| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 1549
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa)
Vanja Mlinarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto. Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q). Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN. Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije. Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC. Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Keywords: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Published: 10.04.2019; Views: 172; Downloads: 30
.pdf Full text (1,88 MB)

92.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Keywords: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Published: 03.04.2019; Views: 186; Downloads: 30
.pdf Full text (2,07 MB)

93.
Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini
Nina Urbič, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin. Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta. Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom. Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina. Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Keywords: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Published: 02.04.2019; Views: 194; Downloads: 22
.pdf Full text (1,16 MB)

94.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Keywords: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Published: 28.03.2019; Views: 147; Downloads: 12
.pdf Full text (4,14 MB)

95.
Bioseparation processes and biocalatysis
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, Katja Vasić, Maja Čolnik, 2016, other educational material

Keywords: biokataliza, bioseparacijski procesi, laboratorijske vaje
Published: 26.03.2019; Views: 141; Downloads: 15
.pdf Full text (521,11 KB)
This document has many files! More...

96.
Industrial microbiology
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, 2016, other educational material

Keywords: mikrobiologija, laboratorijske vaje
Published: 26.03.2019; Views: 207; Downloads: 113
.pdf Full text (321,94 KB)

97.
Uporaba termogravimetrične analize pri določanju lastnosti jajčnih lupin glede na način vzreje kokoši
Sabina Jurak, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo določili vsebnost Ca, Mg in P v jajčni lupini. Namen magistrskega dela je bil preučiti, ali imata način vzreje kokoši in vrsta perutnine (prepelice in race) vpliv na mineralno sestavo jajčne lupine. S statističnim programom R smo primerjali vsebnosti Ca, določenega s titracijo in plamensko atomsko absorpcijsko spektrometrijo (FAAS), z izgubo mase, izmerjeno s termogravimetrično analizo (TG). V raziskavo smo vključili pet jajc iz ekološke, proste, hlevske in baterijske reje kokoši nesnic, ki so bile iste pasme in starosti ter pet prepeličjih, račjih in sedemnajst nekvalificiranih jajc. Jajcem smo fizično odstranili beljak, rumenjak in notranji membrani. Lupine smo pri 100 °C posušili do konstantne mase in jih zmleli v fini prah. Vsebnost CaCO3 smo določili s titracijo. Vzorec smo raztopili v 1 M HCl in presežek kisline titrirali s standardno raztopino NaOH (0,1 M). Pred meritvami vsebnosti Ca, Mg in P smo naredili kislinski razklop vzorcev. Koncentracije Ca in Mg smo izmerili z AAS in P z merjenjem absorbance rumeno obarvanega kompleksa pri valovni dolžini 406 nm. Pri merjenju izgube mase s TG smo uporabili temperaturno območje od 30 °C do 900 °C. Način reje kokoši ni imel značilnega vpliva na vsebnost Ca v jajčni lupini. Značilne razlike opazimo med vrstami perutnine in pri nekvalificiranih jajcih. Značilno najnižja vsebnost Ca je bila v jajčni lupini prepeličjih jajc. Najvišja vsebnost Mg je bila v lupini prepeličjih jajc in najnižja v lupini račjih jajc. Povprečne vrednosti P v jajčnih lupinah se statistično razlikujejo glede na vrsto perutnine. Najvišja vsebnost je v lupini prepeličjih jajc. Statistična primerjava vsebnosti CaCO3, ki smo jo določili s titracijo, in izmerjene izgube mase je pokazala, da je napaka, ki jo naredimo, če vsebnost CaCO3 v jajčni lupini izračunamo iz izgube mase, ki jo izmerimo s TG v temperaturnem območju od 550 °C do 900 °C, 0,1 %.
Keywords: termogravimetrična analiza, jajčna lupina, način reje kokoši nesnic, kalcijev karbonat, atomska absorpcijska spektrometrija.
Published: 14.03.2019; Views: 199; Downloads: 23
.pdf Full text (2,62 MB)

98.
Razvoj in validacija GC-FID/MS analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v žiru in polhovi masti
Jan Štos, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil poenostaviti farmakopejski analizni postopek za določanje srednjeverižnih trigliceridov, ki se uporablja v farmacevtski industriji. Farmakopejski postopek je izredno zapleten, zamuden in zahteva veliko laboratorijskega inventarja, ki ga pogosteje najdemo v laboratoriju za organsko sintezo kot pa v klasičnem analitskem laboratoriju. Z magistrsko nalogo smo izvedli razvoj in validacijo poenostavljenega in za izvajalca prijaznejšega analiznega postopka za določitev maščobnih kislin v vzorcih žira in polhove masti z izvedbo estrifikacije. Izvedli smo tudi primerjavo analiznih postopkov in s tem zagotovili enakovrednost optimiranega analiznega postopka z obstoječimi farmakopejskimi. V literaturi smo zasledili, da hranjenje domačih prašičev z žirom povzroča znižanje tališča svinjske masti, hkrati je splošno znano, da je polhova mast, z izjemo ostalih sesalcev, tekoča, zato smo predvidevali, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja pretežno hrano polhov. Analizirali smo dva vzorca, in sicer polhovo mast in žirovo olje, saj nas je zanimala povezava glede na sestavo maščobnih kislin med njima. V primeru dovolj velikega ujemanja sestave polhove masti in maščob pridobljenih iz žira, bi uspeli dokazati, da je vzrok za posebne lastnosti polhove masti hranjenje z žirom. Prvo analizo smo izvedli na plinskem kromatografu z masnim detektorjem z uporabo analiznega postopka evropske farmakopeje in tako določili vrste maščobnih kislin v polhovi masti in žirovem olju. Nato smo izvedli analizo z GC-FID po ameriški farmakopeji (USP29, <401> Fats and fixed oils) in po evropski farmakopeji (PhEur 9.0 Composition of fatty acids by GC). Sledila je še modifikacija in poenostavitev analiznega postopka ter validacija. Z modifikacijo in poenostavitvijo smo skrajšali pripravo standardov in vzorca, kjer smo postopek priprave vzorca bistveno poenostavili. Za pripravo standardov smo uporabili postopek iz evropske farmakopeje in hkrati spremenili kromatografske pogoje (temperaturni program in dodan gradienti program za pretok) z namenom izboljšati ločljivosti med kromatografskimi vrhovi ter skrajšati analizo. Pri validaciji optimiranega analiznega postopka smo izvedli stabilnost standardnih raztopin in vzorca, linearnost, natančnost sistema in metode, mejo zaznavnosti, mejo določljivosti in selektivnost. Ugotovili smo, da med maščobnokislinsko sestavo žirovega olja in polhovo mastjo obstaja zelo velika podobnost. S to ugotovitvijo lahko potrdimo, da je vzrok za posebne fizikalne lastnosti polhove masti žir, ki predstavlja osnovni vir maščob v polhovi masti.
Keywords: polhova mast, žirovo olje, validacija, plinska kromatografija
Published: 04.03.2019; Views: 194; Downloads: 24
.pdf Full text (3,70 MB)

99.
Novi kompoziti nanodelcev Fe2O3 in polimernih nosilnih materialov- razširjanje možnosti biomedicinske uporabe
Tina Rajh, 2018, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je priprava biokompatibilnih nanodelcev Fe2O3 s primerno magnetizacijo in Curiejevo temperaturo (Tc). V prvi fazi smo sintetizirati magnetne Fe2O3 nanodelce s pomočjo soobarjanja in jih nato oblekli še s siliko. Nato smo s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (XRD) ter z metodo Fourierjeve transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR) analizirali kemijsko sestavo sintetiziranih nanodelcev ter kasneje z metodo dinamičnega sipanja svetlobe (DLS) in z uporabo transmisijskega elektronskega mikroskopa (TEM) preverili ali so delci oblečeni s siliko ter tako primerni za nadaljne delo. S termogravimetrično metodo (TGA) smo določili Curiejevo temperaturo (Tc) ter opazovali kako se spreminja masa delcev s časom po termičnem razkroju. V naslednji fazi smo pripravljali tanke filme na osnovi alginata z vgrajenimi nanodelci Fe2O3 in modelne zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina (LID), pogosto uporabljen lokalni anestetik. Tanke filme smo pripravili na dva različna načina in sicer na:  In situ način: nanodelce smo prelili z raztopino učinkovine v etanolu.  Ločeno vgrajevanje nanodelcev in učinkovine lidokaina v tanke filme. Tanke filme smo pripravili v treh slojih s pomočjo »spin- coating« metode. Nato smo s pomočjo UV-VIS spektrofotometra spremljali sproščanje zdravilne učinkovine (ZU) lidokaina. Sproščanje je potekalo 24 ur v Francovih difuzijskih celicah. Dokazali smo, da je sproščanje zdravilne učinkovine bilo uspešno ter da s koncentracijo vgrajene zdravilne učinkovine v tanke filme lahko vplivamo tudi na sproščanje zdravilne učinkovine. S pomočjo uporabljenih metod smo dokazali, da so pripravljeni delci primerni za nadaljnje preskušanje v smeri biomedicinskih aplikacij, še posebej na področju zdravljenja raka ali kot kontrastna sredstva.
Keywords: nanodelci, Fe2O3, soobarjanje, lidokain, alginat, Curiejeva temperatura
Published: 04.03.2019; Views: 183; Downloads: 16
.pdf Full text (2,23 MB)

100.
Vpliv aditivov za samougasljivost na lastnosti poliuretanskih pen
Amanda Ferlež, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko poslabšanja fizikalnih lastnosti mehke poliuretanske pene ob dodatku aditivov za samougasljivost. Kvalitetna poliuretanska pena je v današnjem svetu zelo pomembna, saj se nahaja v vsakem stanovanju v obliki ležišč, sedežnih garnitur, ipd. Naše delo je obsegalo izdelavo eterske in esterske poliuretanske pene nizke gostote po laboratorijskem postopku. Obema tipoma pene smo dodajali različne aditive za samougasljivost v različnih količinah in spremljali njihov vpliv na fizikalne lastnosti končnega izdelka. Na eterski peni smo testirali devet, na esterski pa osem komercialno dostopnih aditivov za samougasljivost. Od vseh testiranih aditivov se je najbolje izkazal reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 2 (rADSP 2) in reaktivni aditiv za samougasljivost na bazi fosforja 3 (rADSP 3). Oba dajeta zelo obetavne rezultate tako pri eterskih penah, kot pri esterskih, kar ne moremo trditi za ostale testirane aditive. Da smo dobili samougasljivo peno smo v primeru eterskih pen potrebovali 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 5 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente, v primeru esterskih pen pa 3 g rADSP 2 na 100 g poliolne komponente in 6 g rADSP 3 na 100 g poliolne komponente. Zaradi dobrih rezultatov se bosta prenesla iz laboratorijskih testiranj v proizvodni del procesa izdelave mehke poliuretanske pene.
Keywords: mehka poliuretanska pena, aditivi za samougasljivost, fizikalne lastnosti, vpliv aditivov
Published: 27.02.2019; Views: 184; Downloads: 15
.pdf Full text (2,00 MB)

Search done in 0.49 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica