SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1343
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Genetska analiza bolnikov z revmatoidnim artritisom za polimorfizme SNP v genih za vnetne citokine
Pia Keršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis (v nadaljevanju RA) je napredujoče kronično vnetno revmatično obolenje, ki lahko prizadene številna tkiva in organe, predvsem pa prizadene sklepe, v začetku predvsem manjše prstne sklepe rok ter nog. RA je kompleksna bolezen, torej na njen nastanek in progresijo vplivata tako okolje kot tudi genetska predispozicija, ki predstavlja 50 do 60% dovzetnosti za nastanek obolenja. Natančen sprožilec bolezni do sedaj še ni znan. Različne študije so skozi leta ugotovile povezavo med RA ter več kot 100 lokusi na genomu. K temu so pripomogle predvsem asociacijske študije celotnega genoma (GWA študije). Le- te temeljijo na primerjavi frekvence polimorfizmov celotnega genoma med bolniki ter zdravimi posamezniki. Študije so z RA med drugimi povezale tudi tri polimorfizme posameznega nukleotida (SNP), rs2228145 v genu IL6R, rs706778 v genu IL2RA ter rs11574914 v genu CCL12 . V diplomski nalogi smo ugotavljali povezavo teh treh SNP-jev z RA pri slovenski populaciji. Za tri izbrane polimorfizme SNP smo opravili genotipizacijo pri 208 zdravih posameznikih ter pri 276 bolnikih diagnosticiranih z RA. Pri tem smo uporabili metodo analize talilne krivulje visoke ločljivosti (HRM) ter metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR), ki ji je sledila metoda polimorfizmov dolžin restrikcijskih fragmentov (PCR-RFLP). Ugotovili smo statistično značilno povezavo med SNP-jema rs2228145 (IL6R) in rs11574914 (CCL21) in nastankom RA v slovenski popuaciji. Pri bolnikih je bila frekvenca alela C SNP-ja rs2228145 na genu IL6R višja v primerjavi z zdravimi posamezniki (p = 0,002). Nadalje je bila frekvenca alela T ter frekvenca genotipa TT SNP-ja rs11574914 na genu CCL21 znatno povišana pri bolnikih z RA glede na kontrolno skupino (p= 1,0*10-4 ). Rezultati diplomskega dela nakazujejo na pomembno vlogo polimorfizmov v genih, ki kodirajo vnetne citokine, na nastanek RA v slovenski populaciji.
Ključne besede: revmatoidni artritis, SNP, vnetni citokini, asociacijska analiza
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Ekspresijski in epigenetski vzorci pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Iris Kelc, 2018, diplomsko delo

Opis: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je dolgotrajno (kronično) obolenje črevesja, ki je imunsko pogojeno. Med KVČB uvrčamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta Crohnova bolezen (CB) in ulcerozni kolitis (UK), v 10-15% pa bolezni ne moremo razvrstiti v prejšnji skupini, zato jo uvrščamo v intermediarni kolitis (KI) [1]. Vzroki za KVČB še niso dodobra pojasnjeni, vendar pa so odvisni od okoljskih in genetskih dejavnikov. KVČB uvrščamo med kompleksne kronične imunske bolezni, med katere sodijo tudi nekatera druga obolenja, kot so revmatoidni artritis, multipla skleroza itd. Bolezen KVČB zdravijo na več načinov, v današnjih časih pa dajejo velik poudarek na biološka zdravila, ki so večinoma zelo učinkovita, vendar pa pri nekaterih pacientih opažamo neodzivnost. V diplomskem delu smo se lotili analize ekspresijskih in epigenetskih profilov pri slovenskih bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo na anti-TNF terapiji z adalimumabom (ADA). Cilj je bila identifikacija kandidatnih biooznačevalcev, ki bi predvideli bolnikovo odzivnost na tovrstno biološko zdravljenje. Odločili smo se za testiranje gena AXIN1. V študiji pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, ki je tako kot KVČB kronična vnetna avtoimuna bolezen, je bila namreč dokazana različna stopnja metiliranosti tega gena pri odzivnikih in neodzivnikih na adalimumab [2]. Tako kot pri KVČB, tudi pri RA uporabljajo biološke terapije in pri obeh je približno 20-40 % neodzivnikov na tako terapijo [3], [4]. Ugotovili smo, da je pri bolnikih s KVČB statistično značilno povečanje izražanje gena za AXIN1 v primerjavi z zdravimi kontrolami, vendar je razlika zelo majhna, med odzivniki in neodzivnki pa ni bilo opaziti razlik. Za namen epigenetskih študij smo pripravili različne metilacijske kontrole in poskusili optimizirati metilacijske teste. Ker naše epigenetske analize niso dale jasnih končnih rezultatov, bodo potrebne nadaljnje preiskave.
Ključne besede: KVČB, adalimumab, odzivniki, neodzivniki, AXIN1, genska ekspresija, metilacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

3.
Development of analytical methods for simultaneous identification and determination of phenolic compounds
Milena Ivanović, 2018, doktorska disertacija

Opis: The objective of this doctoral dissertation was to develop different analytical approaches for the extraction, separation, identification and quantitative determination of various phenolic compounds from different plants and their products. This dissertation is divided into the following four major segments, which, to some extent, can stand alone, but when it comes to the research, they are mutually very related: - Segment 1: Short-term (up to 24 h) and long-term (up to 1 month) stability studies of trans-caffeic acid (trans-CA) and trans-ferulic acid (trans-FA) dissolved in two organic solvents (methanol and tetrahydrofuran) and exposed to a range of storage conditions (temperature, organic solvents used, influence of daylight and UV irradiation) were performed for the first time. Gas chromatography with mass spectrometry (GC-MS) was used to study the degradation of the samples and structural identification of the degradation products. - Segment 2: The research within this segment focused on the optimization of a simple, fast and quantitative extraction method for the isolation of phenolic acids (PAs) from Slovenian red wine samples. Different extraction techniques were tested, and solid phase extraction (SPE) using HLB cartridges was selected as the optimal technique. For the identification and quantification of extracted analytes, the GC-MS method was optimized and validated. Different statistical and chemometrical tools were applied, and the wines were classified according to the Slovenian wine-growing regions and vine varieties. - Segment 3: The main goal within this research segment was the development of an ultrasound-assisted extraction (UAE) method for the isolation of different polyphenol classes from coriander fruits. Additionally, for the isolation of total PAs (free and bound), two analytical steps were applied: UAE alkaline hydrolysis and clean-up using SPE HLB cartridges. The response surface methodology (RSM) combined with a Box-Behnken experimental design (BBD) were used for the optimization of the alkaline hydrolysis and for increasing the extraction yields of the PAs. In this way, most influencing factors (temperature, sonication time and NaOH concentration) were studied as independent variables. Extracted PAs were determined using the previously optimized GC-MS method. - Segment 4: The main goal of this segment of the dissertation was to show the application of deep eutectic solvents (DESs) as a ‘green’ alternative to the conventional organic solvents for the isolation of phenolic compounds from plants such as Aronia melanocarpa (dried chokeberry) and Olea europaea (olive leaves). Different extraction techniques and instrumental methods were applied for the determination of phenolic profiles. Phenols from chokeberries were obtained through UAE. Furthermore, for the simultaneous identification and quantitative determination of 21 different phenolic compounds from Aronia melanocarpa, the HPLC-UV method was optimized and validated. On the other hand, microwave-assisted extraction (MAE) was used to improve the extraction yields of phenolic compounds from olive leave samples, which were subsequently determined by using validated HPLC-DAD-ESI-TOF-MS method.
Ključne besede: phenolic compounds, phenolic acids, extraction, GC-MS, HPLC, method optimization, deep eutectic solvents, plant material
Objavljeno: 11.04.2018; Ogledov: 127; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

4.
Formation, characterization and application of polysaccharide aerogels
Gabrijela Horvat, 2018, doktorska disertacija

Opis: The aim of this PhD dissertation was to describe and analyze the preparation and characterization of polysaccharide aerogels and their future pharmaceutical and medical application. For the research, we used four types of polysaccharides: pectin, alginate, xanthan and guar. We used two types of pectin, high-methoxyl and low-methoxyl pectin, because of their different gelation mechanisms. The first part of the dissertation describes the preparation and characterization of pure polysaccharide aerogels. First, we prepared pectin spherical aerogels, cross-linked with three different ions, and we investigated their final properties. Later, we developed a new method for the preparation of alginate, pectin, xanthan and guar aerogels. We used only ethanol and no other cross-linkers. Ethanol was removed in the later processes of supercritical drying, and the remaining final material was thus only porous polysaccharide. By this method, we were able to prepare pure xanthan and guar aerogels. Prior to this study, xanthan and guar aerogels were prepared only as composites. Pectin aerogels prepared by the new method have amazing properties. On the other hand, alginate aerogels show poor characteristics, and thus the methods need to be optimised. We tried different alginate viscosities, different alcohols (methanol, ethanol, 1-propanol and 1-butanol), and we investigated longer (24h) and shorter (1h) gel setting times. The second part of this dissertation describes the pharmaceutical and medical applications of prepared aerogels. The release of diclofenac sodium from spherical pectin aerogels was investigated in vitro. Calcium cross-linked aerogels were not able to retain the drug, and its release was immediate. In order to achieve controlled release of diclofenac sodium, zinc ions had to be used as cross-linkers. Later, a low water-soluble drug, nifedipine, was used as a model drug for the monolithic aerogels prepared by the new method. The release of nifedipine from pectin and alginate aerogels was highly increased, compared to the crystalline drug. This result is promising for future evaluation of these materials for increasing the bioavailability of poorly water-soluble drugs. Nifedipine release from xanthan and guar aerogels was prolonged up to two weeks. This result reveals a new perspective on such materials for their potential use in medicine as implants and local drug delivery. According to these results, we then developed a new coating material for medical-grade stainless steel from xanthan and pectin. An aerogel coating was loaded with diclofenac sodium and indomethacin, and their release profiles were investigated in vitro. Electrochemical analysis and cell tests proved the safety of such materials for use in medicine. Using aerogel coatings, the drug can be introduced locally into the body; therefore, the need for intravenous, post-operational treatment is greatly reduced.
Ključne besede: polysaccharides, aerogels, supercritical drying, drug carriers
Objavljeno: 09.04.2018; Ogledov: 60; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (5,84 MB)

5.
Čiščenje površinske vode z ultrafiltracijo
Doroteja Kuhar, 2018, magistrsko delo

Opis: Osnovni cilj magistrskega dela je bil očistiti površinsko vodo z ultrafiltracijo (UF) tako, da bi bila uporabna kot vir pitne vode. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem fizikalno - kemijskih analiz, smo ugotavljali delež odstranitve naravnih organskih snovi (NOM) in preverjali mašenje membrane, na podlagi merjenja pretokov. Proučevali smo, kaj se dogaja z NOM, merili določene analizne parametre (koncentracijo huminske kisline, kemijsko potrebo po kisiku s KMnO4, temperaturo in prevodnost), pred in po UF v permeatu (filtrirana voda). Obratovanje membrane smo izvajali pri različnih transmembranskih tlakih (TMp) (2, 3 in 4 barih). Čiščenje z UF smo izvajali na napravi Memcell, s PVC membrano tipa NADIR® PM UC030 TEST - A4, katere velikost por je bila 0,05 µm. Najprej smo določili permeabilnost membranein nato izbrali dva realna vzorca površinske vode iz reke Mure in iz reke Drave. UF smo izvajali ob različnih transmembranskih tlakih (TMp). Ker je stopnja prehajanja snovi skozi membrano sorazmerna z delovnim tlakom, smo domnevali, da bo prehajanje snovi skozi membrano hitrejše pri večjem tlaku. Ugotovili smo, da tlak nima vpliva na pretok permeata, saj se je ta med procesom UF ne glede na tlak, zmanjševal podobno, kar je bila posledica - ustvarjanje filtrnega kolača, plasti gela na membrani, koncentracijske polarizacije in mašenja por membrane. Pri večjem tlaku je bila kakovost očiščene vode z UF boljša (z večanjem tlaka sta se zmanjševali vrednost KPK in vsebnost NOM), na količino dobljenega permeata (očiščene vode) pa z večanjem tlaka nismo vplivali. Pri 4 barih se je v vzorcu reke Mure KPK znižala pod 0,1 mg/L. Pri 3 barih smo dobili največjo ponovljivost UF, zato smo pri tem transmembranskem tlaku (TMp) čistili še modelno vodo (vzorec površinske vode iz reke Mure z dodatkom 2 mg/L huminske kisline). UF je bila učinkovita, čeprav je bila koncentracija huminske kisline večja, kot v realnih vzorcih iz reke Mure in iz reke Drave.
Ključne besede: Naravne organske snovi, ultrafiltracija, KPK, mašenje membran, površinska voda
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 89; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (8,12 MB)

6.
Proizvodnja transportnega goriva iz bioplina
Miha Prelog, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek proizvodnje metana (CH4) iz bioplina pridobljenega z anaerobno digestijo bioloških odpadkov. Tako proizveden metan se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije s plinskimi motorji, se dodaja v plinovod za oskrbo gospodinjstev ali kot gorivo za transportna sredstva z motorjem z notranjim izgorevanjem. Iz bioplina je potrebno najprej odstraniti ogljikov dioksid in druge nečistoče, ki nastanejo pri anaerobni digestiji. Računalniške simulacije čiščenja bioplina smo izvedli s programskim paketom Aspen Hysys. Odstranjevanje posameznih nezaželenih komponent bioplina pri postopku čiščenja smo izvajali postopoma, najprej z odstranjevanjem vodikovega sulfida (H2S) in ogljikovega dioksida (CO2) z absorpcijo z dietanolaminom (DEA). Nato smo z drugim procesom odstranjevali vodo (H2O) z absorpcijo s TEGlikolom. Tretji proces predstavlja kriogensko destilacijo dušika (N2). Četrti oziroma zadnji proces pa predstavlja računalniško simulacijo separacije metana (CH4) od prestale plinske zmesi in komprimiranje na željeni tlak.
Ključne besede: bioplin, proizvodnja metana, separacija plinov, transportno gorivo, računalniška simulacija
Objavljeno: 06.04.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Razvoj kinetičnega modela in spremljanje razgradnje specifičnega antibiotika med procesom odstranjevanja iz odpadne vode
Neja Tevž, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje optimizacijo procesov čiščenja odpadnih vod pri proizvodnji antibiotikov. Na podlagi analiz reakcij, izvedenih v laboratorijskem merilu, so podani ocena stanja trenutnega procesa in predlogi izboljšav. V prvi fazi raziskav smo v manjšem reaktorju izvedli serijo eksperimentov na pripravljenih vzorcih vod in z analizo na HPLC za namene kinetskih študij, določili koncentracijske profile ključnih substanc – amoksicilina in klavulanske kisline. Ugotovili smo, da za razpad klavulanske kisline ne moremo določiti kinetike, saj je reakcija prehitra in koncentracija kisline preide v območje pod mejo zaznave izbrane analitske metode. S pomočjo standardov smo določili linearno območje koncentracij, ki je za amoksicilin od (20-200) µg/mL. V drugi fazi raziskav smo s spreminjanjem določenih procesnih parametrov izvedli optimizacijo reakcije nevtralizacije, ki je del obstoječega procesa čiščenja odpadne vode. Cilj magistrske naloge je bil doseči najnižjo možno koncentracijo amoksicilina po koncu nevtralizacije, kar nam je uspelo pri T = 30 °C in pH = 11. Raziskave smo zaključili z analizami realnih vzorcev vtočne in iztočne vode čistilne naprave.
Ključne besede: antibiotik, amoksicilin, klavulanska kislina, čiščenje odpadne vode, HPLC
Objavljeno: 03.04.2018; Ogledov: 33; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

8.
9.
Proizvodnja tekočega ogljikovega dioksida
Miha Ohman, 2018, magistrsko delo

Opis: Ogljikov dioksid je pomemben tehnični plin, naravnega izvora je še posebej primeren za živilskopredelovalno industrijo. Magistrsko delo vključuje teoretične osnove postopka razplinjanja vode, sušenja plina, separacije plinske zmesi in različne postopke utekočinjanja plinov. Izvedli smo računalniško simulacijo topnosti ogljikovega dioksida v vodi in utekočinjanja plina s programom Aspen Plus. Računalniške simulacije smo izvedli tako, da smo s spreminjanjem določenih parametrov iskali optimalne obratovalne pogoje. V magistrskem delu je prikazana primerjava med postopkom utekočinjanja brez zunanjega hladilnega sistema in postopkom utekočinjanja z zunanjim hladilnim sistemom. Ugotovili smo, da je postopek utekočinjanja z zunanjim hladilnim sistemom iz ekonomskega vidika ugodnejša rešitev. Geotermična voda vrtine Be-2-04 vsebuje večje količine raztopljenega ogljikovega dioksida brez prisotnosti H2S in ogljikovodikov. Rezultati računalniške simulacije razpoložljivega naravnega vira ogljikovega dioksida, prisotnega v geotermični vodi vrtine Be-2-04 kažejo, da ima proces proizvodnje in utekočinjanja ogljikovega dioksida velik tržni potencial.
Ključne besede: ogljikov dioksid, topnost CO2, utekočinjanje CO2, računalniška simulacija, ekonomika
Objavljeno: 26.03.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,00 MB)

10.
IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI VAKUUMSKEGA UPARJANJA TEKOČE FRAKCIJE DIGESTATA
Tajda Simonič, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je bil raziskati možnost zmanjšanja hidravlične obremenitve bioplinske naprave s tekočim digestatom v zimskih mesecih s tehniko dvostopenjskega vakuumskega uparjanja. V prvi stopnji je bil cilj iz digestata v čim večji meri odstraniti vodno raztopino amonijevih ionov (NH4+) in slednjo nevtralizirati z žveplovo(VI) kislino (H2SO4). Amonijev sulfat ((NH4)2SO4), označen tudi kot AS, ki nastane kot produkt nevtralizacije, je anorganska sol, ki je uporabna kot umetno gnojilo. Ker je vsebnost amonijevih ionov v (NH4)2SO4 nizka in volumen raztopine velik, so stroški transporta visoki. Zato je bila potrebna tudi druga stopnja uparjanja, s katero smo zmanjšali volumen vode in sol koncentrirali do sprejemljive meje, določene z masnim deležem AS, to je, 35 %. S spreminjanjem parametrov (temperature, tlaka, vrednosti pH) smo si prizadevali najti najboljše pogoje uparjanja in v skladu z zakonodajo določiti, ali se lahko AS uspešno uporabi kot gnojilo. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali masne in energijske bilance vakuumskega uparjanja. Med karakterizacijo digestata, vzorčenega v različnih časovnih obdobjih, je bilo ugotovljeno, da fizikalne in kemijske vrednosti nihajo, predvsem vsebnost amonijaka. S tem smo potrdili visoko odvisnost digestata od pogojev fermentacije. Med prvo stopnjo uparjanja, ki je potekala pri 40 °C, vrednosti pH digestata nismo spreminjali, saj je ta znašala 7, kar pomeni, da se je ves amonijak nahajal v hlapni obliki in je med med uparjanjem prehajal v kondenzat. Ugotovili smo tudi odvisnost stopnje uparjanja od koncentracije topljenca, to je, amonijaka. Ta je višja pri nižji koncentraciji topljenca. Po nevtralizaciji kondenzata prve stopnje je delež AS znašal 0,61 %. Med drugo stopnjo uparjanja smo želeno mejo AS v koncentratu, to je 35,62 %, dosegli pri 40 °C in vrednosti pH 5. Delež AS v kondenzatu je znašal 0,12 %. Na osnovi laboratorijskih poskusov smo ugotovili, da je delež digestata, ki po prvi stopnji uparjanja prehaja v koncentrat, 24 %, in delež, ki prehaja v kondenzat, enak 76 %. Po drugi stopnji uparjanja je delež, ki preide v koncentrat, enak 8 %, in delež, ki preide v kondenzat, enak 92 %.
Ključne besede: digestat, tekoča frakcija, vakuumsko uparjanje, umetno gnojilo
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici