| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1785
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Volumetrična metoda določevanja prostega in vezanega ogljikovega dioksida v vodah
Aleksandra Ferenc, 2022, diplomsko delo

Opis: Raztopljeni anorganski ogljik (DIC) je prisoten v vseh naravnih vodah v prosti obliki kot raztopljeni ogljikov dioksid in vezani obliki kot hidrogen karbonatni in karbonatni ion. Agresivna ogljikova kislina je v vodi prisotna kadar imamo preseženo količino CO2. Raztopljeni CO2 je glavna spremenljivka v kemiji vod in je običajno glavna kislina v celinskih vodah na katere ni vplival kisli dež ter je glavni krivec za raztapljanje karbonatnih kamnin. Te reakcije pretvorijo raztopljeni CO2 v HCO3- in CO32- ione, kar vpliva na alkaliteto vode. Alkaliteta je zelo pomemben parameter pri ovrednotenju kemijskega stanja naravnih vod. Pomeni sposobnost vode, da nevtralizira povečano koncentracijo H3O+ ionov. Ugotovitve dokazujejo, da klasičnih izračunov alkalitete za površinske naravne vode ne moremo uporabiti za geotermalne vode, podtalnice in deževnice. V diplomskem delu je prikazana volumetrična analiza (odprt sistem) prostega in vezanega CO2, katerega vsebnosti so odvisne od temperature in pH vode. Rezultati volumetrične metode kažejo, da količina CO2 v obliki ogljikove kisline z naraščanjem pH pada. Vsebnost hidrogen karbonatnih ionov do pH 8,2 narašča, kjer koncentracija doseže vrh, z nadaljnjim naraščanjem pH se vsebnost HCO3- začne nižati, viša pa se koncentracija CO32- ionov. Nadalje se je izkazalo, da na količino posameznih vrst CO2 vpliva tudi temperatura. Z višanjem temperature se v vodi raztaplja manjša količina CO2, kar lahko ima za posledico izločanje apnenca. Pri primerjavi rezultatov, ki mo jih pridobili pri približno enakih temperaturah, pride do odstopanja vsebnosti ogljikovih vrst, pri čemer je potrebno upoštevati, da so vzorci bili odvzetih na različnih mestih z različno geološko sestavo tal.
Ključne besede: prosti CO2 v vodi, vezani CO2, agresivna ogljikova kislina, hidrogen karbonatni ion v vodi, karbonatni ion v vodi
Objavljeno v DKUM: 23.05.2022; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

2.
Vibracijski in rotacijski prehodi enostavnih molekul
Matic Orel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo rotacijske in vibracijske prehode molekul. Molekulsko dinamiko bomo opisali z analitiˇcnimi metodami, zato se bomo omejili na dovolj preproste molekule z dobro definirano simetrijo. Pravilnost izraˇcunov bomo preverili z obiˇcajnimi raˇcunalniˇskimi orodji, ki se v kemiji uporabljajo za prikaz in opis molekulske dinamike. Namen magisterskega dela je bilo preveriti, do kam lahko pridemo z analitiˇcnim pristopom pri obravnavi infrardeˇce spektroskopije manjˇsih molekul z enostavnimi simetrijami. Izkazalo se je, da je to izredno zahteven postopek, kateri zahteva tako znanje kemije kot tudi teorije grup. V tem delu smo predstavili ter uporabili nastavke za izraˇcun najpomembnej ˇsih parametrov, kateri vplivajo na intenzitete v infrardeˇcem spektru, t.j. spinska statistiˇcna uteˇz za dane irreducibilne specije spinske valovne funkcije ter energije rotacij oz. vibracij ˇzeljene molekule. S pomoˇcjo ter dveh parametrov smo pri dani temperaturi zapisali Boltzmannovo enaˇcbo infrardeˇcega spektra ter s prikazali odsek le-tega. Primera vode ter CHF3 sta bila skrbno izbrana zaradi razliˇcnih simetrijskih lastnosti (asimetriˇcni vs. simetriˇcni rotor, 2 protona vs. 3 protoni itd.) ter zaradi relativne enostavnosti izraˇcunov. V zakljuˇcku smo predstavili ˇse dodatne aspekte analitiˇcne analize, katerim bi se lahko posluˇzili t.j. spremembe simetrije molekule ob substituciji tipa atoma, teˇzave z relativistiˇcnim nadaljevanjem ter karakterizacija elektronske valovne funkcije preko LCAO ansazt-a.
Ključne besede: Molekulska dinamika, vibracije in rotacije molekul, molekulska simetrija, infrardeˇca spektroskopija, resonanˇcne frekvence, raˇcunski program Gaussian
Objavljeno v DKUM: 20.05.2022; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

3.
Določanje učinkovitosti regulacije pretoka tekočin in optimiranje nastavitev konstant pid regulatorja
Jure Mezek, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali pretočni sistem z povratno-zančno regulacijo na demonstracijski napravi GUNT RT-624. Na začetku eksperimentalnega dela smo preverili linearnost ventila glede na vhodni signal. Z določitvijo linearnega območja delovanja smo določili interval, na katerem so meritve ustrezne in relevantne. Z uvedbo stopničaste spremembe smo karakterizirali sistem na obratovalnem območju avtomatskega ventila. Sistem smo regulirali z P, PI in PID regulacijo, katerih nastavitve smo določili grafično z Cohen Coonovo metodo. Nadaljnje eksperimentalno delo smo opravili z uporabo programa Matlab. Pripravili smo simulacijski modul eksperimentalne naprave in testirali različne tipe regulacije kot tudi različne nastavitve regulacijskih konstant, ki smo jih pridobili iz empirično zapisanih metod. Opazovali smo odziv sistema pri uvajanju stopničastih sprememb in motnje ter zapisali opažanja in ugotovitve o ustreznosti metod za regulacijo obravnavanega sistema. Cilj regulacije je bil pridobiti hiter ter natančen odziv z minimalnim preletom, predvsem pa vzpostavitev stabilnega stanja sistema po dosegu referenčne vrednosti. V sistem smo uvajali motnjo, ki jo je modul odpravil s povratnozančno regulacijo. Rezultati nakazujejo, da je za obravnavani sistem najustreznejši proporcionalno-integralni regulator, saj zagotavlja zadovoljive, točne rezultate in ob ustreznih nastavitvah konstant ne povzroča oscilacije signala. Idealnemu odzivu sistema smo se poizkušali približati z optimizacijo nastavitev z uporabo orodja Simulink. Pridobili smo parametre, ki so bili za obravnavani sistem najustreznejši.
Ključne besede: regulacija pretoka, povratno-zančna regulacija, PI regulacija, PID regulacija, optimizacija nastavitev pretočnega sistema
Objavljeno v DKUM: 18.05.2022; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

4.
Vpliv strukture perja in dodatkov na odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc : magistrsko delo
Petra Knaus, 2022, magistrsko delo

Opis: Perje je kot odpadek nedvomno količinsko zadostno, lahko dostopno in poceni, poleg tega pa se ponaša s številnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi, katere lahko v prid izkoristimo za raznorazne aplikacije. S ponovno uporabo odpadnega perja, z nastalo količino odpadkov tako prispevamo k razvoju okolju prijaznejših produktov. Namen magistrskega dela je bil raziskati možnost uporabe odpadnega perja kot adsorpcijski material za odstranitev težkohlapnih lipofilnih substanc (npr. odstranjevanje oljnih razlitij v vodno okolje). Pri tem smo se osredotočili predvsem na vpliv same strukture perja na sposobnost adsorpcije in le-to dodatno preučevali z dodajanjem dveh različnih zeolitov. Bistvo dodatka zeolitov pa je predstavljalo tudi končno ravnanje z adsorbiranim oljem, saj smo s tem želeli hkrati tudi izboljšati kvaliteto adsorbiranega olja za nadaljnjo obdelavo oz. uporabo nastalega odpadka (npr. v termične namene (ogrevanje)). Pri delu smo uporabljali Karl-Fisherjevo titracijo, ATR-FTIR spektroskopijo, EDXRF rentgensko fluorescenčno spektroskopijo in goniometrijo, pri čemer slednja ni bila uspešna zaradi nezmožnosti priprave primernega vzorca za izvedbo analize, zaradi samih karakteristih vzorcev. Adsorpcijske lastnosti materialov in kompozitov smo določali v skladu s sandardom ASTM F726-12. Glede na dobljene rezultate smo ugotovili, da struktura perja bistveno vpliva na sposobnost adsorpcije, in sicer smo dobili boljše rezultate pri narezanem perju, saj ima le-ta večjo aktivno površino in boljšo razporeditev samega materiala v primerjavi s celim perjem. Pri tem smo prav tako ugotovili, da sta oba materiala, v katera smo pakirali adsorbentski material primerna, vendar je material iz bombaža zaradi same strukture (gostejše tkanje) v primerjavi s tkanino iz viskoze učinkovitejši, saj adsorbira in tudi zadrži več adsorbiranega olja. Ob primerjavi obeh materialov je uporaba bombaža tudi okolju prijaznejši material, kar se tiče končne obdelave nastalega odpadka. Ob dodajanju zeolitov se je masa adsorbiranega olja zmanjšala v vseh primerih, v primerjavi s kompoziti pripravljeni samo s perjem. Zeoliti prav tako niso doprinesli k adsorpciji primesi (težkih kovin in ostalih elementov) iz adsorbiranega olja, kvečjemu so se v olje izločile prisotne snovi iz posameznih materialov. Tako lahko za zaključek sklenemo, da se je kompozit iz narezanega perja in bombaža, brez dodatkov zeolitov, izkazal kot najprimernejši kot adsorpcijsko sredstvo za odstranjevanje težko hlapnih lipofilnih substanc.
Ključne besede: perutninsko perje, zeolit, težkohlapne lipofilne substance, adsorpcija olja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

5.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 71; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

6.
Identifikacija prevladujočih skeletov v protibakterijskih učinkovinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urška Sušec, 2022, diplomsko delo

Opis: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 58; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (8,26 MB)

7.
Antigenotoksični potencial rožmarinskih ekstraktov : magistrsko delo
Katja Lečnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali delovanje rožmarinskih ekstraktov (1 % in 2 %) na človeške celice in poskušali pokazati, da rožmarin deluje antigenotoksično in antioksidativno. V raziskavi smo uporabili celice človeškega hepatocelularnega hepatoma (HepG2). S pomočjo testa MTT smo preučevali citotoksičnost samih ekstraktov, s testom komet pa morebitne poškodbe DNK po izpostavitvi celic proučevanim spojinam v kombinaciji s tert-butil hidroksidom (t-BHP) in aflatoksinom B1 (AFB1).
Ključne besede: rožmarinski ekstrakt, rožmarinska kislina, AFB1, t-BHP, antioksidant, antigenotoksičen, test MTT, test komet, HepG2
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 63; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

8.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

9.
Sinteza in karakterizacija kobaltovih koordinacijskih spojin s piridinskimi N-donorskimi ligandi : magistrsko delo
Ivana Goričan, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje sintezo ter karakterizacijo kobaltovih koordinacijskih spojin, pri čemer smo uporabili kobaltove soli kot vir kobalta ter piridinske N-donorske spojine, za katere smo predvidevali, da bodo prevzele vlogo ligandov. Hkrati je opisana sinteza in karakterizacija nekaterih do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur. Poleg nove kobaltove koordinacijske spojine (2,6-dapyH+)2[Co(NCS)4] nam je v okviru eksperimentalnega dela ob pomoči ustreznih izhodnih reaktantov v primernem polarnem topilu uspelo sintetizirati že objavljeno kobaltovo koordinacijsko spojino bis(2,6-diaminopiridinijev) heksaakvakobaltov(II) disulfat dihidrat – pri obeh kompleksih so bile uporabljene piridinske N-donorske spojine prisotne le v drugi koordinacijski sferi, ne pa tudi prvi. Prav tako smo bili uspešni pri sintezi treh do sedaj še nepoznanih nekoordinacijskih struktur (kristalohidrata diaminopiridinijevega sulfata, monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega klorida ter monohidrata 2,6-diaminopiridinijevega bromida), kar sicer ni bil prvoten cilj magistrskega dela. Uporabljena sta bila dva pristopa sintez, in sicer z mešanjem pri sobni temperaturi ter s pomočjo refluksa. Za razrešitev kristalne zgradbe izpadlih kristalov koordinacijskih spojin ter nekoordinacijskih struktur smo uporabili rentgensko monokristalno difrakcijsko analizo. Izvedene so bile tudi termogravimetrična analiza (nekaterih vzorcev, vseh izhodnih reaktantov ter sintetiziranih koordinacijskih spojin), rentgenska praškovna difrakcijska analiza (izbranih vzorcev), infrardeča spektroskopija (nekaterih izhodnih reaktantov in koordinacijskih spojin) ter magnetne meritve (koordinacijskih spojin).
Ključne besede: koordinacijske spojine, kobalt, piridinski N-donorski ligandi, termogravimetrična analiza, rentgenska difrakcija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

10.
Izražanje izooblik mRNA za receptor ERBB3 in sekretorno beljakovino p22-sERBB3 pri bolnikih z rakom glave in vratu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Anja Vrbek, 2022, diplomsko delo

Opis: Receptor ERBB3 (angl. erb-b2 receptor tyrosine kinase 3) uravnava rast, proliferacijo, preživetje celic in angiogenezo. Njegovo spremenjeno aktivnost povezujejo z nastankom in razvojem raka glave in vratu (angl. head and neck cancer - HNC). Gen ERBB3 zraven receptorja ERBB3 kodira še manjše topne, sekretorne beljakovine (sERBB3), katerih vloga v patogenezi HNC ni povsem pojasnjena. Za boljšo pojasnitev vloge ERBB3 in sERBB3 pri HNC, smo v diplomski nalogi na vzorcu 34 bolnikov z RT-qPCR proučili izražanje mRNA za receptor ERBB3 in sekretorno beljakovino velikosti 22 kDa p22-sERBB3 ter njuno izražanje opisali iz stališča klinično-patoloških značilnosti HNC. Tako ERBB3 kot p22-sERBB3 sta bila izražena v tumorskem in zdravem tkivu, pri čemer je bilo za tumorsko tkivo značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,001) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom. Prav tako je bilo izražanje ERBB3 višje (p < 0,001) od izražanja p22-sERBB3. Ugotovili smo tudi pozitivno korelacijo med izražanjem ERBB3 in p22-sERBB3 tako v tumorskem (p = 0,001) kot zdravem (p = 0,001) tkivu. Izražanje p22-sERBB3 je bilo višje (p < 0,05) pri rakih ustne votline z ustnicami v primerjavi z raki grla in žrela. Za razliko od p22-ERBB3 pa vpliva mesta nastanka tumorja na izražanje ERBB3 nismo ugotovili. Parcialna analiza izražanja ERBB3 je pokazala na višje izražanje ERBB3 v zdravem kot tumorskem tkivu pri rakih grla (p < 0,05) in žrela (p < 0,001), ne pa pri rakih ustne votline z ustnicami. Tumorji z limfovaskularno invazijo so imeli statistično značilno nižje izražanje ERBB3 (p < 0,05) in p22-sERBB3 (p < 0,05) v tumorskem kot zdravem tkivu, medtem ko pri tumorjih brez limfovakularne invazije omenjenih razlik nismo ugotovili zaradi povišanega izražanja ERBB3 oziroma p22-sERBB3 v tumorskem tkivu. Pri tumorjih brez HPV-16 je bilo izražanje ERBB3 nižje (p < 0,05) v primerjavi z zdravim tkivom, ta razlika pa pri tumorjih, okuženih s HPV-16, ni bila prisotna zaradi povišanega izražanja ERBB3 v tumorskem tkivu. Analiza izražanja ERBB3 in p22-sERBB3 po stadijih tumorjev je pokazala, da so bolj razviti raki imeli višje izražanje ERBB3 (cT3: p < 0,01; cT4: p < 0,05; pT2: p < 0,05; pT3: p < 0,01; pT4: p < 0,05) in p22-sERBB3 (cT4 in pT4, oba p < 0,05) v zdravem kot tumorskem tkivu. Vpliva kajenja in uživanja alkohola na izražanje ERBB3 in p22-sERBB3 v zdravem in tumorskem tkivu nismo ugotovili. Naši rezultati kažejo na vlogo mRNA za topno, sekretorno beljakovino p22-sERBB3 pri patogenezi raka glave in vratu. Izražanje ERBB3 je bilo pri tumorjih raka glave in vratu znižano v primerjavi z zdravim tkivom, na njegovo izražanje pa so vplivali prisotnost limfovaskularne invazije, gradus tumorja in okužba s HPV-16.
Ključne besede: ERBB3, p22-sERBB3, rak glave in vratu, HPV-16, invazija, RT-qPCR
Objavljeno v DKUM: 05.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.53 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici