| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


61 - 70 / 1549
First pagePrevious page3456789101112Next pageLast page
61.
Vpliv postopkov ekstrakcije na vsebnost aktivnih učinkovin v ekstraktu iz oljčnih listov
Kaja Tomažič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Povečano povpraševanje po oljčnem olju v zadnjih desetletjih je povzročilo naraščanje količine stranskih produktov predelave oljk, med katere uvrščamo oljčne liste, tropine in vegetacijsko vodo. Predvsem oljčni listi imajo visoko vsebnost aktivnih učinkovin-biofenolov, med katerimi prevladuje oleuropein. Zaradi močnega antioksidativnega učinka oljčni biofenoli sodelujejo pri preprečevanju oksidativnega stresa in z njim povezanimi bolezni. Raziskave so pokazale, da ekstrakti listov Olea Europaea L. delujejo protivnetno, zavirajo rast rakavih celic, ščitijo kardiovaskularni sistem in znižujejo krvni tlak. V vsakoletnem obdobju obrezovanja dreves in med pobiranjem oljk se kopičijo velike količine odpadnih oljčnih listov, ki predstavljajo obilen in neizkoriščen vir aktivnih učinkovin, ki pa jih je mogoče izolirati ter uporabiti v različnih farmacevtskih in kozmetičnih proizvodih ter prehranskih dodatkih. V skladu z načeli zelene kemije je razvoj usmerjen v iskanje modernih postopkov ekstrakcije in ekstrakcijskih topil, ki bi nadomestila konvencionalne postopke in omogočila proizvodnjo čistih ekstraktov brez uporabe zdravju škodljivih organskih topil. V sklopu diplomskega dela smo vzorčili oljčne liste sort Istrska belica in Leccino iz dveh geografskih leg. Vsebnost aktivnih učinkovin v rastlinskem materialu je odvisna od predhodne obdelave, zato smo sveže oljčne liste posušili z uporabo treh različnih metod (zrak sobne temperature, sušilnik pri 105 °C, liofilizacija). Sledili smo načelom zelene kemije in sintetizirali naravna evtektična topila, s katerimi smo ekstrahirali suhe oljčne liste. Z namenom primerjave smo izvedli tudi superkritično ekstrakcijo s CO2 in konvencionalno ekstrakcijo po Evropski Farmakopeji. Tako pridobljene ekstrakte smo preučili s HPLC-metodo, s katero smo potrdili prisotnost tipičnih oljčnih biofenolov ter tudi nekaj specifičnih spojin. Na koncu smo superkritičnim ekstraktom določili še antioksidativno aktivnost.
Keywords: oljčni listi, sušenje, evtektična topila, ekstrakcija, biofenoli, oleuropein, HPLC
Published: 11.09.2019; Views: 89; Downloads: 20
.pdf Full text (2,32 MB)

62.
Precipitacija in aktivnost transglutaminaze v superkritičnem ogljikovem dioksidu
Maja Globočnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava obarjanje encima transglutaminaze (TG), zamreženje TG in optimiranje sinteze zamreženih encimskih skupkov TG (CLEAs TG) v superkritičnem ogljikovem dioksidu (SC CO2) ter določanje aktivnosti TG. Najprej smo preliminarno z magnetno suspenzijsko tehtnico (MSB) izmerili topnost in določili difuzivnost CO2 v encimu. Nato smo encim obarjali in zamreževali v SC CO2 pri različnih pogojih. Preverjali smo vpliv pH in tlaka na aktivnost oborjenega, nezamreženega encima. Pri postopku sinteze CLEAs TG v SC CO2 smo proučili vpliv tlaka in količine dodanega mrežnega povezovalca glutaraldehida (GA) na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost CLEAs TG. Nazadnje smo proučili še vpliv dodatka ogrodnega proteina albumina iz govejega seruma (BSA) na učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost sintetizirane CLEAs TG. Rezultati, dobljeni s pomočjo MSB, so pokazali dobro topnost CO2 v encimu TG. Najvišji difuzijski koeficient za sistem CO2/TG smo določili pri tlaku 10 MPa in temperaturi 37 °C. Pri tem tlaku sta najvišjo preostalo aktivnost ohranila tako nezamreženi encim (obarjanje) kot zamreženi encim CLEAs TG (z dodatkom 5 % (v/v) GA). Ob dodatku ogrodnega proteina BSA smo dobili večje in kompaktnejše CLEAs TG.
Keywords: transglutaminaza, precipitacija, zamreženi encimski skupki, superkritični ogljikov dioksid, magnetna suspenzijska tehtnica, topnost ogljikovega dioksida v encimu
Published: 06.09.2019; Views: 127; Downloads: 14
.pdf Full text (1,88 MB)

63.
Vpliv ekstraktov iz listov navadnega netreska ( sempervivum tectorum ) na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic
Sašo Bjelić, 2019, master's thesis

Abstract: Človeške melanomske celice so znane kot ene najbolj agresivnih rakastih celic, melanom je posledično eno najtežje ozdravljivih rakastih obolenj. Velika aktivnost poteka na področju iskanja in razvoja potencialnega zdravila za rakave bolezni, vključujoč alternativne oblike zdravil. Namen našega dela je bil testirati ekstrakte navadnega netreska na človeških melanomskih celicah in preveriti, ali ti zavirajo rast rakastih celic in inhibirajo metabolno aktivnost. S pomočjo različnih konvencionalnih ekstrakcijskih metod smo pridobili številne ekstrakte, katerim smo nato določili vsebnosti polifenolov in proantocianidinov ter tudi antioksidativni potencial. Za primerjavo smo uporabili različne postopke priprave materiala za ekstrakcijo, del našega materiala sušili, drugega pa liofilizirali. V dobljenih ekstraktih smo določili vsebnosti polifenolov, proantocianidinov ter njihov antioksidativni potencial. Rezultati kažejo, da smo najvišje vsebnosti polifenolov ter proantocianidinov pridobili pri liofiliziranem materialu, prav tako pa so pokazali najvišji antioksidativni potencial. Glavni namen je bila izvedba analiz inhibicijskih učinkov ekstraktov na človeške melanomske celice. Ugotovili smo, da so prisotni ekstrakti v roku 24 ur inkubacije inhibirali metabolno aktivnost celic pri višjih koncentracijah ekstraktov, vzrok za ta učinek pa pripisujemo antioksidantom. V nadaljevanju raziskovalnega dela bi bilo smiselno preveriti preživetje celic ob dodatku izbranega ekstrakta ter testirati, ali bi se metabolna aktivnost ponovno pojavila ob nadaljnji inkubaciji. Preverili bi tudi vplive ekstraktov na zdrave celice, prav tako pa bi pridobljene ekstrakte testirali na večih melanomskih celičnih linijah, da bi s tem lahko potrdili širši spekter učinkovite inhibicije metabolne aktivnosti izbranih ekstraktov.
Keywords: sempervivum tectorum, človeške melanomske celice, metabolna aktivnost, ekstrakcijske metode, antioksidativnost
Published: 06.09.2019; Views: 39; Downloads: 24
.pdf Full text (8,07 MB)

64.
Analiza bioloških poti povezanih z odgovorom na biološko terapijo pri bolnikih z multiplo sklerozo z uporabo orodij genske ontologije
Suzana Stokić, 2019, master's thesis

Abstract: Multipla skleroza (MS) je najbolj pogosta kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema. Epidemiološki podatki kažejo, da tako genetski kot tudi okoljski dejavniki prispevajo k tveganju za razvoj MS. Zdravljenje se navadno začne z biološkimi zdravili interferoni beta (INF-beta) in glatiramer acetat (GA). Iz literature je razvidno, da 30-50 % bolnikov ne odgovarja na terapijo prvega reda, na kar vplivajo tudi razlike v genetski variabilnosti med posamezniki. Zato je zelo pomembno identificirati biooznačevalce, s katerimi bi lahko napovedali odziv na terapijo še pred zdravljenjem ter s tem zmanjšali stranske učinke in dosegli maksimalno učinkovitost in varnost v zgodnji fazi bolezni. V tem magistrskem delu smo želeli s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk ter z ustreznimi bioinformatskimi orodji in orodji genske ontologije raziskati farmakogenomiko MS, na podlagi pridobljenih podatkov predpostaviti molekularno biološko pot odziva na farmakološko zdravljenje ter poiskati skupne biološke mehanizme, ki napovedujejo najboljši odziv na zdravljenje MS. Pri zdravljenju z INF-beta so se pokazale kot pomembne biološke poti signalna pot interferona tipa 1, celični odgovor na interferon tipa 1 ter odgovor na interferon tipa 1, kar je smiselno glede na samo zdravilo, vendar smo opazili, da te poti vključujejo le malo genov, ki bi lahko sodelovali pri odzivu. Pri zdravljenju z GA pa so ključne biološke poti imunski odziv, proces imunskega sistema ter citokine signalne poti. Gene povezane z odzivom na zdravljenje smo povezali v mrežo, s katero smo dobili vpogled v proteinsko povezavo med posameznimi geni. Iz mrež je razvidno veliko več povezav kot smo pričakovali, kar pomeni, da imajo proteini več interakcij sami med seboj kot bi to pričakovali od naključnega seta. Poleg tega so geni, povezani z odzivom na zdravljene z določenim biološkim zdravilom, prav tako vključeni še v druge biološke poti povezane s sami imunskim sistemom in njegovo kompleksnostjo.
Keywords: multipla skleroza, zdravljenje MS, biološka zdravila, INF-beta, GA, humana monoklona protitelesa, genska ontologija, GWA študije
Published: 04.09.2019; Views: 98; Downloads: 5
.pdf Full text (2,22 MB)

65.
Uporaba CO2 za zniževanje koncentracije alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin v aluminijevem oksidu in hidroksidu
Eva Kaučič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo nevtralizacije bazičnih nečistoč ujetih v kristalni strukturi materiala s pomočjo ogljikovega dioksida v aluminijevem oksidu in hidroksidu. Za odstranjevanje teh se trenutno v proizvodnih procesih uporabljajo različne koncentrirane kisline, kot so HCl, H2SO4, HNO3. S pomočjo kislin poteče reakcija nevtralizacije bazičnih nečistoč, ki se v vodni raztopini izločijo kot soli. Nato se bazične nečistoče odstranijo s filtracijo in pranjem pogače z vodo. Rezultati kažejo, da je mogoče nečistoče nevtralizirati tudi tako, da ogljikov dioksid prevzame vlogo šibke kisline, kar je za okolje in opremo prijaznejši način odstranitve osnovnih nečistoč. Z različnimi analiznimi metodami smo material in rezultate primerjali s specifikacijami materiala. Po nevtralizaciji s to metodo je samo aluminijev oksid zadoščal standardnim specifikacijam materiala. Metodo smo preizkusili na pilotni liniji in ugotovili, da je metoda primerna za industrijsko uporabo.
Keywords: nevtralizacija, ogljikov dioksid, aluminijev hidroksid, aluminijev oksid
Published: 24.07.2019; Views: 230; Downloads: 0

66.
Razgradnja polietilenskih odpadkov v superkritični vodi
Anja Štrakl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Razgradnja odpadne embalaže je v današnjem času zelo aktualna tema, saj se delež komunalnih in industrijskih odpadkov iz dneva v dan povečuje. V zadnjem času so zato raziskave na področju alternativnih, okolju prijaznih metod recikliranja odpadkov zelo intenzivne. Polietilen (PE) predstavlja najbolj razširjeno plastiko na svetovni ravni, ki se nahaja predvsem v embalaži, kot so plastične vrečke, folije, plastenke, tudi v kozmetičnih izdelkih, prehrambeni industriji in energetiki. Sub- in superkritična voda je okolju prijazno topilo in odličen reakcijski medij za depolimerizacijo plastike v različne uporabne produkte. S tem namenom smo v diplomski nalogi proučevali razgradnjo odpadne barvne embalaže iz PE v superkritični vodi (SCW). Postopek smo izvajali v visokotlačnem, visokotemperaturnem šaržnem reaktorju, kjer smo odpadni barvni PE v razmerju z vodo 1/5 (g/mL) izpostavljali temperaturam 425 ºC in 450 °C v časovnih intervalih od 15 do 240 minut. Pri razgradnji odpadne barvne embalaže iz PE v SCW smo dobili štiri faze: oljno fazo ali vosek, vmesno, vodno ter plinsko fazo. Produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali z GC/MS metodo, v vodni fazi pa smo določevali totalni ogljik (TC). Ugotovili smo, da se odpadna barvna embalaža iz PE v SCW ni popolnoma razgradila pri temperaturi 425 ºC pri časih 15 in 30 minut. Nastala oljna faza je vsebovala veliko ogljikovodikov, kjer so pri nižjih temperaturah in krajših časih prevladovali dolgi ogljikovodiki, pri višjih temperaturah in daljših časih pa so se pojavljali aromatski ogljikovodiki. Plinska faza je vsebovala različne pline, predvsem alkane in alkene.
Keywords: odpadni polietilen, recikliranje, superkritična voda, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Published: 22.07.2019; Views: 171; Downloads: 0

67.
Ekstrakcija biološko aktivnih komponent iz industrijske konoplje
Teo Makoter, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Industrijska konoplja (Cannabis Sativa L.) znova pridobiva svoj pomen v svetu kmetijstva in zdravstva. V zadnjih nekaj letih je pridelovanje industrijske konoplje in izdelkov iz nje zelo naraslo. Danes lahko najdemo veliko kmetij, ki industrijsko konopljo redno pridelujejo in prodajajo njeno seme, listje, cvetje in tudi izdelke, pridelane iz nje, kot so eterična olja in smole. V diplomskem delu smo raziskali različne načine izločanja kanabinoidov in ostalih biološko aktivnih komponent iz posušenih in zmletih lističev industrijske konoplje. Poskusili smo ekstrahirati kanabinoide, kot so CBD, CBN, CBC in njihove kisline CBDA ter CBGA. Našteti kanabinoidi se velikokrat pojavljajo tako v zdravstvu, kot tudi pri osebni uporabi. Raziskave kažejo, da naj bi predvsem CBD in CBG imela pozitiven učinek pri zmanjševanju bolečin in zdravljenju raka. Kanabinoide smo ekstrahirali s konvencionalnimi metodami z uporabo različnih topil in z nekonvencionalnimi metodami z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (CO2). Izvedli smo ekstrakcije s Soxhletovo aparaturo, ultrazvočne ekstrakcije in maceracije z uporabo različnih topil; metanola, etanola in heksana. Ekstrakcije s superkritičnim CO2 smo izvedli v avtoklavu pri različnih temperaturnih in tlačnih pogojih, pri nekaterih smo uporabili tudi kotopilo metanol. Ekstrakte smo nato analizirali z LC-MS metodo, kjer smo določili vsebnost posamezne kanabinoidne komponente. S Clevengerjevo metodo smo izolirali eterično olje iz industrijske konoplje ter s pomočjo GC-MS določili prisotnost terpenskih komponent. S Clevengerjevo metodo smo poskusili pridobiti nekaj eteričnega olja, izkoristek je bil majhen, saj smo pridelali 0,4 ml olja iz 30 g konoplje.
Keywords: konoplja, kanabinoidi, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, LC-MS, eterično olje
Published: 19.07.2019; Views: 219; Downloads: 58
.pdf Full text (4,03 MB)

68.
Inaktivacija encimov v živilih
Laura Prša, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in jo uporabljamo za kuhanje in pečenje. Na kakovost moke med drugim vpliva tudi aktivnost encimov v njej. Encimi so naravno prisotni ali namerno dodani v živilih kot aditivi. Pri moki povzročajo oksidacijske procese. Eden od glavnih problemov, ki vplivajo na uporabo moke, je krajši rok uporabnosti zaradi vsebnosti nekaterih encimov. Med skladiščenjem moke, lipidi zlahka vplivajo na njeno obstojnost zaradi encimske hidrolize, ki jo katalizirajo lipaze. Temu sledi oksidacija, kar povzroči izgubo funkcionalnosti moke, okus in hranilne lastnosti. Čeprav smo v literaturi zasledili številne pozitivne učinke encimov na moko, pa smo se zaradi njihovih negativnih vplivov na kvaliteto moke odločili inaktivirati encime α-amilazo, lipazo, peroksidazo in proteazo, ki so prisotni v moki. Encima, ki najbolj vplivata na kvaliteto moke sta lipaza in peroksidaza. Omenjene encime v moki smo želeli inaktivirati z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2). Raziskali smo vpliv procesnih parametrov (tlak, čas izpostavitve in hitrost dekompresije) na aktivnost prostih encimov in encimov v moki. V diplomski nalogi smo omenjene encime podrobneje opisali in določili njihovo aktivnost v moki pred in po izpostavitvi v SC CO2. Prav tako smo tekom eksperimentalnega dela določili koncentracijo proteinov v moki po Bradfordovi metodi. Aktivnost encimov smo določali v beli pšenični moki. Rezultati kažejo, da je po izpostavitvi v SC CO2 preostala aktivnost α-amilaze najnižja. Za primerjavo smo določili tudi aktivnosti encimov v različnih vrstah moke. Ugotovili smo, da največ encimov vsebuje ržena moka in da je bila določena najvišja aktivnost za encim lipazo ne glede na vrsto moke.
Keywords: moka, encimi, α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, superkritični ogljikov dioksid
Published: 19.07.2019; Views: 217; Downloads: 46
.pdf Full text (2,18 MB)

69.
Recikliranje odpadne pet embalaže s pod- in nadkritično vodo
Anita Sever, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Polietilen tereftalat (PET) sodi med najbolj razširjene termoplastične smole. Ima dobre mehanske, toplotne in kemijske lastnosti. Uporabljamo ga predvsem za izdelavo embalaže za pitno vodo in živila. PET je nerazgradljiva plastika, zato se ga vedno več nabira v naravi. Zaradi negativnih posledic kopičenja PET v naravi, dajemo dandanes vse večji pomen ločevanju in recikliranju odpadne PET embalaže. PET lahko recikliramo na več načinov. Eden izmed najučinkovitejših načinov je kemijsko recikliranje s hidrotermično degradacijo. Namen diplomskega dela je bil preučiti recikliranje odpadne PET embalaže s pod in nadkritično vodo. Pod- in nadkritična voda je odličen reakcijski medij za degradacijo odpadne PET embalaže. Odpadna PET embalaža namreč po degradaciji v pod in nadkritičnih vodi razpade na monomere. Glaven monomer, ki nastane je tereftalna kislina (TPA). TPA predstavlja glavno korist recikliranja, iz nje namreč lahko ponovno izdelamo PET. Eksperimentalni del hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v pod in nadkritični vodi. Reakcije smo izvajali pri štirih različnih temperaturah 250, 300, 350 in 400 °C in reakcijskem času 1, 10 in 30 minut. Nastale produkte hidrotermične degradacije smo analizirali s HPLC, FT-IR in GC-MS metodami. Analize produktov hidrotermične degradacije odpadne PET embalaže so pokazale, da dobimo najvišji izkoristek glavnega produkta TPA pri podkritičnih pogojih, in sicer pri temperaturi 300 °C in času 30 minut. Izkoristek TPA pri degradaciji odpadne barvne PET embalaže je znašal 85%. Za primerjavo izkoristkov smo izvedli še hidrotermično degradacijo brezbarvne odpadne PET embalaže pri enakih pogojih. Dobljen izkoristek je znašal 90%. Z višanjem temperature v nadkritično območje se je izkoristek TPA zniževal, zaradi nastajanja sekundarnih produktov.
Keywords: PET, kemijsko recikliranje, pod in nadkritična voda, hidrotermična degradacija, tereftalna kislina
Published: 19.07.2019; Views: 219; Downloads: 0

70.
Biološka aktivnost ekstraktov pitaje (hylocereus polyrhizus)
Martina Švajger, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pitaja (Hylocereus polyrhizus) je plod kaktusa, ki raste v tropskih in subtropskih regijah. Nedavno se je uveljavila kot sadna rastlina z visoko gospodarsko vrednostjo. Plod rdeče pitaje ima tanko, rdeče obarvano lupino, prekrito s strukturami, podobnim luskam. Sočna sredica sadeža je obarvana rdeče do vijolično. Takšno obarvanost pripisujemo visoki vsebnosti betalainov, zlasti betacianinom, ki dajejo značilno vijolično obarvanje. Sredica vsebuje številna majhna semena z visoko vsebnostjo esencialnih maščobnih kislin. Namen diplomske naloge je bil pridobiti ekstrakte iz plodov rdeče pitaje (Hylocereus polyrhizus) po različnih ekstrakcijskih metodah in ob uporabi različnih konvencionalnih topil. Dobljenim ekstraktom smo nato določili biološko aktivnost. Pred izvedbo ekstrakcij smo plodove rdeče pitaje liofilizirali in zmleli na velikost delcev primernih za ekstrakcijo. Metode, po katerih smo pridobili ekstrakte, so bile Soxhletova ekstrakcija in ekstrakcija s hladnim topilom, ki ju uvrščamo med konvencionalne ekstrakcije, ter ultrazvočna ekstrakcija. Poleg vpliva različnih ekstrakcijskih metod na izkoristek in vsebnost bioloških učinkovin smo ugotavljali tudi vpliv različnih topil, kot so etanol, voda in zmes etanol-voda v razmerju 7:3. S pomočjo UV-Vis spektrofotometra smo dobljenim ekstraktom določili antioksidativno aktivnost, vsebnost fenolov in vitamina E, prisotnost proteinov in aktivnost posameznih encimov. Vsebnost vitamina C smo določili na podlagi porabljenega volumna pri titraciji z 0,005 mol/L jodovo raztopino. Največji izkoristek ekstrakcije smo dobili z ultrazvočno ekstrakcijo ob uporabi vode kot topila. Dobljeni rezultati so pokazali nižjo vsebnost fenolov od pričakovane. Posledično je bila nizka tudi antioksidativna aktivnost, kar smo določili z radikalsko metodo DPPH. Sklepamo, da je nizka vsebnost fenolov in antioskidativna aktivnost posledica degradacije betalainov med samim postopkom ekstrakcije. Vsem ekstraktom smo določili vsebnost vitamina C, vitamina E in proteine, med katerimi smo določili aktivnost lipoproteinske lipaze in α-amilaze. Vsebnost in aktivnost omenjenih bioloških učinkovin je bila manjša od pričakovanih.
Keywords: rdeča pitaja, Hylocereus polyrhizus, ekstrakcije, encimi, fenoli, antioksidanti, vitamini
Published: 17.07.2019; Views: 176; Downloads: 50
.pdf Full text (3,38 MB)

Search done in 0.46 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica