SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1382
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zasnova in analiza novih polimernih oblog z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na zlitini titan/aluminij/vanadij
Manca Merslavič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zasnova in analiza novih polimernih oblog, ki imajo vgrajene zdravilne učinkovine na zlitini Ti90/Al6/V4. Namen zasnove polimernih oblog je njihova potencialna uporaba v ortopedske (protetični implantanti – kolena, umetni kolki, ipd.) in zobozdravstvene namene. S pomočjo študije oblaganja vzorcev, karakterizacije tankih filmov in testiranja in vitro sproščanja, želimo spoznati možnost uporabe te zlitine v otropedski medicini, kjer bi se zdravilna učinkovina sproščala neposredno na določeno mesto in tako zagotovila ciljano sproščanje te učinkovine, prav tako pa bi bolniku pomagala pri okrevanju po operativnem posegu. Vgrajena zdravilna učinkovina sodi v skupino nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSAID). Rezultati študije karakterizacije vzorcev so pokazali prisotnost dveh glavnih komponent, to sta diklofenak in mešanica polimerov, kar smo potrdili s karakterizacijo tankih filmov z ATR-FTIR metodo, rezultati in vitro sproščanja pa so potrdili, da sproščanje zdravilne učinkovine vselej poteka po istem mehanizmu, in sicer v treh stopnjah: zelo hitro, hitro in zelo počasno sproščanje. Pritrdimo lahko, da se največ zdravilne učinkovine sprosti v prvih 360 minutah, kar prispeva k ciljanem odmerjanju le-te.
Ključne besede: zlitina titan/aluminij/vanadij, večslojne obloge, diklofenak, oblaganje z vrtenjem, in vitro sproščanje
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 11; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

2.
Hidrotermična degradacija pet embalaže
Tjaša Kovše, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil izvesti hidrotermično degradacijo polietilen tereftalata (PET) s pomočjo pod in nadkritične vode. PET je pomemben termoplastični poliester, ki nastane z esterifikacijo tereftalne kisline (TPA) in etilenglikolom (EG). PET ima odlično natezno trdnost, kemično odpornost, sposobnost obdelave in primerno toplotno stabilnost. Značilni izdelki iz PET so predvsem folije, plastenke za mineralno vodo, povratne plastenke, plastenke za vroče polnjenje, plošče za zasteklitve, reklame in sintetična vlakna. Industrija recikliranja PET embalaž se je začela kot posledica pritiska na okolje, da bi izboljšali ravnanje z odpadki. Naravna razgradnja PET embalaž je zelo počasna, sama količina odpadkov iz danega materiala pa se iz dneva v dan dramatično povečuje. S tem namenom smo preučevali razgradnjo PET embalaže v pod in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju pri temperaturah od 250 do 400 °C, reakcijskem času od 1 do 30 min in razmerju voda/PET embalaža 10/1. S pomočjo FT-IR in HPLC analize smo preverili čistost glavnega produkta (TPA) in določili sekundarne produkte. Največji izkoristek TPA smo ugotovili pri podkritičnih pogojih in sicer pri temperaturi 300 °C in času 10 min, kjer je znašal kar 95,68%. Pri nadkritičnih pogojih pa se je izkoristek TPA znižal, kar lahko pripišemo kot posledico tvorbe večjega deleža sekundarnih produktov.
Ključne besede: PET, hidrotermična degradacija, pod in nadkritična voda, tereftalna kislina
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Predobdelava studenčne vode za proces reverzne osmoze
Urška Ostroško, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Za pridobivanje pitne vode iz studenčnice se lahko uporablja proces reverzne osmoze. Podzemne vode, kamor po večini uvrščamo studenčne vode, so bogate z raztopljenimi minerali ter posledično vsebujejo veliko kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov, ki povzročajo trdoto vode. V procesih s povišanim tlakom ali temperaturo kot je reverzna osmoza, se skupaj s suspendiranimi delci kot je SiO2 obarjajo ter mašijo membrane. Rešitev tega problema so različni postopki predobdelave, ki problematične snovi odstranijo oziroma dovolj zmanjšajo. V diplomski nalogi smo iskali primerno metodo, da bi čim bolj zmanjšali vsebnost kalcijevih in magnezijevih hidrogenkarbonatov ter silicijevega dioksida, ki je prav tako prisoten v uporabljeni studenčni vodi. Preizkusili smo različne postopke obdelave te vode, pri katerih smo za večjo učinkovitost med samimi postopki višali temperaturo in pH vrednost. Uporabljene metode so bile mehčanje z apnom, koagulacija ter njuna kombinacija. Pri koagulaciji smo uporabili dva koagulanta, in sicer PACl ter Al2(SO4)3. Vzorčeni vodi smo pred in po obdelavi določali: SiO2, celokupno, karbonatno, kalcijevo, magnezijevo in nekarbonatno trdoto; motnost, pH, elektroprevodnost, temperaturo, skupne raztopljene snovi (TDS), železo, zeta potencial ter velikost delcev. Rezultati so pokazali, da je najučinkovitejša metoda bilo mehčanje z apnom pri temperaturi med 58 °C in 60 °C in pH 10, ki smo ga dosegli z dodatkom NaOH. Precej učinkovita je bila tudi koagulacija s PACl in apnom pri enakem temperaturnem območju. Pri tem se je sicer odstranilo veliko SiO2 vendar precej manj trdote.
Ključne besede: studenčna voda, trdota vode, silicijev dioksid, mehčanje z apnom, koagulacija
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 10; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Fotokatalitski filter na osnovi TiO2 za čiščenje zraka
Luka Romanić, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Čiščenje zraka je vedno bolj bistvenega pomena, saj poskrbimo za zdravo bivalno okolje, ustreznost zakonodajnim zahtevam in nenazadnje znižanje družbenih stroškov. Lahkohlapne organske spojine (VOC) so prepoznane kot eno glavnih onesnažil zraka. Znaten vpliv imajo tudi na kakovost zraka v zaprtih prostorih. Dolgotrajna izpostavljenost tem toksičnim snovem, pa predstavlja tako grožnjo za zdravje ljudi, kot za ravnovesje ekosistemov. Fotokataliza je ena izmed številnih ukrepov za reševanje tega problema. Tekom naše študije smo preučili tri različne komercialno dostopne tipe fotokatalizatorja (CCA 100BS, CCR 200N in S5 300B) na osnovi titanovega dioksida (TiO2). Preučili smo lastnosti materialov, ki vplivajo na fotokatalitsko aktivnost TiO2 kot katalizatorja. Ker smo želeli pridobiti mehansko dovolj stabilne vzorce smo fotokatalizator imobilizirali na dva različna tipa nosilca. Na ploščice anodiziranega aluminija različnih hrapavosti in na keramično peno različne poroznosti. Kot vezivo smo uporabili peroksotitanovo kislino (PTK), v katero smo vmešali vsak tip fotokatalizatorja posebej, tako da smo dobili suspenzijo (UF TiO2 + PTK), različnih masnih koncentracij γ(TiO2) = 5, 10, 20 in 40 g/L. S potopitveno metodo smo nato oslojili nosilce. Fotokatalitska aktivnost tvorjene plasti (UF TiO2 + PTK) na substratih, je bila ocenjena na podlagi fotorazgradnje izopropanola in acetona, kot modelnih VOC pod UV/VIS svetlobo v pretočnem fotoreaktorju. Za primerjavo in potrditev fotokatalitske aktivnosti pripravljenih substratov, smo izvedli še elektrokemijsko analizo vzorcev anodiziranega aluminija, potopljenih v tri odstotni raztopini NaCl. To smo izvedli z merjenjem impedance v prisotnosti UV-svetlobe in brez UV-svetlobe, v različnih časovnih intervalih od 1, 3, 5, 7 do 10 ur. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo analizirali morfologijo tvorjene plasti. Ugotovili smo, da je plast kompaktna in da se z višanjem koncentracije fotoatalizatorja viša fotokatalitska aktivnost substrata. Prav tako se z višanjem specifične površine substrata, viša tudi fotokatalitska učinkovitost. Preučevani materiali so izkazali primerno visoko fotokatalitsko učinkovitost in tako kažejo potencial kot filtri za čiščenje zraka.
Ključne besede: Titanov dioksid, TiO2, fotokataliza, lahkohlapne organske spojine, VOC, elektrokemijska impedančna spektroskopija, EIS, peroksotitanova kislina, PTK, meritev fotokatalitske aktivnosti.
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

5.
Simulacija razpenjalnika s programskima orodjema Scilab in GAMS
Jan Puhar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je prikazan opis procesa ravnotežne destilacije z modeli različnih kompleksnosti: kot problem s sistemom linearnih enačb, sistemom nelinearnih enačb in sistemom DAE (diferencialno-algebrskih enačb). Delo obsega prikaz sistema enačb, potrebnega za rešitev vsakega od problemov in razvoj matematičnega modela za rešitev problemov v programskih orodjih Scilab in GAMS. Namen diplomskega dela je bil z obema programskima orodjema izdelati ustrezen model. Ugotovili smo, kako predstaviti probleme z modelom ter prikazali smo izpisane rezultate za posamezen primer in ustrezno kodo v Scilabu in GAMS-u.
Ključne besede: ravnotežna destilacija, model, Scilab, GAMS, sistem enačb
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Uporaba plazemskih reaktorjev za pretvorbo metana v višje ogljikovodike in sintezni plin
Alen Navodnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V tem diplomskem delu smo testirali plazemski reaktor, natančneje plazemski reaktor z iskro. Na njem smo izvajali reakcijo suhega reforminga metana, kjer metan reagira z ogljikovim dioksidu in dobimo sintezni plin, ki ga sestavljata vodik in ogljikov monoksid. Reakcija pa se lahko preusmeri še do višjih ogljikovodikov ali do tekočih produktov, kot sta metanol in formaldehid. Namen dela je bil optimizacija procesa, ki je zajemala določitev ključnih parametrov (pretok plinov, razmerje reaktantov, moč plazme in temperatura zunanjega gretja) in njihovih vrednosti, ki bi zagotavljali najvišje presnove in selektivnosti. Uporabljali smo tudi katalizatorja in določali njun vpliv na potek procesa. S komercialnim katalizatorjem za suhi reforming (Ni/Al2O3) smo poskušali izboljšati presnovo in izkoristek produkov. S katalizatorjem za sintezno metanola (HiFuel) pa smo pridobljen sintezni plin poskušali pretvoriti v tekoče produkte. Rezultati kažejo, da dobimo najbolše rezultate pri: razmerju reaktantov CH4:CO2 = 40:60, manjših pretokih plinov, višji moči plazme in višji temperaturi zunanjega gretja. S katalizatorjem Ni/Al2O3 nismo dobili višjih presnov in izkoristkov produktov kot brez njega. S katalizatorjem HiFuel pa nam ni uspelo pridobit tekočih produktov.
Ključne besede: plazemski reaktor, heterogena kataliza, suhi reforming metana, prevtorba ogljikovega dioksida, reakcijska kinetika, trajnostna in zelena kemija
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

7.
Analiza in optimizacija pigmentnih past za kovinske premaze na vodni osnovi
Tea Drobnič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo prikazuje pregled sistema 16 vodnih past, kjer je bila na podlagi rezultatov izbrana ena pasta na kateri smo opravljali dodatne analize in poiskali smernice, za kasnejšo optimizacijo celotnega sistema. Za pregled sistema smo opravili test obriba (angl. rub–out test) na dveh različnih osnovah (Os I (osnova na osnovi stiren akrilne disperzije) in Os II (osnova na osnovi poliuretanske smole)) ter izmerili razliko v barvnem odtenku (DE*) in barvni jakost (BJ). Sledile so reološke analize, kjer smo izmerili viskoznost sistema in ugotavljali ali imajo paste ustrezno tiksotropijo (razmerje med začetno in končno viskoznostjo), pregledali smo kako so paste obstojne po naravnem staranju in naredili standardne kontrolne metode (meritve pH vrednosti in gostote). Reologija past je bila izmerjena na začetku dela in naslednjič po naravnem staranju past. Pri nekaterih pastah so se opazile spremembe v viskoznosti po staranju, kar jasno nakazuje na njihovo nestabilnost. Eno izmed najbolj nestabilnih disperzij je prikazovala pasta 06, katero smo kasneje tudi izbrali za optimizacijo. Na vseh pastah smo naredili test obriba z neredčenim in redčenim kolorantom, pri čemer so se pokazale vidne razlike v barvnih odtenkih pri redčenem kolorantu, kar je ponoven indikator za nestabilnost disperzij, saj pigmenti med sušenjem premaza še vedno migrirajo. Vizualno se večina past po naravnem staranju ni spremenila. Optimizirali smo pasto 06, pri čemer smo spreminjali parametre, pri katerih je pasta nastajala, ter količino dodanega omakala. Z analizami smo ugotovili, da na finost mletja primarno vpliva čas mletja paste, opazen je tudi manjši vpliv temperature in omakala. Previsoka ali prenizka temperatura finost mletja poslabšata, podoben trend se opazi tudi s količino omakala. Parametri zelo podobno vplivajo na barvno jakost, ki se z dolžino mletja povečuje zaradi večje specifične površine delcev. Test obriba je večinoma odvisen le od časa mletja ter posledično končne velikosti delcev, ki pasto sestavljajo. Podoben trend, kot je viden pri testu obriba, je opazen tudi pri spektrofotometrični analizi odtenkov past. Na koncu smo s pomočjo metode simpleks ugotovili, kateri so optimalni pogoji za izdelavo te specifične paste. Prišli smo do ustrezne barvne jakosti, do ustrezne finosti mletja, do dovolj majhne razlike v odtenkih ter do najboljšega rezultata za test obriba.
Ključne besede: paste na vodni osnovi, koloristika, reologija, test obriba, metoda simpleks
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
Uvajanje digitalizacije v laboratorij z uporabo programa scinoteae
Eva Gider, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo prikazuje opis in uporabo programa digitalnega laboratorijskega dnevnika sciNote. Namen dela je bil spoznati in preučiti omenjeni program. Gre za programsko opremo, ki znanstvenikom, predvsem tistim, ki delajo v laboratoriju, omogoča hitrejše beleženje, analizo in shranjevanje eksperimentalnih podatkov. V programu oblikujemo projekt, na katerem delamo s projektno skupino. Nastavljamo lahko časovne termine, pustimo sodelavcem sporočila in obvestila ter hitro komuniciramo med seboj. V program lahko vnašamo eksperimentalne podatke direktno ali preko datotek. Shranjujejo se tudi vzorci, laboratorijski inventar ter protokol izvedbe projektov. Kadar izvajamo več podobnih projektov, lahko kopiramo že obstoječi projekt, ter tako pridobimo na času. Program omogoča tudi samodejno generiranje poročila o zaključenem projektu. Program sciNote smo najprej preučili s teoretičnim delom, nato pa spoznanja prenesli v prakso. V diplomskem delu smo v program vnašali podatke, pridobljene pri laboratorijskih vajah, ter raziskovali možnosti, ki jih program omogoča. Program sciNote je v angleškem jeziku, vendar nam to ni predstavljalo ovir, saj je poleg besedila tudi vizualno dobro podkrepljen. Ugotovili smo, da je program enostaven za uporabo, uporabnik pa se nanj hitro privadi ter ga z lahkoto uporablja.
Ključne besede: digitalizacija laboratorija, programska oprema, program sciNote, digitalni laboratorijski dnevnik
Objavljeno: 11.09.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

9.
Novi nanomateriali za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin
Tina Kegl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi naraščajočega povpraševanja po redkozemeljskih elementih je celoten svet vedno bolj odvisen od Kitajske, kjer so rezerve teh elementov največje. Za zmanjšanje te odvisnosti se uporabljajo različni načini recikliranja redkozemeljskih elementov. Med temi načini je za pridobivanje redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin z nizko koncentracijo le teh primerna tudi adsorpcija, ki velja za najučinkovitejšo ter energetsko in ekonomsko ustrezno metodo. Magistrsko delo zajema temeljit pregled dosedanjih raziskav na področju nanomaterialov kot adsorbentov za adsorpcijo redkozemeljskih elementov iz vodnih raztopin. V okviru magistrskega dela so sintetizirani novi γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin. Novo sintetizirani nanodelci so analizirani glede na strukturo, termogravimetrijo, morfologijo, sestavo, površino in magnetne lastnosti z uporabo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, termogravimetrične analize, presevne elektronske mikroskopije, energijske disperzivne rentgenske spektroskopije, potenciometrične titracije, Brunauer, Emmett in Teller tehnike, dinamičnega sipanja svetlobe in magnetometrije z vibrirajočim vzorcem. Za določevanje adsorpcijskih karakteristik in desorpcije z možnostjo ponovne uporabe nanodelcev ter recikliranja redkozemeljskih elementov je uporabljena fluorescenčna spektroskopija. Dobljeni rezultati so analizirani in primerjani z rezultati iz razpoložljive literature. Maksimalna adsorpcijska kapaciteta γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelcev znaša 46,5 mg/g za Tb3+ in 23,2 mg/g za Dy3+ pri optimalnih eksperimentalnih pogojih. Adsorpcija Tb3+ in Dy3+ sledi kinetičnemu modelu psevdo drugega reda in ustreza Temkinovi adsorpcijski izotermi. Glede na analizo rezultatov karakterizacije in adsorpcije lahko zaključimo, da so novo sintetizirani γ Fe2O3 NH4OH@SiO2(APTMS) nanodelci učinkovit adsorbent za adsorpcijo Tb3+ in Dy3+ iz vodnih raztopin.
Ključne besede: redkozemeljski elementi, nanodelci, sinteza, karakterizacija, adsorpcija
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 265; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (6,49 MB)

10.
Razvoj in validacija modificirane Bi-Sn elektrode
Katja Vodopivec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo delne validacije elektroanalizne metode z in situ modificirano bizmut-kositrovo elektrodo iz steklastega ogljika za analizo težkih kovin Zn(II), Cd(II) in Pb(II) v sledovih. Analizo smo izvajali s tehniko square-wave anodne striping voltametrije (SWASV), reverzibilnost sistema pa smo preverili s pomočjo ciklične voltametrije (CV) za analizo kalijevega heksacianoferata. Pri validaciji smo izvedli določitev meje zaznavnosti (LOD) in meje določljivosti (LOQ) za 12 modificiranih Bi-Sn-elektrod iz steklastega ogljika z različnimi koncentracijskimi sestavami Bi(III) in Sn(II). Kasneje smo določili območja linearnosti za Zn(II), Cd(II) in Pb(II) z uporabo vsake izmed dvanajstih elektrod posebej. Preverili smo točnost in ponovljivost elektrod s pomočjo t-testa in izračuna RSD. Ugotovljeno je bilo, da je najbolj optimalna elektroda tista, za katero smo pri njeni in situ pripravi uporabili 0,5 mg L–1 Bi(III) in Sn(II) v razmerju 0,4 : 0,6. S pomočjo te elektrode smo preučili vpliv interferenc na izbrane analite – Zn(II), Cd(II) in Pb(II) ter izmerili dva realna vzorca.
Ključne besede: elektrokemija, voltametrija, elektroda iz steklastega ogljika, Bi-Sn modificirana elektroda iz steklastega ogljika, validacija analizne metode
Objavljeno: 10.09.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici