SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1441 - 1450 / 1473
Na začetekNa prejšnjo stran139140141142143144145146147148Na naslednjo stranNa konec
1441.
TERMODINAMSKE IN TRANSPORTNE LASTNOSTI ZA PROCESIRANJE POLIMEROV S CO 2
Ivan Vrbnjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesiranje polimerov s CO2 z ustrezno metodo in pri ustreznih obratovalnih pogojih, daje polimerom posebne fizikalne in mehanske lastnosti, katere omogočajo njihovo uporabo v biomedicini, farmacevtski industriji, industriji praškastih premazov, tekstilni industriji… Poznavanje topnosti in difuzijskih koeficientov SC CO2 pri različnih parametrih (tlak, temperatura) je za načrtovanje teh postopkov obdelave polimerov ključnega pomena. Topnosti in difuzijske koeficiente CO2 smo določali v polimerih poli(L-laktid) (PLLA) in poli(laktid-ko-glikolid) (PLGA) ter komercialnem β-hidroksialkil amidu (β-HAA) z gravimetrično metodo. Z MSB (magnetno suspenzijsko tehtnico) smo meritve opravili pri treh različnih temperaturah (333 K, 353 K in 373 K) in tlakih do 30 MPa. Po izpostavitvi omenjenih substanc tlaku je zaradi raztapljanja plinskih molekul substanca nabreknila, to spremembo volumna smo posneli s kamero. Sliko smo obdelali v programu ImageJ, kjer smo predpostavili premer kivete kot začetno referenco, in določili volumne substanc po absorpciji CO2. Dobljene meritve z MSB smo ustrezno obdelali in popravili z upoštevanjem sprememb volumnov. Sprememba volumna je pri PLLA in PLGA rasla s povišanjem tlaka, pri β-HAA pa se je po kratkem povišanju znižala in ostala konstantna, kar pripisujemo hidrostatičnemu tlaku. Topnosti CO2 so se z zviševanjem tlaka in z zniževanjem temperature v vseh treh primerih povečevale. Difuzijski koeficienti so odvisni od koncentracije CO2 v polimeru oz. β-HAA, pri vseh substancah in pogojih na začetku strmo naraščajo, dokler ne dosežejo maksimalnih vrednosti, nato pa začnejo padati zaradi močnejšega delovanja hidrostatičnega tlaka od samega delovanja tlaka plina. Ugotovili smo, da ob izpostavitvi polimerov SC CO2, ki je dobro topilo, ni prišlo v nobenem primeru do raztapljanja polimera, ampak je polimer absorbiral CO2 in nabreknil. To smo potrdili z visokimi variacijami volumnov, topnostmi ter difuzijskimi koeficienti. SC CO2 se je izkazal kot zelo dobro sredstvo za procesiranje polimerov. SC CO2 je prav tako dobro sredstvo za procesiranje β-HAA, saj je β-HAA pokazal podobne lastnosti, ob izpostavitvi SC CO2, kot polimeri. Dosegli smo prav tako visoke vrednosti difuzijskih koeficientov in topnosti CO2, le sprememba volumna ni dosegla tako velikih vrednosti kot pri polimerih. Ta podobnost s polimeri nam omogoča, da β-HAA uporabljamo kot sredstvo za izboljšanje lastnosti polimerov.
Ključne besede: polimeri, zamreževalec, superkritični ogljikov dioksid, topnost, difuzivnost, magnetna suspenzijska tehtnica.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2576; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

1442.
OVREDNOTENJE HIPOTEZ MEHANIZMOV FORMIRANJA POLIMERNIH ASIMETRIČNIH PORIZNIH MEMBRAN Z MOKRO FAZNO INVERZIJO
Aleš Poznič, 2009, diplomsko delo

Opis: Polimerne membrane se bodo v bodoče uporabljale za separacijske postopke, ki bodo imeli veliko prednosti, kot sta na primer: nižja poraba energije in bolj selektivno ločevanje snovi. Da jih bomo lahko uporabljali, moramo v začetku poznati njihove nastanke. Mehanizem nastanka polimernih asimetričnih poroznih membran, pripravljenih po mokrem postopku fazne inverzije, je še dokaj neznan. Zaradi tega smo v diplomskem delu zbrali raziskovalne podatke za specifična sistema CA/ACE/voda in CA/THF/voda, ki so nastali v našem laboratoriju in jih podrobno analizirali. Ternarna sistema sta specifična zato, ker se pri njiju pojavlja zakasnitveni čas nastanka motnosti. To pomeni, da opazimo motnost pri nastanku membrane po pretečenem določenem času. Ta je odvisen od debeline nanosa, koncentracije polimerne raztopine in predvsem topila. Posledično je od zakasnitvenega časa nastanka motnosti odvisna debelina formirane membrane. Glede na podobnosti in razlike membrano-tvornih sistemov kot so zakasnitveni čas nastanka motnosti, naklon kota motnosti, maksimalna motnost, debelina in topilo, smo uvrstili membrano-tvorne sisteme v območja oz. tipe. Tako smo v sistemih CA/ACE/voda in CA/THF/voda odkrili različna območja obnašanja tega sistema. Kar je bil tudi cilj naše naloge.
Ključne besede: polimerne membrane, celulozni acetat, aceton, tetrahidrofuran, zakasnitveni čas nastanka motnosti, maksimalna motnost, debelina membrane, mehanizem nastanka membran
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1994; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (9,10 MB)

1443.
TOPNOST NIKOTINSKE KISLINE IN NIKOTINAMIDA V ZGOŠČENIH PLINIH
Mateja Lovrenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bila izmerjena topnost niacina (nikotinske kisline in nikotinamida) v superkritičnem ogljikovem dioksidu in propanu, ki smo ju izmerili s pomočjo statične — analitične metode v temperaturnem območju med 40 in 100°C ter tlakih med 100 in 300 bar. Z modificirano kapilarno metodo smo določili tudi fazno ravnotežje trdno — tekoče — plin binarne zmesi nikotinska kislina - CO2, nikotinamid - CO2, nikotinska kislina - propan ter nikotinamid - propan.
Ključne besede: superkritični fluidi, nikotinska kislina, nikotinamid, fazno ravnotežje.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1957; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

1444.
ANAEROBNA DIGESTIJA MEŠANIC JAPONSKEGA DRESNOVCA (POLYGONUM CUSPIDATUM) IN PIŠČANČJEGA GNOJA OBDELANIH Z GLIVO PLEUROTUS OSTREATUS
Andreja Nemet, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali anaerobno digestijo mešanic japonskega dresnovca in piščančjega gnoja, ki so bile predhodno obdelane z glivo Pleurotus Ostreatus. Pred nastavitvijo eksperimentov smo določili optimalno razmerje med biomaso dresnovca in inokuluma. Nastavili smo štiri različna razmerja glede na trdne snovi in sicer: 1(D/I) = 85:15, 2(D/I) = 70:30, 3(D/I) = 50:50 in 4(D/I) = 30:70. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali količino in sestavo nastajajočega bioplina in merili množinski delež metana, CO2 (glavni komponenti bioplina), N2 in O2 za nadzorovanje anaerobnega procesa. Ocenili smo, da je optimalno razmerje med dresnovcem in inokulumom 80:20, saj smo želeli imeti v vhodni snovi največji možni delež rastlinskih substratov. Nato smo izvedli eksperiment, kjer so bili vhodni substrati mešanice z različnimi razmerji dresnovca in piščančjega gnoja, obdelani z glivo Pleurotus Ostreatus. Namen obdelave teh mešanic z glivo je bil, da gliva z encimi pretvori bakterijam nedostopno lignocelulozo, tako iz dresnovca kot tudi stelje iz gnoja, v substrat, katerega bakterije v procesu anaerobne digestije hitreje in lažje razgradijo, pri tem pa kot produkt nastaja bioplin. Tudi med tem procesom smo merili volumen nastalega bioplina in njegovo sestavo. Pred in po anaerobni digestiji smo določevali vsebnost trdnih snovi in vsebnost hlapnih trdnih snovi. Iz podatkov o volumnu bioplina, njegovi sestavi in vsebnosti trdnih in hlapnih trdnih snovi, smo lahko izračunali različne donose metana. Izkazalo se je, da so glive ob prisotnosti dresnovca prerasle tudi gnoj in da je bil donos bioplina pri anaerobni digestiji obdelanega dresnovca nekoliko višji kot pri neobdelanem dresnovcu.
Ključne besede: anaerobna digestija, japonski dresnovec, piščančji gnoj, lignoceluloza, encimi, Pleurotus Ostreatus.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2336; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

1445.
Vpliv degradacije SIS strukture na prenos toplote pri pretoku vodnih raztopin surfaktantov
Marjeta Dugonik, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je raziskana možnost uporabe aditivov v praksi ter opisane kemijske in reološke značilnosti raztopin polimernih aditivov in kationskih surfaktantov pri pretoku skozi cevi v laminarnem in turbulentnem področju. Prav tako je analiziran vpliv aditivov na zmanjšanje trenja in prenosa toplote. V raziskavi so podani rezultati preračunov koeficienta trenja, Reynolds-ovega števila pri različnih pretokih in premerih cevi, padca tlaka na meter cevi, ter stopnje zmanjšanja trenja, ki se navezujejo na vodo in vodno raztopino surfaktanta. Za različne tipe prenosnikov toplote je analiziran vpliv spremembe koeficienta trenja na prenos toplote. Ugotovljeno je, da pri pretoku raztopine površinsko aktivnih aditivov oziroma surfaktantov v ceveh le ti v območju velikih strižnih sil tvorijo paličaste micele, ki se medsebojno povezujejo v medmolekulsko SIS strukturo, ki absorbira energijo turbulence in s tem vpliva na zmanjšanje trenja in prenos toplote. Rezultati teoretičnih izračunov se dobro ujemajo z raziskavami in eksperimenti avtorjev, ki so navedeni v literaturi magistrskega dela.
Ključne besede: surfaktanti, dinamika fluidov, koeficient trenja, zmanjšanje trenja, strižna napetost, prenos toplote
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 3512; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

1446.
NAČRTOVANJE IN SINTEZA KEMIJSKIH PROCESOV Z UPORABO UČINKOVITIH MODELNIH TEHNIK IN REŠITVENIH STRATEGIJ
Marcel Ropotar, 2009, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo modelne tehnike in strategije za reševanje sinteznih problemov, kjer nastanejo zapleteni modeli, ki so težko rešljivi. Modeli so kombinatorično zahtevni, nelinearni in/ali nekonveksni, zato se kljub že razvitim metodam in algoritmom pogosto pojavijo potrebe po novih, učinkovitejših strategijah in metodah. V prvem delu predstavljamo alternativno formulacijo konveksne lupine, ki temelji na mešano celoštevilski transformaciji spremenljivk. Transformacija spremenljivk transformira spremenljivke z ničelno spodnjo mejo v spremenljivke z ne-ničelno spodnjo mejo. Tako izvajamo optimiranje v ožjem preslikanem dopustnem prostoru lokalnih spremenljivk, to je spremenljivk, ki pripadajo alternativnim procesnim enotam. To nam pri reševanju mešano celoštevilskih linearnih in nelinearnih optimizacijskih primerov (MILP in MINLP) omogoča uporabo ne-ničelnih spodnjih mej. Z uporabo ne-ničelnih spodnjih mej se izognemo deljenju z nič in drugim matematičnim singularnostim. Pogosto pa so ne-ničelne spodnje meje uporabne, kadar imamo opravka s spremenljivkami, kot sta temperatura in pretok, ki morata imeti ne-ničelne vrednosti tudi kadar procesna enota ni izbrana. S transformacijo spremenljivk smo i) pretvorili konvencionalno formulacijo konveksne lupine v alternativno formulacijo in ii) konvencionalni algoritem zunanje poenostavitve spremenili v alternativni algoritem OA. Alternativno formulacijo konveksne lupine smo primerjali s formulacijo veliki-M in konvencionalno formulacijo na treh sinteznih primerih in izvedli več različnih eksperimentov. Rezultati kažejo, da je alternativna formulacija v večini primerov najbolj učinkovita glede računalniškega časa, števila iteracij in vozlišč. Ugotovili smo, da izbor vrednosti spremenljivk, ko alternativa ni izbrana, zelo vpliva na učinkovitost alternativne formulacije; in da je najprimernejša in najenostavnejša izbira kar spodnja ne-ničelna meja. Alternativno formulacijo in alternativni algoritem smo vnesli v procesni sintetizer MIPSYN in pri tem zmodelirali nove logične povezovalne člene in sprogramirali nov preprocesor za zunanje poenostavitve. Pogosto je dolg čas reševanja procesnih sinteznih problemov posledica zapletenih modelov reaktorjev. Zato smo za reaktorje, ki so opisani z diferencialnimi enačbami (šaržni, cevni) in jih rešujemo z metodo ortogonalne kolokacije končnih elementov, predlagali učinkovito numerično proceduro za reševanje. V sklopu procedure smo razvili model za dinamično optimiranje šaržnega reaktorja in preizkušali različne strategije in sheme, s katerimi smo povečevali robustnost modela. Nazadnje smo razvili še model za načrtovanje fleksibilnega šaržnega reaktorja, s katerim je mogoče tolerirati odstopanja procesnih parametrov. Pri reševanju motivacijskega primera šaržnega reaktorja se je kot najučinkovitejši izkazal model NLP s pomičnimi končnimi elementi. Ta model smo nato uporabili tudi za modeliranje niza elementov v cevnem reaktorju in izvedli sintezo MINLP študijske procesne sheme za proizvodnjo alilklorida ter z eno-parametričnim optimiranjem iz najboljših rešitev določili še ekonomsko območje. S predlagano alternativno formulacijo, novimi strategijami in robustnimi modeli za optimiranje reaktorjev je mogoče lažje reševati zapletene sintezne probleme, procesni sintetizer MIPSYN pa je tako postal še učinkovitejše programsko orodje za sintezo procesov in reševanje drugih tehniških problemov.
Ključne besede: procesna sinteza, procesni sintetizer, konveksna lupina, transformacija spremenljivk, splošno disjunktno programiranje, zunanje poenostavite, NLP, MINLP, šaržni reaktor, cevni reaktor, ortogonalna kolokacija, diferencialno-algebrski sistem enačb
Objavljeno: 02.12.2009; Ogledov: 2572; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

1447.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Ključne besede: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 3391; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

1448.
VPLIV TOPIL NA MORFOLOŠKO STRUKTURO POROZNIH ZAMREŽENIH POLISTIRENSKIH MEMBRAN
Silvo Seifried, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih topil (porogenih) na morfološko strukturo poroznih zamreženih polistirenskih membran. Iz organske in vodne faze smo pripravili vodno-oljne (v/o) emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE). Nastale emulzije smo nanesli na stekleno ploščo v tanki plasti in jih polimerizirali s povišano temperaturo. Po čiščenju smo dobili porozne zamrežene poliHIPE membrane. Membrane smo pripravili na osnovi stirena, zamreženega z divinilbenzenom (DVB). Spreminjali smo delež vodne faze (75 % in 85 %) in delež DVB (2 % in 4 %). Da bi raziskali vpliv topil na strukturo membran, smo membrane modificirali z dodatkom plastifikatorja (2-etilheksil akrilat) in dveh porogenih topil (toluen in klorobenzen). Vse dobljene membrane smo okarakterizirali z merjenjem njihove končne debeline, s pretočnostjo za deionozirano vodo in z določitvijo stopnje nabrekanja v štirih različnih topilih (v vodi, acetonitrilu, toluenu in kloroformu). V izdelavo membran smo vključili tudi 4-nitrofenil akrilat kot reaktivno komponento v organski fazi, zaradi možnosti nadaljnje funkcionalizacije membran in uporabe pri sinteznih tehnikah.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze (HIPE), poliHIPE materiali, membrane
Objavljeno: 06.08.2009; Ogledov: 2384; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

1449.
VPLIV RAZLIČNIH REAKTANTOV NA UČINKOVITOST RAZŽVEPLJEVALNE NAPRAVE V TERMOELEKTRARNI TRBOVLJE
Polona Perme, 2009, diplomsko delo

Opis: Izločanje škodljivih žveplovih oksidov iz dimnih plinov je v svetu poznano že več kot dvajset let. Najbolj uveljavljen in tudi najbolj učinkovit postopek izločanja žveplovih oksidov iz dimnih plinov je mokrokalcitni postopek. Poglavitne prednosti omenjenega postopka sta učinkovitost in uporaba cenenega absorpcijskega sredstva, to je mletega apnenca, ki je v naravi dokaj razširjen. Proces razžveplanja dimnih plinov v splošnem opisujejo štirje procesi: absorpcija žveplovega dioksida, raztapljanje apnenčeve moke, oksidacija sulfita v sulfat in kristalizacija sadre. V času kontakta med plinsko in tekočo fazo v absorberju se žveplov dioksid absorbira, vzporedno pa se absorbira tudi večina drugih primesi, kot so leteči pepel, žveplov trioksid, klorovodikova kislina, fluorovodikova kislina. Absorbirani žveplov dioksid nato v absorpcijski suspenziji reagira s kalcitom ter se med procesom oksidacije (vpihovanje zraka v suspenzijo pralnika) oksidira direktno do sulfata ter nato kristalizira v sadro, ki je končni produkt razžveplanja. Mokrokalcitni postopek za odstranjevanje SO2 iz dimnih plinov uporablja tudi Termoelektrarna Trbovlje (TET). Za ugotavljanje primernosti posameznih reaktantov — apnene moke in učinkovitosti razžvepljevalne naprave smo analizirali vzorce in spremljali obratovalne parametre štirih slovenskih proizvajalcev apnene moke: Apnenec d. o. o. Zidani Most, Industrija apna Kresnice d. o. o. (IAK), Industrija gradbenega materiala Zagorje d. o. o. (IGM) in Calcit d. o. o. Stahovica. Kemijske analize so se izvajale z vzorci absorpcijske suspenzije ter odcejene sadre vakuumskega filtra. Obratovalni parametri, ti so pretok dimnih plinov, masna koncentracija vtoka SO2 neočiščenih plinov, masna koncentracija iztoka SO2 očiščenih plinov, število delujočih obtočnih črpalk ter oksidacijskih puhal, so se beležili avtomatsko ob odvzemu vsakega vzorca. Absorpcijski suspenziji smo določali gostoto, merili pH, masno koncentracijo nezreagiranega CaCO3, masno koncentracijo neoksidiranega SO32—. Sadri smo določili masni delež CaSO3∙½H2O, preostali CaCO3 ter vlago. Izsledki so pokazali, da med reaktanti posameznih dobaviteljev obstajajo razlike, predvsem glede kemizma reakcije. Primerjava na osnovi enotnih obratovalnih parametrov je pokazala, da reaktant Apnenec — Zidani Most, zagotavlja najbolj učinkovito ter optimalno delovanje naprave za razžveplanje dimnih plinov (NRDP) TET. Izmerjene so najmanjše vrednosti masne koncentracije preostalega CaCO3 v absorpcijski suspenziji. S tem je zagotovljen najbolj učinkovit proces raztapljanja apnenčeve moke. Ravno tako je pri omenjenem reaktantu najbolj učinkovit proces oksidacije sulfita med procesom razžveplanja dimnih plinov z najmanjšo vsebnostjo neoksidiranega SO32— v absorpcijski suspenziji. Na odločitev o izbiri vplivajo tudi specifična poraba in cena apnene moke ter zanesljivost oskrbe. Analize sadre so pokazala, da v primeru obratovanja s katerim koli reaktantom nastaja komercialno kvalitetna sadra, ker izmerjene vrednosti ustrezajo danim kriterijem, ki so bili določeni pri projektiranju naprave. Lahko se odlaga na ustrezno urejenem odlagališču, lahko se uporablja v cementni industriji, za polnjenje rudniških rovov, ali z dodajanjem specialnih dodatkov za različne gradbene izdelke. Dodatne raziskave, zlasti granulometrijska in razširjena kemijska analiza apnene moke, bi dodatno pripomogla k ugotovitvi ustreznosti posameznega reaktanta. Žal se te analize ne izvajajo v laboratoriju TET.
Ključne besede: razžveplanje dimnih plinov, apnena moka, žveplov dioksid, mokrokalcitni postopek
Objavljeno: 06.08.2009; Ogledov: 2828; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (8,05 MB)

1450.
DOLOČANJE IN STATISTIČNO OVREDNOTENJE ZETA POTENCIALA BOMBAŽNIH TKANIN Z UPORABO CILINDRIČNE CELICE
Simona Cep, 2009, diplomsko delo

Opis: Elektrokinetične lastnosti opišejo električni potencial v bližini trdne površine, ki se premika v tekoči fazi. Opisan je z zeta potencialom. Avstrijsko podjetje Anton Paar GmbH iz Graza je razvilo elektrokinetični analizator SurPASS, ki temelji na principu merjenja pretočnega potenciala in pretočnega toka za določanje zeta potenciala. Namen naloge je bil, da z zeta potencialom merjenim na podlagi pretočnega potenciala določamo kakovost vzorčenih surovih bombažnih tkanin pridobljenih iz vzhodnih držav (Kitajska, Indija,…). Kakovost le-teh ima močan vpliv na kakovost končnega produkta. Nizka kakovost zahteva ponovitve procesnih obdelav pri končnih izdelkih ter dodatno zvišuje stroške produktov. Nato smo še določili zeta potencial bombažnih, surovih in obdelanih vlaknin (čiščenje, kislinska in alkalna obdelava, beljenje) z namenom vzpostavitve korelacije med surovimi in obdelanimi bombažnimi tkaninami. Rezultati meritev pretočnega potenciala jasno kažejo na razlike površinskih lastnosti surovih in obdelanih bombažnih vlaknin kjer ima alkalijsko obdelan bombaž največjo dostopnost disociiranih hidroksilnih in karboksilnih skupin na površini, kar vidimo v porastu negativnega zeta potenciala.
Ključne besede: bombažne tkanine, zeta potencial, pretočni potencial, površinske lastnosti, statistično ovrednotenje.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 2386; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici