SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1473
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
FORMULATION, PREPARATION AND CHARACTERIZATION OF NANOEMULSIONS FOR PARENTERAL NUTRITION
Dušica Mirković, 2019, doktorska disertacija

Opis: The aim of this doctoral research was to develop and optimize parenteral nanoemulsions as well as the total parenteral nutrition (TPN) admixture containing a nanoemulsion obtained in the course of the optimization process (hereinafter referred to as optimal nanoemulsion), and to examine their physicochemical and biological quality as well. In addition, the quality of the prepared nanoemulsions was compared with the quality of the industrial nanoemulsion (Lipofundin® MCT/LCT 20%), and, in the end, the TPN admixture initially prepared was also compared with the admixture into which the industrial emulsion was incorporated. Parenteral nanoemulsions that were considered in this dissertation were prepared by the high-pressure homogenization method. This method is the most widely applied method for the production of nanoemulsions due to the shortest length of homogenization time, the best-obtained homogeneity of the product and the smallest droplet diameter. For the nanoemulsion formulation, preparation and optimization purposes, by using, firstly, the concept of the computer-generated fractional design, and, after that, the full experimental design, the assessment of both direct effects of different formulation and process parameters (the oil phase type, the emulsifier type and concentration, a number of homogenization cycles and the pressure under which homogenization was carried out) as well as the effects of their interactions on the characteristics of prepared nanoemulsions was performed. Monitoring the nanoemulsion physical and chemical stability parameters was carried out immediately after their preparation, and then after 10, 30 and 60 days. It included the visual inspection, the measurement of the droplet diameter (the mean and volume droplet diameter), the polydispersity index, the ζ-potential, the pH value, the electrical conductivity, and the peroxide number. After the preparation and after 60 days, the biological evaluation (the sterility test and the endotoxic test) of the prepared nanoemulsions was carried out. As far as the characterization of the TPN admixture is concerned, it included practically the same parameters. The dynamics of monitoring the characteristics of the TPN admixture was determined on the basis of practical needs of hospitalized patients (0h, 24h and 72h). The scope and comprehensiveness of this issue indicated the need to divide the doctoral dissertation into three basic stages. The first stage was preliminary. Using the 24-1 fractional factorial design, nanoemulsions for the parenteral nutrition were prepared. They contained either a combination of soybean and fish oil, or a combination of medium chain triglycerides and fish oil. In addition, the type and the amount of an emulsifier used, a number of high-pressure homogenization cycles, and the homogenization pressure, were also varied. The measurement of the above-mentioned parameters for the industrial nanoemulsion was parallely carried out (Lipofundin® MCT/LCT 20%). The objective of this part of the research was to identify critical numerical factors having the most significant effect on the characteristics that define the prepared parenteral nanoemulsions. Parameters that were singled out as the result of this stage of the research (the emulsifier concentration and a number of homogenization cycles) were used as independent variables in the second stage of the research.
Ključne besede: nanoemulsions, total parenteral nutrition admixtures, high pressure homogenization, design of experiments, optimization, analysis of variance, artificial neural networks
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

2.
NiCu nanodelci v matrici silike z vgrajeno zdravilno učinkovino za potencialno zdravljenje kožnega raka
Sara Kramberger, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena sinteza supermagnetnih nanodelcev Ni67,5Cu32,5 v matrici silike s pomočjo sol-gel metode. Nanodelcem s pomočjo silikatne prevleke zagotovimo netoksičnost in biokompatibilnost hkrati pa nam omogoča mesto, kjer vgradimo zdravilno učinkovino. S pomočjo nanodelcev želimo doseči dvojno terapijo, in sicer preko kombinacije magnetne hipertermije, ki jo omogočajo delci sami, hkrati pa bi lahko s pomočjo magnetnega polja delce tudi usmerjali na tarčno mesto, kjer bi lahko prišlo do nadzorovanega sproščanja vgrajene zdravilne učinkovine (ZU). V ta namen smo v sintetizirane nanodelce vgradili modelne, paracetamol in protitumorsko učinkovino, paracetamol. Iz rezultatov in vitro študije, ki je temeljila na sproščanju ZU s pomočjo UV/VIS spektrometra lahko potrdimo uspešno vgradnjo ZU. V testiranju biokompatibilnosti s humanimi kožnimi celicami pa lahko podpremo literaturo, ki navaja da nanodelci s protitomursko učinkovino uspešno »pobijajo« celice bazalno-celičnega karcinoma. Sintetizirane magnetne nanodelce smo karakterizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), termogravimetrične analize (TGA), transimisijske elektronske mikroskopije (TEM), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) ter določali profil sproščanja vgrajenih zdravilnih učinkovin.
Ključne besede: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, magnetna hipertermija, kožni rak, sproščanje zdravilne učinkovine
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 39; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

3.
Študija proizvodnosti hidrolize saharoze z encimom vezanim na odpadna steklena vlakna
Aljaž Marin, 2019, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo kot nosilec za imobilizacijo encima invertaze uporabili odpadna steklena vlakna. Encim smo kovalentno vezali na modificirani nosilec. Učinkovitost imobilizacije smo testirali na reakciji hidrolize saharoze. Vse eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju. Preučevali smo vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) in reakcijske temperature (20, 25, 30 in 35) °C na presnovo reakcije. Učinkovitost reakcije smo spremljali in-situ z merjenjem koncentracije saharoze, glukoze in fruktoze z uporabo FTIR sonde. Na koncu smo preverili vpliv pH (4,5, 5, 5,5 in 6) imobilizacije na presnovo pri predhodno določenih optimalnih pogojih reakcije. Dosegli smo visoko učinkovitost imobilizacije. Določili smo optimalen pH reakcijske mešanice in temperaturo reakcije. Nadalje smo ob večkratni zaporedni uporabi katalizatorja določili aktivnost invertaze, imobilizirane na steklena vlakna. Raziskavo smo nadgradili s kinetično študijo reakcije. Iz enačbe encimske kinetike smo določili konstante proizvodnosti ter z uporabo Arrhenius-ove zveze aktivacijsko energijo in pred-eksponentni faktor.
Ključne besede: steklena vlakna, invertaza, hidroliza saharoze, imobilizacija
Objavljeno: 31.05.2019; Ogledov: 87; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

4.
Priprava poroznih polimerov z visoko površino za ekstrakcijo na trdni fazi
Peter Krajnc, Muzafera Paljevac, Maša Islamčević Razboršek, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: polimeri, porozni polimeri, ekstrakcija
Objavljeno: 14.05.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Laboratory manual for thermodynamics
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, drugo učno gradivo

Objavljeno: 13.05.2019; Ogledov: 62; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Razvoj alternativne recepture za izdelavo porcelanske ploščice v podjetju Gorenje Keramika
Maja Mežnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvili smo alternativno recepturo za izdelavo porcelanske ploščice, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN 14411 in s tem zmanjšali stroške surovin za 5,11 %. Z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo z metodo energijske disperzijske rentgenske spektroskopije (EDS) določili kemijsko sestavo obstoječih in alternativnih surovin. Z namenom določitve ustrezne alternativne recepture za izdelavo ploščice smo pripravili in testirali vzorce z različnimi masnimi deleži alternativnih surovin in vzorce trenutno uporabljenih surovin. Mineraloško sestavo teh vzorcev po sintranju smo določali z metodo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), ki zaradi majhnih razlik v vsebnosti glinenca v sintranih vzorcih in robustnosti metode ni dala zanesljivih rezultatov. Posledično smo morali za razvoj recepture najti način, ki je združeval rezultate analize mikrostrukture surovin, sprememb dimenzij, sprememb teže, ukrivljenosti površine, absorpcije vode in kemijske sestave. Iz podatkov o kemijski sestavi posameznih surovin smo glede na masne deleže surovin v vzorcih izračunali kemijsko sestavo pripravljenih alternativnih vzorcev, pri čemer smo se osredotočili na razmerje med najpomembnejšima komponentama: silicijevim dioksidom in aluminijevim oksidom. Najboljšo recepturo, ki je bila možna glede na razpoložljive surovine, smo dodatno optimizirali z dodatkom kremena. Razvito alternativno recepturo smo prenesli v proizvodnjo. Rezultati končne kontrole kvalitete so potrdili ustreznost produkta. Dosegli smo 88,41 % izplen ploščic prve kvalitete. Odstopanja so se pojavljala zaradi neustreznih dimenzij, napak tiska in okrušenosti ploščic. Ustreznost dimenzij bi lahko izboljšali z dodatkom večjih količin kremena ali glinenca, kar bi posledično vodilo do večjih skrčkov ploščic.
Ključne besede: porcelanska ploščica, glinenec, sintranje, vrstični elektronski mikroskop
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

7.
Razvoj in analiza hidrofobnih premazov na aluminijevi zlitini
Sandi Skrbinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistersko delo prikazuje študijo narave silikonskih premazov na aluminijeve zlitine. Ker so se silikoni v preteklosti že dokazali kot cenovno ugodno in uspešno hidrofobno sredstvo smo jih uporabili kot osnovo za premaz na aluminijevo zlitino. Za osnovna nanosa smo uporabili silikon brez dodatka zamreževalca ter polidimetilsiloksan z dodanim zamreževalcem. Izkazalo se je, da sama polimerna nanosa na aluminijevi zlitini že dajeta hidrofobni značaj. Hidrofobnost silikonskih nanosov smo želeli izboljšati, da bi se približali superhidrofobnemu »lotosovemu efektu«. Študijo smo nadaljevali s funkcionalizacijo površine polimernih nanosov. Za funkcionalizacijo smo si pripravili in karakterizirali raztopino SiO2 nanodelcev. Nanodelce smo v različni kombinacijah z heksametildisilazanom, polidimetilsiloksanom in silikonom nanašali z »layer by layer« (plast po plast) nanosi. Opazovali smo stične kote posameznih rezultatov vzorcev. Najbolj perspektiven izmed nanos je bil nanos silikona, kot osnovni premaz, katerega smo funkcionalizirali s SiO2 nanodelci na katere smo dodali plast heksametildisilazana. Z brušenjem površine zlitine, pred posameznimi nanosi smo stični kot še povečali in se približali »lotosovemu efektu«. Pripravljene premaze na zlitinah smo tudi testirali za korozijsko obstojnost. Vzorci so bili 30 dni izpostavljeni 5 % raztopini NaCl. Tukaj je bil najpreskpaktivnješi vzores tudi nanos silikona na brušeno aluminijevo zlitino z dodanimi nanosi SiO2 nanodelcev in heksametildisilazanom kot zaključni sloj. Čeprav je stični kot drastično upadel za 63 %, je ostal edini vzorec, kjer je po korozijskem testu površina ostala gladka (čeprav je površina malo potemnela). Na določenih prespektivnih vzorcih smo opravili tudi SEM analizo.
Ključne besede: Polidimetilsiloksan, silikon, premazi, aluminijeve zlitine, SiO2 nanodelci, heksametildisilazan.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 28; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

8.
Modeliranje hlajenega neizotermnega mešalnega reaktorja
Špela Kočar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje neizotermnega kontinuirnega mešalnega reaktorja s hladilnim plaščem, v katerem poteka enostavna ireverzibilna eksotermna reakcija. V programskem okolju MATLAB/Simulink smo razvili model reaktorja ter analizirali njegovo dinamično obnašanje. V nalogi smo opisali in implementirali grafični vmesnik, ki omogoča uporabo modela brez predhodnega poznavanja matematičnega modela in programskega orodja. Z uporabo tega grafičnega vmesnika smo nato izvedli simulacije, pri katerih smo spreminjali vhodne parametre (začetna koncentracija reaktanta, vtočna temperatura hladiva, pretok hladilnega fluida v hladilnem plašču) ter opazovali vpliv le-teh na opazovane parametre po določenem času (koncentracija reaktanta, temperatura reakcijske zmesi ter temperatura hladiva v hladilnem plašču).
Ključne besede: kontinuirni mešalni reaktor, modeliranje, dinamična simulacija, Matlab, Simulink, grafični vmesnik
Objavljeno: 06.05.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

9.
Optični senzorski receptorji na osnovi azo barvil
Tinkara Mastnak, 2019, doktorska disertacija

Opis: Občutljiva in selektivna detekcija biotiolov je v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti, saj so spremembe njihove koncentracije v krvi, plazmi in urinu povezane z različnimi obolenji. Ker ima vsaka od standardnih tehnik za njihovo detekcijo osnovne omejitve v zvezi s kompleksnostjo, pripravo vzorca, časom trajanja analize in stroški, so nove metode izjemno zaželene. Biogeni amini so vključeni v pomembne presnovne in fiziološke funkcije in so lahko naravno prisotni v hrani in pijači. Visoke vsebnosti biogenih aminov v živilih so posledica intenzivne mikrobne aktivnosti zaradi fermentacije ali kvarjenja. Tako nadzor nad biogenimi amini postaja vse pomembnejši za spremljanje procesov proizvodnje živil, za preverjanje njihove kakovosti in svežosti ter za spremljanje njihove varnosti. Podatki o prisotnosti biogenih aminov v prehrambenih izdelkih niso dosledni, ker je njihova koncentracija odvisna od vsebnosti vlage, maščob, beljakovin in pH. Te lastnosti zagotavljajo okolje za razvoj mikroorganizmov in biokemičnih reakcij, zaradi česar so živila med predelavo in skladiščenjem pokvarljiva. Določanje biogenih aminov v živilih je dolgotrajno in zahteva drage analizne instrumente. Kolorimetrična detekcija v nadprostoru tako ponuja elegantno rešitev, saj se lahko podatki povežejo s številom mikroorganizmov, s čimer posledično določimo raven svežosti ali pokvarjenosti hrane. Doktorska disertacija predstavlja lastnosti in uporabnost 4-N,N-dioktilamino-4'-dicianovinilazobenzena (CR-528) in 4-N,N-dioktilamino-2'-nitro-4'-dicianovinilazobenzena (CR-555) za zaznavanje biotiolov in biogenih aminov. Senzorne lastnosti CR-528 in CR-555 so bile najprej preizkušene v raztopini etanola. Dodajanje žveplo-vsebujočih analitov (2 merkaptoetanola (2-ME), hidrosulfida (SH─)) in določenih biogenih aminov (spermina (SP), spermidina (SPD), etanolamina (EA)) je povzročilo koncentracijsko odvisne spektralne spremembe, ki so jih spremljale vidne spremembe barve iz rožnate/vijolične do bledo rumene/oranžno-rumene. Ker detekcija omenjenih analitov v etanolu nima velike uporabne vrednosti, smo CR-528 in CR-555 imobilizirali v dve različni polimerni osnovi – hidrofilni poliuretanski hidrogel (PHD4) in hidrofobni kopolimer na osnovi etilena in vinil acetata (EVA), s čimer smo pridobili optične senzorske receptorje v obliki indikatorskih plasti. Tem smo najprej raziskali detekcijske lastnostih za zaznavanje žveplo-vsebujočih analitov (celokupnih sulfidov in 2-ME) v pufru s fiziološkim pH (7.4). Rezultati so pokazali, da je za dosego diagnostično relevantnih koncentracijskih območij potrebno močno izboljšati občutljivost indikatorskih plasti. Izkazalo se je tudi, da so samo optični senzorski receptorji na osnovi EVA dovolj stabilni, da jih je smiselno nadalje raziskati kot kolorimetrične naprave za detekcijo hlapov biogenih aminov. Reakcija CR-528/EVA in CR-555/EVA s hlapi izopentilamina (IPA) je povzročila očitno spremembo barve iz rožnate/vijolične do rumene/oranžno-rumene. CR 555/EVA optični senzorski receptor se je odzval tudi na izpostavljenost kadaverinu (CAD). Spremembe barv so bile analizirane z UV/VIS molekulsko absorpcijsko spektroskopijo, pri čemer je bila metoda delno validirana. Določili smo mejo zaznavnosti, občutljivost, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Najnižje meje zaznavnosti so bile dosežene z CR-555/EVA (0,40 ppm za IPA in 1,80 ppm za CAD) optičnimi senzorskimi receptorji. Na zadnje smo ugotovili, da zaradi visoke reaktivnosti, neobstojnosti v raztopini v daljšem časovnem obdobju, občutljivosti na pH in na povišane temperature, barvili nista primerni za imobilizacijo v silicijeve delce.
Ključne besede: azo barvila, biogeni amini, biotioli, optični senzorski receptorji, poliuretanski hidrogel, kopolimer etilena in vinil acetata
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 220; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

10.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 204; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici