V nalogi preučimo vplive posameznih vhodnih parametrov kot so moč UV žarnice, koncentracija barvil, dodatka H2O2, pH modelnih raztopin in čas izpostavljenosti UV sevanja razbarvanja tekstilnih odpadnih vod. Ti postopki so zelo učinkoviti za samo razbarvanje, kot tudi za znižanje vrednosti ekoloških parametrov. Del naloge so tudi mikrobiološke preiskave odpadnih vod v tekstilni industriji in čiščenje le teh s pomočjo ultrazvoka
Ključne besede: Tekstilne odpadne vode, H2O2/UV postopek, vodikov peroksid, ultrazvok
Objavljeno: 29.11.2010; Ogledov: 2271; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (7,88 MB)

1442.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 3031; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

1443.
KARAKTERIZACIJA ANTOCIANINSKIH PROFILOV SADNIH SOKOV RDEČEGA SADJA
Sanela Selimović, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil validirati analizno metodo za kvalitativno in kvantitativno določanje antocianinov v rdečem sadju in sadnih sokovih iz rdečega sadja. S tem smo želeli izboljšati metodologijo kontrole kvalitete naravnih produktov, ki vsebujejo naravna barvila (EEC E163). Z visokotlačno tekočinsko kromatografijo (HPLC) smo analizirali metanolne ekstrakte rdečega sadja v 6 vzorcih slovenskega porekla in sadnih sokov iz rdečega sadja, v 16 vzorcih slovenskega porekla in za primerjavo še 3 vzorce iz tujine (Avstrija in Italija). Za potrebe razvrščanja je bila prvotno potrebna predhodna identifikacija značilnih antocianinov za posamezno vrsto rdečega sadja s pomočjo standardnih raztopin dostopnih antocianinov. Opravili smo validacijo analizne metode, določili linearnost, natančnost, točnost, mejo določanja in časovno stabilnost metanolnega ekstrakta. Na osnovi vseh rezultatov smo ugotovili, da gre v Sloveniji za kvalitetne izdelke rdečega sadja in sadnih sokov iz rdečega sadja, saj se nikjer med analiziranimi vzorci ne pojavljajo signifikantne razlike.
Ključne besede: aditivi, barvila, antocianini, ekstrakcija, validacija, tekočinska kromatografija
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 2357; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

1444.
KOPIČENJE PRESEŽKA ŽELEZA V ČLOVEŠKIH CELICAH IN VPLIV ZDRAVILA DEFERASIROX NA NJEGOVO IZPLAVLJANJE PRI LJUDEH, KI PREJEMAJO POGOSTE TRANSFUZIJE ERITROCITOV
Ingrid Pernat, 2010, diplomsko delo

Opis: Neželena posledica kroničnega zdravljenja s transfuzijami eritrocitov je čezmerno kopičenje železa v telesu, ki lahko povzroči okvaro srca, jeter in endokrinih žlez. Temu se lahko izognemo z zdravljenjem s helatorji. Za pravilno odločitev o začetku zdravljenja in za oceno uspešnosti so potrebne meritve obremenitve z železom. Najbolj običajen način merjenja je določitev koncentracije feritina v serumu. Ker vrsta stanj neodvisno od količine železa v telesu vpliva na koncentracijo feritina, preiskava pogosto ni natančna. Namen našega dela je bil oceniti obseg čezmernega kopičenja železa v telesu pri bolnikih na kroničnem zdravljenju s transfuzijami eritrocitov in oceniti vpliv zdravila deferasirox na njegovo izplavljanje iz telesa.
Ključne besede: Ključne besede: transfuzija, helatorji, feritin, železo, kopičenje, deferasirox
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (813,87 KB)

1445.
ANALIZA OKOLJSKIH VPLIVOV PROIZVODNJE PIVA IZ VIDIKA CELOTNEGA ŽIVLJENJSKEGA CIKLA
Renata Balajc, 2010, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo z analizo življenjskega cikla (LCA) ocenili vplive na okolje (abiotsko izkoriščanje surovinskih virov, potencial acidifikacije, evtrofikacije, globalnega segrevanja, tanjšanja ozonske plasti, tvorbe fotokemičnega potenciala), ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu proizvodnje piva, ki obsega: pridobivanje surovin, dobavo in transport materialov in embalaže, proizvodnjo in ravnanje po uporabi. Analizirali smo okoljske vplive posameznih faz proizvodnje piva s primerjanjem različnih vrst embalaž (nepovratna steklenica, pločevinka, PET plastenka) Z analizo rezultatov smo ugotovili, da je polnjenje piva v nepovratne steklenice okolju najbolj škodljivo. Druga najslabša možnost embaliranja piva so pločevinke in najslabša možnost pakiranje piva v PET plastenke.
Ključne besede: analiza življenjskega cikla, LCA, proizvodnja piva, embalaža, vplivi na okolje.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2907; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (860,20 KB)

1446.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA SiO2 AEROGELOV MODIFICIRANIH Z ORGANSKIMI FUNKCIONALNIMI SKUPINAMI TER NJIHOVA UPORABA V ADSORPCIJSKIH PROCESIH
Suzana Štandeker, 2010, doktorska disertacija

Opis: Z inkorporacijo metiltrimetoksisilana (MTMS) in trimetiletoksisilana (TMES) v standardno sol-gel sintezo smo pripravili monolitne aerogele SiO2 z različno stopnjo hidrofobnosti. Odlične lastnosti aerogelov, dobljene s sol-gel sintezo, smo ohranili s sušenjem s superkritičnim CO2. Stopnjo hidrofobnosti aerogelov smo določili s pomočjo merjenja kontaktnega kota () med kapljico vode in površino aerogela. Karakterizacijo aerogelov smo izvedli tudi z infrardečo spektroskopijo s Fourier-evo transformacijo (FTIR), diferencialno dinamično kalorimetrijo (DSC) in termogravimetrično analizo (TGA), sorpcijo N2 ter vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Tako smo opazovali vpliv modifikacije na lastnosti SiO2 aerogelov. Te modificirane aerogele je možno nadalje uporabiti v adsorpcijskih procesih in so dobra alternativa konvencionalnim adsorbentom, kot sta aktivno oglje (AC) in silika gel (SG). Super hidrofobna aerogela smo nadalje uporabili za odstranjevanje različnih toksičnih organskih spojin (toluen, benzen, klorobenzen, etilbenzen, ksilen, kloroform, 1,2-dikloroetan in trikloroetilen) iz vode. Adsorpcijske izoterme smo določili s pomočjo konvencionalne šaržne ekvilibracijske metode. Na podlagi rezultatov meritev adsorpcijske kapacitete lahko trdimo, da so takšni modificirani hidrofobni SiO2 aerogeli odlični adsorbenti in v primerjavi z granuliranim aktivnim ogljem (GAC) izkazujejo kapacitete, ki so 15 do 400-krat večje v primeru vseh testiranih organskih topil. Adsorpcijske lastnosti aerogelov so stabilne tudi po dvajsetih ciklih adsorpcije/desorpcije. Nadalje smo uporabili SiO2 aerogele različne stopnje hidrofobnosti za odstranjevanje in povrnitev hlapov organskih topil (benzen, toluen, etilbenzen in ksilen) iz zraka. Adsorpcijsko kapaciteto različnih aerogelov smo določili z uporabo mini-kolone. Kontinuirane meritve adsorpcije nam kažejo, da so SiO2 aerogeli odlični adsorbenti hlapov BTEX (benzen, toluen, etilbenzen in ksilen) iz zraka. V primerjavi z najbolj uporabljanimi adsorbenti, kot sta AC in SG, aerogeli izkazujejo kapacitete, ki zelo presegajo kapacitete obeh konvencionalnih adsorbentov. Z večanjem stopnje hidrofobnosti aerogeli postanejo manj učinkoviti, vendar je njihova prednost ta, da ne vežejo zračne vlage iz zraka. Izvedli smo tudi modifikacijo površine SiO2 aerogelov z amino (-NH2) ali merkapto (-SH) funkcionalnimi skupinami. V običajni sol-gel sintezi smo uporabili različne ko-prekurzorje, ki v svoji strukturi vsebujejo želeno funkcionalno skupino. Alkogele smo posušili z ekstrakcijo topila s superkritičnim (SC) CO2. Modificirane aerogele smo analizirali z uporabo FTIR-a, DSC/TGA-ja, sorpcijo N2 ter SEM-a ter tako preverili učinkovitost modifikacije ter vpliv le-te na lastnosti aerogelov. Za merkapto modificirane aerogele smo ugotovili, da so dobri adsorbenti Cu(II) in Hg(II) ionov iz vode. Sposobnost odstranjevanja Cu(II) in Hg(II) ionov iz vode teh aerogelov smo določili s šaržnimi adsorpcijskimi testi pri ravnotežnih pogojih. Aerogelni adsorbent z merkapto funkcionalnimi skupinami izkazuje velik adsorpcijski potencial za ione obeh težkih kovin in 99% učinkovitost adsorpcije je bila dosežena v pH območju med 4 in 6. Ravnotežne eksperimentalne podatke smo korelirali s Freundlich-ovim in Langmuir-jevim modelom adsorpcijskih izoterm ter jih primerjali z drugimi adsorbenti, ki se uporabljajo v te namene; ugotovili smo, da so naši adsorbenti zelo učinkoviti.
Ključne besede: sol-gel sinteza; aerogeli; sušenje s SC CO2; hidrofobnost; organska modifikacija; adsorpcija, VOCs (volatile organic compounds), BTEX, Cu(II) ioni; Hg(II) ioni;
Objavljeno: 08.11.2010; Ogledov: 3195; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

1447.
UČINKOVITOST VODNIH FILTROV
Aleš Žekš, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo želeli preučiti učinkovitost delovanja dveh filtrnih sistemov: BRITA, ki mehča vodo z ionskim izmenjavalcem, in Oasis, ki je kompleksnejši sistem filtrnih kartuš, sestavljenih iz aktivnega oglja in keramike. Učinkovitost delovanja filtrnih sistemov smo ugotavljali s kemijsko in mikrobiološko analizo vode iz pipe in prefiltrirane vode. Merili smo fizikalno-kemijske parametre, ki bi se naj po proizvajalčevih navodilih spreminjali. Pri prvem sistemu smo kot referenčno količino dnevno zaužite prefiltrirane vode izbrali 8 L vode, kolikor je povprečno potrebno za štiričlansko družino za pitje, v drugem sistemu, ki je večji in primeren za večji odvzem vode, pa smo prefiltrirali 20 L vode. Po filtraciji smo odvzeli 1L vzorca in opravili vse analize. Ugotovili smo, da je filtrni sistem BRITA manj učinkovit, saj se že po filtraciji 30 L vode slabše odstranijo kalcijevi in hidrogenkarbonatni ioni, medtem ko se koncentracija magnezijevih ionov po 30 L skoraj več ne zniža. Vsebnost organskih snovi po filtraciji se minimalno zniža. S filtrnim sistemom Oasis se iz vode odstranijo organske snovi in klor, medtem ko se nitratov zadrži le malo. Po filtraciji 300 L v sistemu Oasis je bila filtrirana voda mikrobiološko oporečna in je vsebovala rahlo povišano koncentracijo nitritnih ionov. Takrat je treba sistem temeljito očistiti.
Ključne besede: pitna voda, filtrni sistem, mehčanje vode, nitrati
Objavljeno: 02.11.2010; Ogledov: 2220; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (7,60 MB)

1448.
POSTOPKI SINTEZE NANODELCEV Cu-Ni Z RAZLIČNIMI SESTAVAMI
Petra Jenuš, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, s katerim načinom sinteze lahko sintetiziramo magnetne nanodelce CuNi z ustrezno sestavo za nadaljnjo uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, ki bi bile primerne za uporabo pri magnetni hipertermiji. S pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RPD) smo karakterizirali velikost nastalih nanodelcev zlitine in določili faze v vzorcih. Fizikalne lastnosti vzorcev (izgubo mase) smo, pri kontroliranem segrevanju, določili s termogravimetrično analizo (TGA). Magnetne lastnosti nastalih nanodelcev smo izmerili z suscepto-magnetometrom DSM — 10. Na koncu smo preučili še morfologijo delcev s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Rezultati so pokazali, da je najprimernejša metoda za sintezo magnetnih nanodelcev CuNi z različnimi sestavami mehanokemijska metoda. Sintetizirani delci so kazali močne magnetne lastnosti. Čas mletja vpliva na velikost nastalih nanodelcev in stopnjo zreagiranosti reaktantov.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetna hipertermija, rentgenska praškovna difrakcija, transmisijska elektronska mikroskopija, termogravimetrična analiza
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2744; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

1449.
SINTEZA NANODELCEV Cu-NI ZA UPORABO V MAGNETNI HIPERTERMIJI
Jasmina Erker, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kateri način sinteze, bi bil bolj primeren za pripravo magnetnih nanodelcev Cu-Ni z ustrezno sestavo za nadaljno uporabo pri pripravi magnetnih tekočin, uporabljenih v magnetni hipertermiji. Nanodelce smo sintetizirali s pomočjo mletja in mikroemulzij. S pomočjo rezultatov rentgenske praškovne difrakcije (XRD) smo ocenili velikost nanodelcev CuNi in kvalitativno karakterizirali vzorce. S termogravimetrično analizo (TGA) smo pri kontroliranem segrevanju določali Curiejevo temperaturo vzorcev. Morfologijo nanodelcev smo preučevali s transmisijskim elektronskim mikroskopom (TEM). Na koncu so bile izvedene še magnetne meritve z VSM magnetometrom. Optimalna Curijeva temperatura (Tc) 45°C je bila izmerjena pri vzorcu sestave: Cu27,5Ni72,5, ki smo ga pripravili z mletjem. Magnetne meritve so pokazale, da vzorci nimajo koercitivnosti, kar kaže na superparamagnetne lastnosti magnetnih delcev. Morfologija nanodelcev posneta s pomočjo TEM, nam kaže manjše zaglomerirane delce, ki ležijo na večjih ploščicah. Nanodelci vzorca Cu27,5Ni72,5 , ki smo ga sintetizirali z mletjem, bi bili torej najbolj primerni za uporabo v magnetni hipertermiji.
Ključne besede: mehansko mletje, metoda mikroemulzij, Curiejeva temperatura, magnetna hipertermija, magnetni nanodelci
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2558; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

1450.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA PODZEMNIH VODA DRAVSKE KOTLINE
Lucija Smojver, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je podzemna voda glavni vir pitne vode. Zaradi nadzora nad kakovostjo pitne vode in trendov indikatorskih parametrov, se monitoring podzemne vode izvaja v bližini virov pitne vode. Kot vir za kemometrijsko karakterizacijo podzemnih voda smo vključili vzorce devetnajstih merilnih mest na območju Dravske kotline. Z monitoringom vodonosnika Dravske kotline se ugotavljajo trenutne razmere, kvaliteta podzemne vode, obravnavajo se trendi onesnaženosti, ogrožena območja in zbirajo podatki za modeliranje. Opravili smo analizo 104 vzorcev podzemnih voda in izbrali 35 parametrov, ki najbolj značilno opisujejo kakovost podzemnih voda. 104 vzorce smo sledili skozi obdobje dveh let, 2007 in 2008. Po osnovni statistični obdelavi smo poiskali medsebojne korelacije za vse merjene parametre. Z uporabo kemometrijskih metod kot so metoda glavnih osi (PCA), analiza grup (CA), linearna diskriminantna analiza (LDA) in Kohonenove nevronske mreže smo analizirali okoljske podatke podzemnih vod. Z metodo glavnih osi in s Kohonenovimi nevronskimi mrežami smo poizkusili poiskati podobnosti med posameznimi merilnimi mesti. Naštete kemometrijske metode nam uspešno pomagajo pri spremljanju kakovosti podzemnih voda, še posebej v primerih, ko imamo na razpolago veliko število podatkov in parametrov na posameznih merilnih mestih. S pomočjo teh metod lahko ugotavljamo korelacije med parametri in podobnosti med merilnimi mesti ter ocenjujemo trende kvalitete oz. onesnaženosti podzemnega vodonosnika.
Ključne besede: podzemne vode, kemometrija, PCA, CA, LDA, Kohonenove nevronske mreže (ANN)
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2065; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici