SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1470
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Priprava poroznih polimerov z visoko površino za ekstrakcijo na trdni fazi
Peter Krajnc, Muzafera Paljevac, Maša Islamčević Razboršek, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: polimeri, porozni polimeri, ekstrakcija
Objavljeno: 14.05.2019; Ogledov: 36; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Laboratory manual for thermodynamics
Regina Fuchs-Godec, Urban Bren, 2019, drugo učno gradivo

Objavljeno: 13.05.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Razvoj alternativne recepture za izdelavo porcelanske ploščice v podjetju Gorenje Keramika
Maja Mežnar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvili smo alternativno recepturo za izdelavo porcelanske ploščice, ki ustreza zahtevam standarda SIST EN 14411 in s tem zmanjšali stroške surovin za 5,11 %. Z uporabo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo z metodo energijske disperzijske rentgenske spektroskopije (EDS) določili kemijsko sestavo obstoječih in alternativnih surovin. Z namenom določitve ustrezne alternativne recepture za izdelavo ploščice smo pripravili in testirali vzorce z različnimi masnimi deleži alternativnih surovin in vzorce trenutno uporabljenih surovin. Mineraloško sestavo teh vzorcev po sintranju smo določali z metodo rentgenske praškovne difrakcije (XRD), ki zaradi majhnih razlik v vsebnosti glinenca v sintranih vzorcih in robustnosti metode ni dala zanesljivih rezultatov. Posledično smo morali za razvoj recepture najti način, ki je združeval rezultate analize mikrostrukture surovin, sprememb dimenzij, sprememb teže, ukrivljenosti površine, absorpcije vode in kemijske sestave. Iz podatkov o kemijski sestavi posameznih surovin smo glede na masne deleže surovin v vzorcih izračunali kemijsko sestavo pripravljenih alternativnih vzorcev, pri čemer smo se osredotočili na razmerje med najpomembnejšima komponentama: silicijevim dioksidom in aluminijevim oksidom. Najboljšo recepturo, ki je bila možna glede na razpoložljive surovine, smo dodatno optimizirali z dodatkom kremena. Razvito alternativno recepturo smo prenesli v proizvodnjo. Rezultati končne kontrole kvalitete so potrdili ustreznost produkta. Dosegli smo 88,41 % izplen ploščic prve kvalitete. Odstopanja so se pojavljala zaradi neustreznih dimenzij, napak tiska in okrušenosti ploščic. Ustreznost dimenzij bi lahko izboljšali z dodatkom večjih količin kremena ali glinenca, kar bi posledično vodilo do večjih skrčkov ploščic.
Ključne besede: porcelanska ploščica, glinenec, sintranje, vrstični elektronski mikroskop
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

4.
Razvoj in analiza hidrofobnih premazov na aluminijevi zlitini
Sandi Skrbinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistersko delo prikazuje študijo narave silikonskih premazov na aluminijeve zlitine. Ker so se silikoni v preteklosti že dokazali kot cenovno ugodno in uspešno hidrofobno sredstvo smo jih uporabili kot osnovo za premaz na aluminijevo zlitino. Za osnovna nanosa smo uporabili silikon brez dodatka zamreževalca ter polidimetilsiloksan z dodanim zamreževalcem. Izkazalo se je, da sama polimerna nanosa na aluminijevi zlitini že dajeta hidrofobni značaj. Hidrofobnost silikonskih nanosov smo želeli izboljšati, da bi se približali superhidrofobnemu »lotosovemu efektu«. Študijo smo nadaljevali s funkcionalizacijo površine polimernih nanosov. Za funkcionalizacijo smo si pripravili in karakterizirali raztopino SiO2 nanodelcev. Nanodelce smo v različni kombinacijah z heksametildisilazanom, polidimetilsiloksanom in silikonom nanašali z »layer by layer« (plast po plast) nanosi. Opazovali smo stične kote posameznih rezultatov vzorcev. Najbolj perspektiven izmed nanos je bil nanos silikona, kot osnovni premaz, katerega smo funkcionalizirali s SiO2 nanodelci na katere smo dodali plast heksametildisilazana. Z brušenjem površine zlitine, pred posameznimi nanosi smo stični kot še povečali in se približali »lotosovemu efektu«. Pripravljene premaze na zlitinah smo tudi testirali za korozijsko obstojnost. Vzorci so bili 30 dni izpostavljeni 5 % raztopini NaCl. Tukaj je bil najpreskpaktivnješi vzores tudi nanos silikona na brušeno aluminijevo zlitino z dodanimi nanosi SiO2 nanodelcev in heksametildisilazanom kot zaključni sloj. Čeprav je stični kot drastično upadel za 63 %, je ostal edini vzorec, kjer je po korozijskem testu površina ostala gladka (čeprav je površina malo potemnela). Na določenih prespektivnih vzorcih smo opravili tudi SEM analizo.
Ključne besede: Polidimetilsiloksan, silikon, premazi, aluminijeve zlitine, SiO2 nanodelci, heksametildisilazan.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

5.
Modeliranje hlajenega neizotermnega mešalnega reaktorja
Špela Kočar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo modeliranje neizotermnega kontinuirnega mešalnega reaktorja s hladilnim plaščem, v katerem poteka enostavna ireverzibilna eksotermna reakcija. V programskem okolju MATLAB/Simulink smo razvili model reaktorja ter analizirali njegovo dinamično obnašanje. V nalogi smo opisali in implementirali grafični vmesnik, ki omogoča uporabo modela brez predhodnega poznavanja matematičnega modela in programskega orodja. Z uporabo tega grafičnega vmesnika smo nato izvedli simulacije, pri katerih smo spreminjali vhodne parametre (začetna koncentracija reaktanta, vtočna temperatura hladiva, pretok hladilnega fluida v hladilnem plašču) ter opazovali vpliv le-teh na opazovane parametre po določenem času (koncentracija reaktanta, temperatura reakcijske zmesi ter temperatura hladiva v hladilnem plašču).
Ključne besede: kontinuirni mešalni reaktor, modeliranje, dinamična simulacija, Matlab, Simulink, grafični vmesnik
Objavljeno: 06.05.2019; Ogledov: 42; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

6.
Optični senzorski receptorji na osnovi azo barvil
Tinkara Mastnak, 2019, doktorska disertacija

Opis: Občutljiva in selektivna detekcija biotiolov je v zadnjih letih deležna vse večje pozornosti, saj so spremembe njihove koncentracije v krvi, plazmi in urinu povezane z različnimi obolenji. Ker ima vsaka od standardnih tehnik za njihovo detekcijo osnovne omejitve v zvezi s kompleksnostjo, pripravo vzorca, časom trajanja analize in stroški, so nove metode izjemno zaželene. Biogeni amini so vključeni v pomembne presnovne in fiziološke funkcije in so lahko naravno prisotni v hrani in pijači. Visoke vsebnosti biogenih aminov v živilih so posledica intenzivne mikrobne aktivnosti zaradi fermentacije ali kvarjenja. Tako nadzor nad biogenimi amini postaja vse pomembnejši za spremljanje procesov proizvodnje živil, za preverjanje njihove kakovosti in svežosti ter za spremljanje njihove varnosti. Podatki o prisotnosti biogenih aminov v prehrambenih izdelkih niso dosledni, ker je njihova koncentracija odvisna od vsebnosti vlage, maščob, beljakovin in pH. Te lastnosti zagotavljajo okolje za razvoj mikroorganizmov in biokemičnih reakcij, zaradi česar so živila med predelavo in skladiščenjem pokvarljiva. Določanje biogenih aminov v živilih je dolgotrajno in zahteva drage analizne instrumente. Kolorimetrična detekcija v nadprostoru tako ponuja elegantno rešitev, saj se lahko podatki povežejo s številom mikroorganizmov, s čimer posledično določimo raven svežosti ali pokvarjenosti hrane. Doktorska disertacija predstavlja lastnosti in uporabnost 4-N,N-dioktilamino-4'-dicianovinilazobenzena (CR-528) in 4-N,N-dioktilamino-2'-nitro-4'-dicianovinilazobenzena (CR-555) za zaznavanje biotiolov in biogenih aminov. Senzorne lastnosti CR-528 in CR-555 so bile najprej preizkušene v raztopini etanola. Dodajanje žveplo-vsebujočih analitov (2 merkaptoetanola (2-ME), hidrosulfida (SH─)) in določenih biogenih aminov (spermina (SP), spermidina (SPD), etanolamina (EA)) je povzročilo koncentracijsko odvisne spektralne spremembe, ki so jih spremljale vidne spremembe barve iz rožnate/vijolične do bledo rumene/oranžno-rumene. Ker detekcija omenjenih analitov v etanolu nima velike uporabne vrednosti, smo CR-528 in CR-555 imobilizirali v dve različni polimerni osnovi – hidrofilni poliuretanski hidrogel (PHD4) in hidrofobni kopolimer na osnovi etilena in vinil acetata (EVA), s čimer smo pridobili optične senzorske receptorje v obliki indikatorskih plasti. Tem smo najprej raziskali detekcijske lastnostih za zaznavanje žveplo-vsebujočih analitov (celokupnih sulfidov in 2-ME) v pufru s fiziološkim pH (7.4). Rezultati so pokazali, da je za dosego diagnostično relevantnih koncentracijskih območij potrebno močno izboljšati občutljivost indikatorskih plasti. Izkazalo se je tudi, da so samo optični senzorski receptorji na osnovi EVA dovolj stabilni, da jih je smiselno nadalje raziskati kot kolorimetrične naprave za detekcijo hlapov biogenih aminov. Reakcija CR-528/EVA in CR-555/EVA s hlapi izopentilamina (IPA) je povzročila očitno spremembo barve iz rožnate/vijolične do rumene/oranžno-rumene. CR 555/EVA optični senzorski receptor se je odzval tudi na izpostavljenost kadaverinu (CAD). Spremembe barv so bile analizirane z UV/VIS molekulsko absorpcijsko spektroskopijo, pri čemer je bila metoda delno validirana. Določili smo mejo zaznavnosti, občutljivost, linearno koncentracijsko območje, točnost in natančnost. Najnižje meje zaznavnosti so bile dosežene z CR-555/EVA (0,40 ppm za IPA in 1,80 ppm za CAD) optičnimi senzorskimi receptorji. Na zadnje smo ugotovili, da zaradi visoke reaktivnosti, neobstojnosti v raztopini v daljšem časovnem obdobju, občutljivosti na pH in na povišane temperature, barvili nista primerni za imobilizacijo v silicijeve delce.
Ključne besede: azo barvila, biogeni amini, biotioli, optični senzorski receptorji, poliuretanski hidrogel, kopolimer etilena in vinil acetata
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 204; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

7.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 197; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

8.
Sočasno določanje različnih fenolnih spojin v ekstraktih čajev s tekočinsko kromatografijo z UV zaznavo
Maša Stopinšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Čaj predstavlja eno najbolj priljubljenih pijač na svetu in se po količini zaužitja uvršča takoj za vodo. K temu pripomorejo njegov dober okus, vonj in številne fenolne spojine, ki zaradi svojih antioksidativnih lastnosti pozitivno vplivajo na človekovo zdravje. Da bi določili dejanske vsebnosti fenolnih spojin v ekstraktih čajev, smo razvili analizno metodo z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z UV zaznavo. Analizirali smo trideset komercialno dostopnih čajev slovenskega proizvajalca in določevali prisotnost desetih fenolnih spojin: rožmarinska kislina, protokatehuična kislina, vanilinska kislina, (+)-katehin, rutin, siringinska kislina, ferulna kislina, p kumarna kislina, klorogenska kislina in kavna kislina. Razvito metodo smo validirali tako, da smo določili ponovljivost, obnovljivost in linearnost metode ter mejo določljivosti in zaznavnosti. Ekstrakte čajev smo pripravili tako, da smo po mletju in sušenju zatehtali ustrezno količino posameznega čaja, ga prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili 30 min. Sledilo je filtriranje s filter papirjem, redčenje z ultra čisto vodo na določen volumen in filtriranje s PTFE filtri tik pred analizo s HPLC-UV. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer je bila mobilna faza A sestavljena iz 100 % acetonitrila in mobilna faza B iz 1 % ocetne kisline. Separacijo smo dosegli v 40 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Ugotovili smo, da je v analiziranih sadnih čajih prisotnih v splošnem manj izbranih fenolnih spojin in v nižjih koncentracijah kot v zeliščnih in pravih čajih. Največkrat so bile v čajih prisotne vanilinska kislina, protokatehuična kislina in kavna kislina, medtem ko smo siringinsko kislino in (+)-katehin določili v najmanjšem številu čajev.
Ključne besede: čaj, fenolne spojine, tekočinska kromatografija, UV zaznava
Objavljeno: 25.04.2019; Ogledov: 201; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

9.
Celovita sinteza trajnostnih (bio)kemijskih in drugih procesnih oskrbovalnih mrež
Žan Zore, 2019, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih je netrajnostni razvoj človeške družbe povzročil degradacijo okolja in velike ekonomske ter družbene probleme. Za omenjene probleme obstaja več vzrokov, poglavitna med njimi sta pospešena rast svetovnega prebivalstva in s tem vse hitrejša rast potreb prebivalstva. Za obrnitev tega trenda je pomembno, da so trenutne in nadaljnje naložbe čim bolj trajnostne. Trajnostne naložbe morajo biti sprejemljive tako iz ekonomskih, okoljskih kot socialnih vidikov. Za pravilno izbiro med trajnostnimi alternativami moramo imeti ustrezne kriterije, ki nam ponudijo rešitve, katere odražajo optimalen kompromis med gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo ter socialno pravičnostjo. V doktorski disertaciji predstavljamo na novo razvit trajnostni kriterij ˝trajnostni dobiček˝, ki enakovredno uravnoteženo vključuje vse tri trajnostne dimenzije. Poleg ekonomskega dobička, v okoljski komponenti enakovredno obravnava neposredne obremenilne in posredne razbremenilne učinke na okolje. Socialna komponenta pa zajema vplive na zaposlene in lokalno prebivalstvo. Vsi parametri so zasnovani na monetarni osnovi, ki omogoča njihovo enostavno združevanje v končni sestavljen kriterij in je razumljiva tudi širši javnosti. Razvit trajnostni kriterij omogoča ocenjevanje naložbe tako z vidika podjetja, širše regije kot nacionalnega vidika. Določitev dolgoročnih projektov je velik izziv, zato smo trajnostni dobiček nadgradili v koncept trajnostne neto sedanje vrednosti. V doktorski disertaciji smo z novo razvitim kriterijem ˝trajnostno neto sedanjo vrednostjo˝ raziskali tudi vpliv časovne komponente na vrednotenje trajnosti. Zasnova sestavljenih kriterijev omogoča reševanje večjih sinteznih problemov, saj se večkriterijsko optimiranje z matematičnim programiranjem pri uporabi sestavljenega kriterija spremeni v enokriterijsko. Za prikaz aplikacije na novo razvitih trajnostnih kriterijev smo razvili manjši demonstracijski model energetske oskrbovalne mreže in dodelali koncept (bio)kemijske oskrbovalne mreže. Nadgradnja (bio)kemijskih oskrbovalnih mrež v širok sistem oskrbovalnih mrež predstavlja odziv na izziv izvedbe celovite večnamenske sinteze, ki temelji na trajnostnih načelih z uporabo obnovljivih virov od molekularne ravni do ravni procesnih obratov in njihovih povezav na regionalni ali celo globalni ravni. Poleg (bio)kemijske smo vključili tudi kmetijsko in energetsko oskrbovalno mrežo. Sinteza sistema oskrbovalnih mrež s svojo širino in kompleksnostjo ponuja praktično neomejeno število možnih rešitev. Ker je sinteza sistema oskrbovalnih mrež na splošno zapletena in obsežna za modeliranje, smo uporabili učinkovite dekompozicijske tehnike in tehnike za zmanjševanje velikosti modela. V okviru doktorske disertacije smo razvili metodologijo za načrtovanje novih, okolju prijaznih procesov in produktov. V povezavi z globalnim ocenjevanjem življenjskega kroga smo razvili učinkovita orodja za načrtovanje in ocenjevanje novih spojin in sintezo inovativnih procesov v procesnih industrijah. Glavna vizija koncepta je z uporabo matematičnega programiranja hkratne sinteze sistema mrež temeljito preoblikovati procese in druge sisteme, da bi dosegli trajnejšo proizvodnjo in porabo, kar ima znaten potencial za inovacije in nova odkritja.
Ključne besede: Trajnostni dobiček, trajnostna neto sedanja vrednost, trajnostni kriterij, sinteza oskrbovalnih mrež, širok sistem oskrbovalnih mrež, večnamenska optimizacija, kemijska oskrbovalna mreža, trajnostna oskrbovalna mreža
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 44; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
Materials
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, drugo učno gradivo

Objavljeno: 19.04.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici