SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1332
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba celovitega proizvodnega vzdrževanja za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov
Tadeja Klajderič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Zadovoljstvo kupcev je ključnega pomena za podjetja, ki želijo obstati in konkurirati na trgu. Tega se podjetja lotijo tako, da kupcem v čim krajšem dobavnem roku ponudijo najboljšo kakovost ob najnižjih proizvodnih stroških. Uvajajo različne tehnike in metode vitke proizvodnje. Podjetje, v katerem smo raziskovali, je želelo z uvedbo metode TPM (celovito proizvodno vzdrževanje, ang. Total Productive Maintenance) povečati proizvodno učinkovitost, predvsem pri odpravljanju okvar, nezgod pri delu in odpravljanju neučinkovitosti. V okviru diplomske naloge smo izvedli raziskavo uporabe metode TPM za znižanje porabe pralne vode na polnilni liniji čistilnih izdelkov. Prav tako smo izdelali katalog pranja proizvodne linije, na kateri se polnijo različni polizdelki. Pri tem smo definirali potrebni čas pranja linije za posamezni polizdelek. Hkrati smo izvedli optimizacijo, s katero smo ugotovili minimalno potrebno količino polizdelka, ki jo je potrebno zavreči pred naslednjim polnjenjem, da je vsak polizdelek kakovosten in zadosti predpisanim kriterijem. Ugotovili smo, da je pranje proizvodne linije za različne polizdelke potekalo predolgo. Iz tega sklepamo, da so bile v odtok zavržene prevelike količine polizdelkov. Iz izvedene ekonomske analize je razvidno, da je podjetje v obdobju 20-ih delovnih dni zmanjšalo porabo pralne vode za 41 272 L, kar pomeni 46 % prihranek pralne vode. V letu dni bi podjetje privarčevalo 1 554 EUR na raziskovano linijo, kar še dodatno motivira podjetje, da izvaja TPM in stremi k vitki proizvodnji.
Ključne besede: vitka proizvodnja, TPM, uvedba metode TPM, standardizacija, vizualizacija, PDCA krog
Objavljeno: 24.11.2017; Ogledov: 77; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

2.
Vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva Streptomyces clavuligerus
Jernej Rotar, 2017, magistrsko delo

Opis: Bakterije Streptomyces clavuligerus v procesu fermentacije sintetizirajo klavulansko kislino, katera učinkovito deluje kot inhibitor β-laktamaze in se uporablja v kombinaciji z antibiotiki kot pomoč pri premagovanju bakterijske odpornosti. Pri tem se pojavlja veliko vprašanj glede vpliva substratov na proizvodnost. Zato je namen te študije izboljšati biosintezo klavulanske kisline, pri čemer se usmerimo k preučevanju vpliva aminokislin in mineralov, ki so ključni gradniki medija za fermentacijo klavulanske kisline. V magistrskem delu na laboratorijskem nivoju eksperimentalno iščemo vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva ter poskušamo optimizirati gojišče s katerim bi dosegli maksimalno produktivnost. Pri eksperimentalnem delu uporabljamo mikrobiološke in analitske metode. S pomočjo HPLC metode analiziramo vsebnost klavulanske kisline. Rezultati kažejo, da so minerali nepogrešljivi pri biosintezi klavulanske kisline. Železo in cink sta najpomembnejša minerala v fazi produkcije klavulanske kisline. Kalcij in magnezij pa negativno vplivata na produkcijo le te. Ugotovili smo, da dodatek aminokislin k že optimiranemu standardnemu mediju dodatno izboljša produkcijo klavulanske kisline. Dodatek arginina, asparagina, lizina in valina pozitivno vpliva na biosintezo produkta. Manjši pozitiven vpliv imajo tudi treonin, histidin in glicin. Aminokislini metionin in cistein pa negativno vplivata na produkcijo. Najboljše rezultate smo dosegli z dodatkom arginina, in sicer smo z dodatkom 10 mM L-arginina vsebnost izboljšali za 24 %. Dokazali smo, da je produktivnost klavulanske kisline odvisna tudi od same produkcijske zmožnosti bakterij S. clavuligerus, ki se od seva do seva razlikuje.
Ključne besede: klavulanska kislina, Streptomyces clavuligerus, fermentacija, biosinteza, vpliv sestave gojišča, proizvodnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

3.
Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotki
Natalija Borinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1. Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Ključne besede: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

4.
Priprava magnetnih zamreženih encimskih skupkov (cleas) iz transglutaminaze
Natalija Büdefeld, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima transglutaminaze (TG) z optimiranjem parametrov pri pripravi zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) in pripravi magnetnih zamreženih encimskih skupkov (mCLEAs). Encim TG je služil za pripravo CLEAs in mCLEAs, ki smo ju izvedli vzporedno, ter tako pripravljenim vzorcem spreminjali parametre, ki so vplivali na stabilnost, učinkovitost in aktivnost imobiliziranih skupkov. Proučevali smo vpliv obarjalnih reagentov, vpliv koncentracije glutaraladehida (GA), mrežnih povezovalcev, temperaturo zamreževanja, vpliv podaljšanega časa zamreževanja, vpliv koncentracije encima in vpliv koncentracije natrijevega cianoborohidrida na aktivnost in stabilnost imobiliziranega encima. Rezultati prikazujejo, da je bila aktivnost CLEAs najvišja, ko smo obarjali encim TG s koncentracijo 100 mg/ml v obarjalnem reagentu 2-propanolu ob dodatku 10 % (v/v) mrežnega povezovalca GA in 200 µl natrijevega cianoborohidrida. Ugotovili smo tudi, da je bila dosežena najboljša aktivnost, z enakim obarjalnim reagentom in enako količino mrežnega povezovalca GA, kot smo ju uporabili pri CLEAs, mCLEAs z koncentracijo encima TG 200 mg/ml in 150 µl natrijevega cianoborohidrida.
Ključne besede: glutaraldehid, obarjanje, transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, magnetni zamreženi encimski skupki
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

5.
Stroškovna primerjava različnih izolacijskih materialov ovoja zgradbe
Laura Kalšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je obravnavana toplotna izolacija zidov, ki po površini predstavljajo največji del konstrukcije in ovoja stavbe. Obravnavani so štirje različni materiali za toplotno izolacijo ovoja zgradbe. Predstavljene so njihove temeljne lastnosti in kakšen je njihov vpliv na okolje. Izračunane so potrebne debeline vsakega materiala posebej za točno določeno toplotno prehodnost ter cene, ki so povzete po veljavnih cenikih posameznih materialov. Iz analize cen je izbran najcenejši material. Rezultati kažejo, da je cenovno najugodnejši material steklena volna in ne ekspandirani polistiren, ki je sicer najpogosteje uporabljen material za toplotno izolacijo. Ugotovili smo, da so razlike v ceni med temi štirimi materiali precejšnje, saj je najugodnejši material trikrat cenejši od najdražjega.
Ključne besede: Prenos toplote, toplotna izolacija, izolacijski materiali, ovoj zgradbe, ekonomika
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 35; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

6.
Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentom
Bernarda Kuster, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine. Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti. Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Ključne besede: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Imobilizacija lakaze v zamrežene encimske skupke (CLEAs)
Mihaela Petek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje sintezo zamreženih encimskih skupkov iz encima lakaze (CLEAs). Sinteza CLEAs delcev iz lakaze je potekala po določenem postopku, pri katerem sta najpomembnejši fazi obarjanje in zamreženje. Raztopino encima lakaze smo obarjali v različnih obarjalnih reagentih, najuspešnejša sta bila obarjalna reagenta etanol, 1-propanol in 2-propanol. Oborjeni encim smo zamreževali z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom. Zamreženim encimskim skupkom smo določevali učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobiliziranega encima v primerjavi s prostim encimom. Pri postopku imobilizacije smo z namenom, da bi dosegli čim višjo učinkovitost imobilizacije ter čim višjo preostalo aktivnost imobiliziranega encima, spreminjali parametre, kot so volumski deleži glutaraldehida, čas zamreženja, vpliv ogrodnih proteinov govejega seruma albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA), volumski deleži natrijevega cianoborohidrida in temperaturo zamreženja. Vse vzorce smo tudi dvakrat spirali, z namenom da bi odstranili nezamrežen encim.
Ključne besede: Lakaza, imobilizacija, zamreženi encimski skupki, obarjanje, zamreženje, glutaraldehid, encimska aktivnost
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Mehanokemijske sinteze selenidov prehodnih kovin 4. periode (mxsey; m=zn, ni, co)
Urška Vičar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je namenjeno sintetiziranju selenidov prehodnih kovin 4. periode in s tem pridobivanju novega materiala ter raziskati lastnosti le tega. Prehodne kovine, ki smo jih uporabili pri sintezi so cink (Zn), nikelj (Ni) in kobalt (Co). V diplomskem delu so predstavljene sinteze selenidov, katere smo izvajali z mehanokemijsko metodo. Mehanokemijska metoda temelji na visokoenergijskem mletju v jekleni posodi z mlevnimi kroglicami. Le to smo izvajali v mlinu SPEX 8000M. Vse dobljene praškaste vzorce smo po mehanokemijski metodi analizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD). Na podlagi dobljenih difraktogramov smo dobili zanimive rezultate, ki smo jih na koncu diplomskega dela podrobno opisali. Sinteze smo po pregledu difraktogramov še izboljševali s pomočjo metod kot so: termogravimetrična analiza, segrevanje praškastih kemikalij v cevni peči s pretokom vodika ter argona in z izvajanjem dela v inertni atmosferi z dušikom. Rezultate dobljene z metodo rentgenske praškovne difrakcije posameznih vzorcev smo predstavili z difraktogrami, katere smo podrobno opisali v poglavju Rezultati in diskusija. Najlepše rezultate na podlagi difraktogramov smo dobili pri sintezi selena z nikljem.
Ključne besede: selen, prehodne kovine 4. periode, mehanokemijska sinteza, rentgenska praškovna difrakcija, cevna peč, termogravimetrična analiza, inertna atmosfera, difraktogram
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

9.
Toplotne lastnosti fluidov pri visokih tlakih
Gašper Zajc, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučevanje in ovrednotenje toplotnih lastnosti alternativnih nosilcev toplotne energije pri visokih tlakih, kjer smo se podrobneje posvetili ogljikovemu dioksidu in etanu ter njuni azeotropni mešanici. Ti fluidi lahko predstavljajo okolju prijaznejšo alternativo kakor trenutno najbolj razširjeni fluorirani ogljikovodiki. V magistrskem delu smo poleg eksperimentalnega dela v laboratoriju izvajali še razne simulacije v računalniškem programu Aspen Plus V8.8. V eksperimentalnem delu smo postavili delujoč kontinuirni dvocevni toplotni prenosnik, kjer smo merili koeficiente toplotne prestopnosti CO2, etana in njune azeotropne zmesi v odvisnosti od tlaka (od 5 MPa do 30 MPa), temperature (od 20 °C do 65 °C) in pretoka vode (pri 1 L/min in 2 L/min), ki je predstavljala hladen tok v našem protitočnem prenosniku. V drugem delu smo teoretično simulirali obratovanje subkritičnih toplotnih črpalk s CO2 in azeotropno zmesjo CO2 – etan. Opravili smo tudi simulacijo, kjer smo iskali optimalno sestavo azeotropne zmesi, ki bi dajala najvišje izkoristke procesa. Idejna zasnova teh simulacij je nastala zaradi različnih pogojev vrelišča azeotropnih zmesi v razmerju s čistimi snovmi, kar bi lahko potencialno znižalo obratovalne stroške toplotnih črpalk. Glavne ugotovitve so bile: Vsi merjeni visokotlačni fluidi so kazali maksimume toplotne prestopnosti tik nad kritičnimi pogoji. Ti vrhovi so se nato z višanjem tlaka nižali in premikali proti vedno višjim temperaturam. Tvorba teh vrhov je bila posledica specifične toplote fluida, ki je kazala enaka odstopanja nad kritično točko. Ugotovili smo tudi, da azeotropne zmesi tvorijo koeficiente toplotnih prestopnosti med obema komponentama, ki jo sestavljata. Simulativni rezultati analiz obratovanja toplotnih črpalk so kazali potencialne izboljšave izkoristkov procesa z vpeljavo azeotropne zmesi, vendar samo v določenih primerih. Na podlagi znižanja temperature vrelišča azeotropa CO2 – etan smo lahko obratovanje procesa izboljšali na kondenzatorju, vendar smo ga zaradi tega istočasno poslabšali na uparjalniku.
Ključne besede: CO2, etan, azeotrop, toplotni prenosnik, toplotna črpalka, superkritični fluid
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

10.
Sinteza magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi Ru na ogljiku
Urška Bukovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi rutenija na ogljikovem nosilcu. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati učinkovit katalizator, ki je primerljiv s komercialnim, njegova bistvena prednost pa je ta, da je magneten in ga je možno enostavno separirati z uporabo gradienta zunanjega magnetnega polja. Tekom dela smo sistematično preučevali vpliv postopka priprave na lastnosti Ru/C katalizatorjev. Ogljikove nosilce smo pripravili s hidrotermalno karbonizacijo glukoze v prisotnosti sintetiziranih magnetnih nanodelcev. Delce smo nato žgali v cevni peči, v inertni argonovi atmosferi in jim z mletjem povečali specifično površino. Nadalje smo na njihovo površino sintetizirali Ru nanodelce z redukcijo Ru(acac)3. Izbrane sintetizirane katalizatorje smo testirali za reakcijo hidrogeniranja in deoksigenacije evgenola. Ugotovili smo, da imajo delci, prekriti z ogljikom, žgani pri 750 °C bistveno manj strukturnih defektov grafita, kot pri temperaturi 500 °C, katalizator pa je bolj primerljiv s komercialnim. Nadalje smo ugotovili, da z daljšim časom sinteze v avtoklavu, Ru nanodelci rastejo na površini C nosilca. Prav tako je na površini C nosilca prišlo do nastanka Ru skupkov. Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila ta, da ima dodatek PVP zelo velik vpliv na celotno sintezo Ru/C katalizatorjev ter na njihovo učinkovitost. PVP je onemogočal vezavo večjih koncentracij Ru(acac)3 na površino C nosilca, brez njegove prisotnosti pa smo lahko koncentracijo Ru(acac)3 kar 5x povečali. Zmanjšal je tudi končno učinkovitost katalizatorjev, Ru nanodelci pa so na površini C nosilca po katalizah močno zrasli. Katalizatorji brez PVP so bili zelo učinkoviti. Najbolj učinkovit je bil katalizator z delci, žganimi pri 500 °C. Bil je tudi bolj učinkovit od katalizatorja z delci, žganimi pri 750 °C ter od komercialnega.
Ključne besede: magnetno-izločljivi katalizatorji, Ru katalizatorji, C nosilec, hidrogeniranje, deoksigenacija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici