| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 1664
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
11.
Isolation of chitin from marine biomass with deep eutectic solvents and kinetics study of n-deacetylation to chitosan
Bojana Bradić, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Namen disertacije je predstaviti razvoj nove metodologije z uporabo zelenih alternativnih rešitev, ki predstavljajo izboljšanje v primerjavi s tradicionalnim naĉinom pridobivanja komponent iz odpadne morske biomase. Frakcioniranje morske biomase, v našem primeru lupine škampov v sestavne dele, z glavnim hitinom, ki je eden prvih in najbolj komercialno pomembnih biopolimerov, je bilo doseženo s selektivno optimizacijo pogojev ekstrakcije z uporabo evtektiĉnih topil, kar je imelo za posledico zelo visok izkoristek hitina. Mehanizem frakcioniranja je razložen s kvantitativno analizo tekoĉih in trdnih frakcij, dobljenih po raztapljanju lupin škampov v DES. Evtektiĉna topila so se reciklirana in ponovno uporabila za hitinsko izolacijo, pri ĉemerto ni imelo velik vpliv na izkoristek hitina. Štiri najbolj obetavna in komercialno dostopna NADES, ki jih sestavljajo mešanice holin-klorid-mleĉna kislina (CCLA), holin-kloridmalonska kislina (CCMA), holin-klorid-seĉnina (CCUR) in holin-klorid-citronska kislina (CCCA), so bili preizkušeni. Najvišji izkoristek ekstrakcije hitina je bil <90% z uporabo CCLA, s ĉistostostjo izoliranega hitina nad 98%. Študija o modeliranju heterogenega koraka N-deacetilacije α-hitina, dobljenega iz odpadkov škampov, z uporabo katalitiĉne alkalne raztopine pri razliĉnih delovnih temperaturah in koncentracijah je prinesla nova mehanistiĉna spoznanja. Porazdelitve velikosti delcev za dva loĉena eksperimenta z manjšim prahom ali veĉjimi morfologijami hitina dobijene so sistemom sledenja v realnem ĉasu.Mehanizem pretvorbe verige biopolimerov je bil opisan preko matematiĉnega modela reakcijsko-difuzijske rešetke, rešen za vse intervale frakcij. Kinetika reakcije je bila predposatvljena drugega reda, ker koncentracija hidroksilnih ionov v porah ni bila konstantna. Izbrani matematiĉni model je omogoĉil razmeroma dober dogovor za kumulativne eksperimentalne podatke glede kinetike v zaĉetni fazi , kot tudi naknadno difuzijo za OH−. V tej študiji je bil nadelje tudi razvit en trajnostni pristop k raztapljanju hitina z vkljuĉitvijo zelene tehnologije v predelavo hitina, da bi odpravili pomanjkljivosti s pomoĉjo konvencialnih naĉinov raztapljanja hitina in kemijske deacetilacije. V tej študiji so bila preizkušena številna razliĉna evtektiĉna topila za raztaplanje hitina, kjer so se štiri izkazala kot zelo uĉinkovita. CCLA ( holin hlorid-mleĉna kislina) je bilo najbolj obetavno topilo za raztapljanje hitina. Alkalna in nevtralna evtektiĉna topila, so lahko vplivali na vodikove vezi v strukturi hitina, hkrati pa so vzpostavili novo in omogoĉili hitrejšo reakcijsko kinetiko N.-deacetilacijo ob uporabi manjše koncetracije NaOH. Tako so najuĉinkovitejši: CCLA, GLBT (glicerol-betain) in CCUR (holin klorid-urea) , uporabljeni za izvajanje N-deacetilacije s 30% raztopino NaOH pri 80°C in reakcijskim ĉasom do 18h. Dobljeni rezultati so pokazali DDA za približno 44-55% višjo od obstojeĉih literaturinih rezultatov, kjer je potekala homogena reakcija N deacetilacije hitina.
Keywords: hitin, hitozan, model z vkljuĉevanjem reakcijske kinetike in transporta, frakcionacija biomase, loĉevanje mineralov, evetktĉna topila
Published: 23.11.2020; Views: 104; Downloads: 16
.pdf Full text (4,52 MB)

12.
Stabilnost inkapsulirane hrenove peroksidaze
Mitja Macur, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je obsegal pripravo imobilizirane hrenove peroksidaze (HRP), in sicer inkapsulirane v obliki alginatnih kroglic, določanje preostale aktivnosti inkapsulirane HRP ter določanje aktivnosti inkapsulirane HRP po skladiščenju pri temperaturah -18 °C, 4 °C, 22 °C in 30 °C. Encim HRP smo inkapsulirali v natrijev alginatni hidrogel z metodo ionotropnega geliranja v raztopini kalcijevega klorida (CaCl2) v obliki sferičnih kroglic. Vzorce kroglic z inkapsulirano HRP smo razdelili na 2 dela ter jih skladiščili v natrijevem acetatnem pufru (pH = 7,8) in na suhem v petrijevki. Rezultate smo primerjali s preostalo aktivnostjo HRP v raztopini in ovrednotili vpliv in način skladiščenja na aktivnost inkapsulirane HRP z izbranim nosilcem. Ugotovili smo nezanemarljiv vpliv alginatnega nosilca na preostalo aktivnost HRP. Rezultati kažejo, da alginatni nosilec učinkovito izboljša aktivnost HRP, medtem ko podaljšanja uporabnosti nismo potrdili. Inkapsulirani HRP v pufru se preostala aktivnost pri temperaturah skladiščenja -18 °C in 4 °C s časom povečuje in je v začetku nižja od preostale aktivnosti HRP, skladiščene pri višji temperaturi. Kot najbolj primeren način se izkaže skladiščenje inkapsulirane HRP v pufru, četudi smo potrdili njeno uhajanje iz alginatnih kroglic.
Keywords: imobilizacija, hrenova peroksidaza, inkapsulacija, natrijev alginat, encimska aktivnost
Published: 09.11.2020; Views: 40; Downloads: 10
.pdf Full text (2,55 MB)

13.
Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminiranih zemljin s šibkimi kislinami
Maja Poljšak, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljena študija o težkih kovinah, njihovih lastnostih, vplivu na okolje. Predstavljeni so predvsem načini odstranjevanja težkih kovin iz kontaminiranih zemljin. Med vsemi načini odstranjevanja je podrobneje predstavljeno pranje tal s šibkimi kislinami, ki lahko poteka po ex situ in in situ metodi. Kisline vplivajo na težke kovine tako, da jim povečajo mobilnost ter učinkovitost spiranja kovin s tal. Izveden je bil poizkus odstranjevanja cinka in kadmija s klorovodikovo kislino, pri katerem smo rezultate primerjali z rezultati odstranjevanja s citronsko kislino iz strokovnih člankov. Ugotovili smo, da je pranje tal s šibko kislino bolj učinkovita, saj je učinek ekstrakcije večji in manjša je možnost sekundarnega onesnaženja. Naredila sem tudi analizo raziskav o onesnaženosti tal s težkimi kovinami v Sloveniji med leti 2004 in 2008, katera je pokazala da Slovenija v večini ni onesnažena s težkimi kovinami, prisotne so le na lokacijah, kjer se je nekoč izvajala rudniško-topilniška dejavnost.
Keywords: Kontaminirana zemljina, težke kovine, remediacija zemlje, kisline, šibke kisline
Published: 03.11.2020; Views: 45; Downloads: 19
.pdf Full text (2,00 MB)

14.
Določanje težkih kovin v morski hrani z ICP-OES
Monika Mulec, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo določali prisotnost težkih kovin v vzorcih rib (iverka, skuša, morski list), školjk (klapavica) in alg. Izvedli smo delno validacijo analizne metode za določanje arzena (As), barija (Ba), kadmija (Cd), kroma (Cr), mangana (Mn), niklja (Ni), svinca (Pb) in stroncija (Sr) z uporabo induktivno sklopljene plazme z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Določili smo mejo zaznavnosti (LOD), mejo določljivosti (LOQ), linearnost metode, natančnost kot ponovljivost metode in točnost metode. Z izračunom kvadrata korelacijskega koeficienta (r2) smo ovrednotili linearnost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (r2 ≥ 0,9990). Z izračunom relativnega standardnega odmika (RSD) meritev raztopin standardov smo ovrednotili natančnost kot ponovljivost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (RSD ≤ 20,0 %). Z izračunom izkoristka smo ovrednotili točnost metode, ki je bila zadovoljiva za vse merjene analite (od 80,0 % do 120,0 %). Realne vzorce smo pripravili s kislinskim razklopom (65-odstotna raztopina HNO3) z uporabo mikrovalovne pečice. Koncentracija As je v vzorcu iverke presegla koncentracijsko območje referenčnega odmerka (BMDL01), določenega s strani znanstvenega odbora za onesnaževalce v prehranjevalni verigi (CONTAM). V vzorcu skuše je bila koncentracija Cd nad mejno vrednostjo, določeno s strani Evropske komisije (EUC). Vsebnost Ba, Cr, Mn, Ni in Sr v realnih vzorcih ni presegla mejnih vrednosti ali pa mejne vrednosti niso predpisane. Pb v realnih vzorcih nismo določili.
Keywords: ICP-OES, težke kovine, kovine v ribah, kovine v školjkah, kovine v algah
Published: 23.10.2020; Views: 87; Downloads: 22
.pdf Full text (1,46 MB)

15.
Vpliv strukture tiola na polimerizacije v koloidnih medijih
Nika Ozis, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo ugotovit, kako struktura tiola vpliva na polimerizacijo v koloidnih medijih. Pripravili smo multilplo emulzijo (V/O/V), kjer je bil delež vodne faze večji od 80 %. Sintetizirane kroglice smo prefiltrirali skozi filterpapir in jih očistili z metanolom, nato je sledila karakterizacija teh kroglic. Kroglice smo pripravili s kombinacijo TMPTMP/TMPTA in TT/TMPTA ter 1,6-HDT/TMPTA. Sintetizirane kroglice smo slikali z mikroskopom in jim izmerili velikost ter tako določili povprečno velikost sintetizirane kroglice in velikostno porazdelitev v vzorcu. Prav tako smo jih okarakterizirali z elementno analizo in s FTIR.
Keywords: poliHIPE, tiol-en polimerizacija, suspenzijska polimerizacija, porozna zrna
Published: 21.10.2020; Views: 61; Downloads: 23
.pdf Full text (1,57 MB)

16.
Optimizacija ekstrakcije in validacija analizne metode aescina iz ekstrakta divjega kostanja
Mojca Hraš, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Okoli 19. stoletja je navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) postal cenjena zdravilna rastlina. Gre za drevo, ki ga zaradi njegovega uspešnega prilagajanja na različne tipe podnebij, najdemo skoraj povsod po svetu. Skozi leta so spoznavali njegove zdravilne učinke in ugotovili, da ima glavne farmakološke lastnosti aescin, mešanica triterpenskih saponinov, ki je prisoten v semenih navadnega divjega kostanja. Naš namen je bil preučiti pogoje pri katerih izoliramo največ aescina iz semen. Izolacijo smo izvedli z ekstrakcijo oz. natančneje maceracijo. Kot topilo smo uporabili 50 in 60 vol% etanol. Ekstrakcijo smo izvedli pri 40 in 60 °C, čas ekstrakcije pa je bil 2 ali 4 h. Ugotovili smo, da pri višji temperaturi in večjem deležu etanola v topilu, dobimo višjo vsebnost aescina v ekstraktu. Delež aescina v ekstraktu pa se je zmanjševal s časom ekstrakcije. Vsebnost učinkovine, aescina, v izoliranih ekstraktih smo analizirali z metodo iz francoske farmakopeje, ki temelji na spektrofotometrometriji. Metode v podjetju Vitiva d.d., kjer smo izvajali eksperimentalni del diplomske naloge, do sedaj še niso validirali. Zato smo izvedli tudi validacijo, kjer smo dokazovali selektivnost, linearnost in ponovljivost, kamor uvrščamo še ponovljivost metode, ponovljivost sistema ter vmesno natačnost in obnovljivost. Metodo smo v sklopu diplomske naloge uspešno validirali.
Keywords: divji kostanj, aescin, ekstrakcija, spektrofotometrija, validacija
Published: 20.10.2020; Views: 114; Downloads: 19
.pdf Full text (2,17 MB)

17.
Hydrothermal processes for conversion of lignocellulosic biomass to value-added compounds
Tanja Milovanović, 2020, doctoral dissertation

Abstract: In this doctorial dissertation subcritical water processes of lignocellulosic biomass to obtain value-added compounds are studied. The doctorial dissertation is divided into four main parts. In the first and second part of dissertation, model compounds (standards of cellulose and sugars and chestnut tannins) were primarly used in order to better understand processes of real biomass material. The degradation of cellulose and different sugars was performed in batch reactor with subcritical water. The different reaction temperatures and times were used. The main phases, such as water-soluble fraction, acetone-soluble fraction and solid residue were separated and analysed. The analysis of water-soluble phase was done by HPLC equipped with UV and RI detector, while acetone-soluble phase of cellulose was analysed by GC-MS. Total sugar content was determined by the phenol-sulphuric acid colorimetric method. The properties of char, obtained using cellulose as a treated material, such as: specific surface area, pore volume and pore diameter were determined by gas adsorption method. A water-soluble phase mainly consists of sugar monomers and monomer degradation products such as 5-hydroxymethylfurfural (5-HMF), furfural, erythrose, sorbitol, 1,6-anhydroglucose, glycolaldehyde, glycerlaldehyde, 1,3-dihydroxyacetone, pyruvaldehyde, formic, levulinic, lactic, oxalic and succinic acids, while acetone-soluble phase, referred to also as bio-oil, consists of furans, phenols, carboxylic acids, aldehydes, ketones and high molecular compounds. The reaction mechanism of cellulose and sugars in subcritical water has been proposed based on the obtained results. Furthermore, the results from cellulose and sugar hydrothermal degradation were utilized in further work to determine which industrially interesting products could be obtained by hydrothermal processing of paper waste in subcritical water. The optimum conditions ( temperature and reaction time), which gave us the highest yield of base chemicals (furfural, 5-HMF, levulinic acid) were determined. Sweet chestnut (Castanea Sativa) bark contains high level of tannins and various phenolic compounds which can be utilized in pharmaceutical, cosmetic, nutritional and medical purposes. The sweet chestnut tannins extract and sweet chestnut bark were used as materials highly rich in bioactive compounds for subcritical water processes which are presented in the second part of doctorial dissertation, respectively. The spectrophotometric methods were used to determine total tannins, phenols and carbohydrates content and antioxidant activity. The identified compounds were ellagic and gallic acid, ellagitannins (vescalagin, castalagin, 1-o-galloyl castalagin, vescalin and castalin), sugars (maltose, glucose, fructose and arabinose) and sugar derivatives (5-HMF, furfural and levulinic acid). The results obtained from hydrothermal hydrolysis were compared to results from acid hydrolysis. Finally, the optimization of reaction parameters of subcritical water processes has been done aiming to obtain the product highly rich in ellagic acid. Subcritical water extraction of horse chestnut (Aesculus hippocastanum) parts such as seeds, seed shell, bark and leaves was described in the third chapter of dissertation. The detected compounds in extracts, such as escins, esculin, fraxin, phenolic compounds (chlorogenic, neochlorogenic and gallic acids) and furfurals (5-hydroxymethyfurfural, furfural, and methylfufrual) are quantified using HPLC. The last part of dissertation proposes extraction of cocoa shell using green technologies (supercritical CO2 and subcritical water extraction) and also conventional methods (Soxhlet extraction with hexane and extraction with 50 % acetone) to obtain bioactive compounds in order to compare the results. The detected compouns were methylxanthines, phenolic compounds, sugars, fatty acids.
Keywords: Subcritical water, biomass, biowaste, extraction, hydrothermal degradation, hydrolysis, bioactive compounds.
Published: 16.10.2020; Views: 162; Downloads: 22
.pdf Full text (6,32 MB)

18.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Keywords: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Published: 13.10.2020; Views: 89; Downloads: 13
.pdf Full text (2,91 MB)

19.
Optimiranje inaktivacije encimov v graham moki
Domen Petrič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in je v vsakodnevni uporabi. Proučili smo vpliv različnih parametrov, ki vplivajo na inaktivacijo encimov v moki z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) (čas izpostavitve moke v SC CO2, tlak in dekompresija). Graham moko smo izpostavili v SC CO2 pri različnih pogojih z namenom inaktivacije encimov, ki so prisotni v moki. S pomočjo SC CO2 smo inaktivirali 5 različnih encimov. Stopnjo inaktivacije encimov smo določili na osnovi aktivnosti določenega encima pred in po izpostavitvi v SC CO2. Dokazali smo, da se aktivnost encimov in s tem tudi koncentracija celokupnih proteinov znižuje z naraščanjem časa in tlaka izpostavitve moke v SC CO2.
Keywords: α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza, encimi, superkritični ogljikov dioksid, inaktivacija, graham moka
Published: 13.10.2020; Views: 105; Downloads: 20
.pdf Full text (2,60 MB)

20.
Biooznačevalci za napoved odziva na vedolizumab pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo
Lara Metlika, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Eno izmed obetavnejših bioloških zdravil za zdravljenje kronične vnetne bolezni je biološko zdravilo vedolizumab. Na žalost je neodziv na terapijo še vedno prisoten pri 1/3 bolnikov. Natančna napoved odzivnosti pred začetkom terapije bi bila zato zelo pomembna. V diplomskem delu je prikazan sistematski pregled literature. Iskanje PubMed je bilo izvedeno z vnaprej določenimi ključnimi besedami in izrazi, da se ugotovijo ustrezne študije o napovedovalcih odziva. V rezultatih so prikazani dobljeni tipi markerjev; proteinski, klinični, v povezavi z koncentracijo ter na ravni mRNA, ter medsebojne primerjave različnih vrednosti. Bolniki s hudo boleznijo ali predhodno izpostavljenostjo anti-TNF terapiji se manj verjetno odzovejo na vedolizumab. Prav tako so zanimivi proteinski markerji C-reaktiven protein, raven albumina ter fekalnega kalprotektina. Zaključimo, da je v prihodnje potrebnih še več študij ter bolj sistematičen pristop k iskanju biomarkerjev.
Keywords: kronična vnetna črevesna bolezen, Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, vedolizumab, odziv, in napovedovalci odziva
Published: 13.10.2020; Views: 97; Downloads: 19
.pdf Full text (1,20 MB)

Search done in 0.49 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica