| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 1548
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, master's thesis

Abstract: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Keywords: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Published: 10.10.2019; Views: 33; Downloads: 10
.pdf Full text (1,71 MB)

42.
Antimikrobni učinek komercialnih in naravnih konzervansov v kozmetičnih izdelkih
Jadranka Švigelj, 2019, master's thesis

Abstract: Sintetični konzervansi povzročajo skrbi čedalje več ljudem, saj se je ozaveščenost o njihovem vplivu na okolje in vplivu na naše zdravje povečala. Čeprav so konzervansi v kozmetičnih izdelkih uporabljeni v majhnih koncentracijah, velikokrat povzročajo alergijske reakcije pri uporabnikih. Posledično je čedalje več povpraševanja po naravni oz. samokonzervirajoči kozmetiki. V tem primeru se za zagotavljanje mikrobiološke čistosti izdelka lahko uporabijo razni rastlinski ekstrakti ali eterična olja, ki imajo antimikrobne lastnosti. Cilj magistrske naloge je bil proučiti antimikrobno delovanje različnih ekstraktov oz. eteričnih olj cimeta, čajevca, grenivke, ingverja, kurkume, limone, limonske trave, oljke, rožmarina, sivke, timijana, žajblja, žametnice ter mil in losjonov z vgrajenimi različnimi komponentami. Prav tako smo proučili antimikrobno delovanje komercialnih naravnih konzervansov Dermosoft® decalact liquid in LipoFresh™ PG. Antimikrobno učinkovitost omenjenih produktov smo na glivi Aspergillus brasiliensis in Candida albicans ter na bakterije Bacillus cereus, Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa, Pseudomonas fluorescens in Staphylococcus aureus določevali z disk difuzijsko metodo. Ugotovili smo, da izkazujejo najboljše antimikrobno delovanje eterična olja, in sicer je zelo izstopalo eterično olje limonske trave. Tudi večina ekstraktov je delovala antimikrobno; največjo antimikrobno učinkovitost je imel superkritični ekstrakt cimeta. Mila so izkazovala boljše antimikrobno delovanje od losjonov. Dermosoft® decalact liquid je bil učinkovitejši od LipoFresh™ PG v zaviranju rasti izbranih testnih mikroorganizmov. Najmanj vzorcev je inhibiralo rast P. aeruginose.
Keywords: antimikrobna učinkovitost, kozmetični izdelki, rastlinski izvlečki, naravni konzervansi, patogeni mikroorganizmi
Published: 10.10.2019; Views: 51; Downloads: 0
.pdf Full text (3,07 MB)

43.
Sinteza omrežij toplotnih prenosnikov s simultanim upoštevanjem varnosti
Anita Sovič, 2019, master's thesis

Abstract: Varnost v kemijskih procesih postaja vse bolj pomemben vidik že v fazi načrtovanja procesa. V tem magistrskem delu smo upoštevali vidik varnosti v fazi načrtovanja omrežja toplotnih prenosnikov (OTP). Pri tem smo ocenili inherentno varnost s pomočjo mešano celoštevilskega nelinearnega programirnega (MINLP) modela najprej z osnovnim modelom. Nato smo izvedli občutljivostno analizo z različnimi tipi toplotnih prenosnikov, pri čemer smo primerjali ploščine toplotnega prenosa, mase prisotnih snovi, tlačne padce ter razmerja med volumnom in ploščino v toplotnih prenosnikih. Za vsak prenos smo dimenzionirali primeren prenosnik toplote. Izračunane podatke smo nato vstavili v posodobljen model za celotno OTP. Tako dobljene vrednosti ploščin in indikatorjev tveganja smo primerjali z začetnimi vrednostmi. Ugotovili smo, da so bile začetne ploščine vseh toplotnih izmenjevalcev precenjene. Posledično so bili napačno ocenjeni tudi stroški investicije in indikatorji tveganja. Nato smo za izbrane dimenzije toplotnih prenosnikov primerjali indikatorje tveganja za toksičnost, vnetljivost in eksplozivnost med rezultatoma, ko nismo upoštevali natančnih mer toplotnih prenosnikov ter pri upoštevanju natančnih dimenzij toplotnih prenosnikov. Rezultati kažejo, da ima natančno dimenzioniranje prenosnika za posamezne prenose toplote velik vpliv na oceno varnosti v OTP. Z dodatkom natančnega dimenzioniranja prenosnikov toplote smo omogočili natančnejše načrtovanje OTP in realnejše ocenjevanje njihove varnosti.
Keywords: inherentna varnost, omrežje toplotnih prenosnikov, simultana sinteza
Published: 10.10.2019; Views: 24; Downloads: 5
.pdf Full text (1,44 MB)

44.
Inhibicijske lastnosti medu na jeklu v agresivnem mediju
Rok Špendl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri je bil z gravimetrično metodo proučevan vpliv različnih vrst zelenega inhibitorja (kostanjev, cvetlični in akacijev med) na hitrost korozijskih procesov. Poskus je bil izveden na jeklu 1.4301, ki sodi med najpogosteje uporabljena nerjavna jekla, v 17,0 % klorovodikovi kislini (HCl). Raziskava obsega inhibicijski vpliv prej omenjenih vrst medu različnih koncentracij (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0 %) ter odvisnost korozijskih procesov od dolžine časovnega intervala izpostavitve. Način priprave je bil za vse vzorce enak. Po opravljenih meritvah je sledila analiza rezultatov. Ta je vključevala izračune na osnovi empirično določenih gravimetričnih podatkov (spremembe mas vzorcev) ter računsko določene vrednosti inhibicijske učinkovitosti in korozijske hitrosti. Opravili smo tudi mikroskopsko analizo površine vzorcev ter izvedli meritve z uporabo spektroskopske metode – infrardeča spektroskopija (FTIR). Na podlagi eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da med deluje kot učinkovit zelen inhibitor pri izpostavitvi jekla korozivnemu mediju (17,0 % HCl). Pri različnih vrstah medu je trend učinkovitosti podoben. Že v 0,5 % raztopini medu je bila stopnja inhibicije več kot 50 %, v 2,0 % raztopini medu pa se je vrednost tipično povečala nad 85 %. Pri večini meritev je bila najvišja vrednost inhibicijske učinkovitosti pri določeni koncentraciji medu dosežena pri 8 urni izpostavitvi.
Keywords: med, jeklo, korozija, inhibicija, gravimetrija
Published: 17.09.2019; Views: 71; Downloads: 22
.pdf Full text (2,23 MB)

45.
Termodinamske lastnosti dvofaznega sistema polimer trilaurin/superkritični CO2 in formulacija zdravilnih učinkovin
Kaja Zadravec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema študijo fizikalno-kemijskih in transportnih lastnosti dvofaznega sistema trilaurin/superkritični CO2 ter formulacijo aktivne učinkovine nimodipina v trilaurinsko matrico z uporabo superkritičnih fluidov. Visokotlačni procesi z uporabo superkritičnih fluidov so trajnostni, okolju prijazni in ekonomsko ugodni ter imajo široko paleto uporabe. Uporabljajo se v vedno večjem obsegu v farmacevtski, živilski, tekstilni in kemični industriji. Kot supekritični fluid smo uporabili okolju prijazen in termodinamsko stabilen supekritični CO2. Določili smo gostoto za binarni sistem (trilaurin/superkritični CO2) v območju tlakov med 0,1 MPa in 35 MPa pri dveh izotermah (60 °C in 80 °C) z uporabo visokotlačne metode z nihajočo U-cevko. Pri istih pogojih smo določili površinsko napetost binarnega sistema s kapilarnim dvigom in kapljično metodo, kjer smo ugotovili, da sta metodi med sabo dokaj primerljivi. Z magnetno suspenzijsko tehtnico smo za binarni sistem določili topnosti in difuzijske koeficiente. Tališče smo določili z visokotlačno kapilarno metodo in s pomočjo TGA/DSC analize. Pri atmosferskem tlaku znaša tališče polimera trilaurin 44,7 °C in ima talilno krivuljo dP/dT z negativnim naklonom. Podatke termodinamičnih lastnosti preučevanega dvofaznega sistema smo uporabili za določitev optimalnih parametrov za izvedbo visokotlačne mikronizacije. Kot nosilno matriko smo uporabili polimer trilaurin in nanj vezali v vodi slabo topno učinkovino nimodipin. Dobljeni praškasti produkt smo analizirali z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da se je po pršenju vsebnost nimodipina v trilaurnski matrici ohranila in znašala 94,97 %. Izvedli smo test sproščanja zdravilne učinkovine, kjer smo simulirali pogoje v želodcu pri 0,1 M vodni raztopini HCl ter tako dobili hitrostne profile raztapljanja zmesi nimodipina trilaurin/nimodipin. Potrdili smo, da je bil profil raztapljanja nimodipina, obdelanega s mikronizacijskim postopkom PGSS, 2‒3-krat višji napram neprocesiranemu nimodipinu.
Keywords: superkritični CO2, trilaurin, površinske napetosti, topnosti, mikronizacija, nimodipin, LC-MS/MS analiza
Published: 17.09.2019; Views: 52; Downloads: 12
.pdf Full text (3,77 MB)

46.
Adsorpcija kovinskih ionov na žlindro
Mihael Irgolič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Onesnaževanje z odpadnimi vodami predstavlja velik delež onesnaževanja narave. V teh odpadnih vodah se pogosto nahajajo tudi težke kovine, ki jih moramo zaradi ogrožanja okolja, živali in ljudi iz vode odstraniti. Kot poceni metoda za odstranjevanje težkih kovin iz vode, se je uveljavila adsorpcija. V iskanju učinkovitih ter poceni adsorbentov, se je dobro izkazala tudi žlindra, ki je stranski produkt pri proizvodnji jekla. V diplomskem delu predstavljamo rezultate raziskave adsorpcijskih lastnosti bele žlindre. Žlindri smo najprej določili specifično površino BET, volumen por, premer por, velikost delcev in zeta potencial. Nadalje smo preučevali vpliv pH in koncentracije na adsorpcijo železovih, bakrovih in svinčevih ionov. Hkrati smo preučili še medsebojni vpliv izbranih ionov na adsorpcijo. Preučevali smo učinkovitost in kapaciteto adsorpcije in iz rezultatov ugotovili, da pH minimalno vpliva na adsorpcijo bakra in železa, svinec pa ima adsorpcijski maksimum pri pH 7. Pri preiskovanju vpliva koncentracije smo ugotovili, da učinkovitost adsorpcije s koncentracijo narašča za svinec, na baker in železo pa skoraj ne vpliva, saj je bila učinkovitost v območju koncentracij od 1 mM do 13 mM 100 %. Medsebojni vpliv ionov daje pozitivne rezultate na učinek adsorpcije.
Keywords: adsorpcija, žlindra, težke kovine, zeta potencial, BET
Published: 17.09.2019; Views: 57; Downloads: 13
.pdf Full text (718,54 KB)

47.
Ekstrakcija in analiza biološko aktivnih spojin iz ovsa
Jernej Jelenko, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Oves je ena najbolj razširjenih žitaric, ki se primarno uporablja za krmo živali, vendar vse večji pomen pridobiva tudi v prehrani človeka. Razlog za povečanje zanimanja po ovsu je biološka vrednost surovega materiala, ki ima visoke vsebnosti proteinov, maščob, mineralov in vitaminov. Poleg tega vsebuje tudi fitokemikalije, ki naj bi bile vzrok za zmanjšanje tveganja nastanka kroničnih bolezni kot so koronarna arterijska bolezen, sladkorna bolezen tipa 2 in rak. Redno uživanje ovsa pa zmanjša tudi nivoje LDL holesterola in sistoličnega krvnega tlaka. Oves ljudje v večini uživamo v obliki kosmičev in kaše, kruh pa iz njega delamo redko, saj ne vsebuje glutena. Prav to oves naredi primernega za ljudi z intoleranco do glutena in za razne diete. V diplomski nalogi smo se osredotočili na določevanje fenolnih spojin in njihove antioksidativne lastnosti. Za izolacijo biološko aktivnih spojin smo uporabili Soxhletovo in superkritično ekstrakcijsko metodo. Spektrofotometrično smo ekstraktom določili vsebnost totalnih fenolov, antioksidativno aktivnost, totalne ogljikove hidrate in proteine. S tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (LC-MS) pa smo določili posamezne fenolne spojine in proste maščobne kisline (GC). V diplomskem delu smo ugotovili, da so boljša topila za ekstrakcijo raztopine organskih topil kot pa čista organska topila. Konkretno smo primerjali čisti etanol, 50 % etanol in 70 % etanol. Ekstrakt 50 % etanola je pokazal najboljše rezultate z največjo vsebnostjo totalnih fenolov (75,49 mg/100 g materiala), totalnih ogljikovih hidratov (15,45 mg/g materiala) in najmanjšim EC50 (10,00 mg/mL). Naša druga ugotovitev je, da s predhodno superkritično ekstrakcijo s CO2 vplivamo na rezultate nadaljnje Soxhletove ekstrakcije. Od fenolnih spojin je bilo v vseh ekstraktih prisotne največ kavne kisline. Pri določenih prostih maščobnih kislinah največji delež zavzemata oleinska in linolna kislina, kateri sta obe sta nenasičeni.
Keywords: oves, ekstrakcija, antioksidanti, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost
Published: 17.09.2019; Views: 56; Downloads: 14
.pdf Full text (2,11 MB)

48.
Ekstrakcija aktivnih komponent iz semen črne kumine (nigella sativa)
Danijel Lavrič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih metod na sestavo in kvaliteto olja, pridobljenega iz semen črne kumine. Izvedli smo ekstrakcije s pomočjo Soxhletovega aparata, ultrazvočne kopeli ter superkritične ekstrakcije s CO2. Ekstrakcije s Soxhletom in ultrazvočno kopeljo smo izvedli z različnimi topili (metanol, heksan, 96 % etanol in voda). Superkritične ekstrakcije pa smo izvedli pri konstantnih tlakih (100, 200 in 300 bar) ter konstantnih temperaturah (40 °C in 60 °C). Na podlagi rezultatov ekstrakcij smo določili pri katerih pogojih dobimo največ olja iz semen. Ekstrakcijo eteričnega olja smo izvedli po Clevengerjevi metodi z vodno paro. Za analize dobljenih ekstraktov smo uporabili plinski kromatograf sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS). Ekstraktom smo določili vsebnost in sestavo prostih maščobnih kislin ter hlapnih komponent, s poudarkom na vsebnosti timokinona, timola in karvakrola. Pri analizah smo se omejili na tiste komponente, katerih standarde smo imeli na razpolago. V vzorcu eteričnega olja pa smo določili celotno sestavo. Rezultati kažejo, na to, da med prostimi maščobnimi kislinami v olju črne kumine, prevladujeta linolna (50 %) in oleinska (22 %) kislina. Med hlapnimi komponentami prevladuje karvakrol (do 2 %), timokinon (do 0,4 %) in timol (do 0,025 %) pa sta prisotna v nižjih koncentracijah. V eteričnem olju smo zaznali vsebnost timolkinona (1,23 %) in karvakrola (1,81 %). Timokinon, ki mu pripisujejo zdravilne učinke, je torej v olju prisoten v dokaj nizkih koncentracijah.
Keywords: črna kumina, ekstrakcija, olje, hlapne komponente, proste maščobne kisline, GC-MS
Published: 17.09.2019; Views: 45; Downloads: 12
.pdf Full text (2,87 MB)

49.
Biološka aktivnost konvencionalnih ekstraktov iz paradižnika (Solanum lycopersicum)
David Hvalec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Cilj dela je bil preučiti hranilno sestavo in antioksidativno aktivnost materialov iz različnih delov paradižnika. Pri delu smo uporabljali liofiliziran material, ekstrakte in sok, pripravljen iz svežega paradižnika. Material za ekstrakcijo smo pripravili z liofilizacijo svežega paradižnika. Ekstrakte smo pridobili z uporabo klasičnih konvencionalnih ekstrakcij in ultrazvočne ekstrakcije ob uporabi različnih organskih topil: metanol, etanol, heksan, etil acetat. Pri ekstrakciji ogljikovih hidratov smo kot topilo uporabljali vodo, poskusili pa smo tudi mešanico metanola in vode. Izvedli smo tudi sapofinikacijo ter določili vsebnost maščobnih kislin. Tako smo izvedli kemijske analize s pomočjo spektrofotometričnih, titracijskih in kromatografskih metod. Materialom smo določali vsebnosti vitamina C, pigmentov (proantocianidini, betalaini in karotenoidi), celokupnih ogljikovih hidratov, proteinov in maščobnih kislin. Antioksidativno aktvinost pa smo določali z uporabo prostega radikala 1,1-difenil-2-pikrilhidrazinom (DPPH). Najvišji izkoristek ekstakcije smo dobili pri ekstrakciji z ultrazvokom in mešanico metanol-voda (1:1). Kljub najnižjemu izkoristku so največjo antioksidativno aktivnost pokazali ekstrakti z etil acetatom (najvišja vsebnost je 12,97 %). Ugotovili smo, da je vsebnost vitamina C in karotenoidov v paradižnikovem soku visoka (0,2106 mg/mL za vitamin C in 57,7 mg/kg za karotenoide). Najvišjo vsebnost proantocianidov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etil acetatom, najvišjo vsebnost skupnih betalainov pa je pokazal ekstrakt, pridobljen z metodo po Soxhletu in etil acetatom (1065,9 mg/100 g). Najvišjo vsebnost ogljikovih hidratov je pokazal ekstrakt, pridobljen z ekstrakcijo z mešanjem z mešanico metanol-voda (1:1) (0,43 %). Najvišjo vsebnost proteinov so pokazali ekstrakti pridobljeni z etanolom. V umiljenem ekstraktu je bilo prisotne največ linolne kisline (47,4 %). Sledita ji oleinska kislina (21,6 %) in palmitinska kislina (16 %). Skupna vsebnost nasičenih maščobnih kislin znaša 23,77 %, skupna vsebnost nenasičenih maščobnih kislin pa 76,23 %. Ugotovili smo, da so ekstrakti iz paradižnika potencialni prehranski dodatki oz. naravni prezervativi.
Keywords: Paradižnik, konvencionalna ekstrakcija, antioksidanti, antioksidativna aktivnost, biološka aktivnost, proantocianidini
Published: 17.09.2019; Views: 42; Downloads: 7
.pdf Full text (3,08 MB)

50.
Porous beads from multiple emulsions with thiol-ene polymerisation
Stanko Kramer, 2019, master's thesis

Abstract: This thesis aims to explain the process of porous bead synthesis. The porous beads were prepared from a multiple emulsion water-in-oil-in-water (W/OW) system. The W/O/W multiple emulsion was made up of a High Internal Phase Emulsion (HIPE (primary emulsion)) and a suspension phase. The HIPE consisted of pentaerythritol tetrakis (3 mercaptopropionate) (TT) in combination with either divinyl adipate (DVA) or trimethylolpropane triacrylate (TMPTA) and an internal phase volume fraction of 80 %. The suspension phase consisted of an aqueous phase with dissolved surfactants which stabilised the secondary emulsion. The surfactants which stabilised the secondary emulsion were polyvinylpyrrolidone K30 (PVP K30) and polyvinylpyrrolidone K90 (PVP K90). The polymerisation was carried out thermally at first for 24 hours and later under UV light and daylight, as the thermally initiated polymerisation was unsuccessful due to coalesence. The beads that were obtained using the photoinitiated polymerisation were porous with a mostly bicontinuous structure and varying diameters. The viscosity of the primary emulsion (HIPE) had the greatest influence on the stability of the entire W/O/W emulsion. By adding more than 5 wt. % of toluene to the primary emulsion, the emulsion broke down and did not successfully polymerise. Another important factor was the ratio of the functional groups in the case of TT-co-TMPTA, which greatly affected the yield and structure of the obtained beads. The diameters of the spherical particles were dependent on the viscosity, monomer ratio and surfactant used in the suspension phase. The inner structure of the beads was mostly bicontinuous with occasional pores that resembled a polyHIPE structure. The obtained beads had a yield of up to 80 % in the case of TT-co-DVA and a yield of up to 90 % in the case of TMPTA-co-DVA
Keywords: polyHIPE, thiol-ene, suspension polymerisation, porous beads, HIPE
Published: 17.09.2019; Views: 56; Downloads: 18
.pdf Full text (3,56 MB)

Search done in 0.5 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica