SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1463
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Sočasno določanje različnih fenolnih spojin v ekstraktih čajev s tekočinsko kromatografijo z UV zaznavo
Maša Stopinšek, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Čaj predstavlja eno najbolj priljubljenih pijač na svetu in se po količini zaužitja uvršča takoj za vodo. K temu pripomorejo njegov dober okus, vonj in številne fenolne spojine, ki zaradi svojih antioksidativnih lastnosti pozitivno vplivajo na človekovo zdravje. Da bi določili dejanske vsebnosti fenolnih spojin v ekstraktih čajev, smo razvili analizno metodo z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z UV zaznavo. Analizirali smo trideset komercialno dostopnih čajev slovenskega proizvajalca in določevali prisotnost desetih fenolnih spojin: rožmarinska kislina, protokatehuična kislina, vanilinska kislina, (+)-katehin, rutin, siringinska kislina, ferulna kislina, p kumarna kislina, klorogenska kislina in kavna kislina. Razvito metodo smo validirali tako, da smo določili ponovljivost, obnovljivost in linearnost metode ter mejo določljivosti in zaznavnosti. Ekstrakte čajev smo pripravili tako, da smo po mletju in sušenju zatehtali ustrezno količino posameznega čaja, ga prelili z vrelo ultra čisto vodo, premešali in pustili 30 min. Sledilo je filtriranje s filter papirjem, redčenje z ultra čisto vodo na določen volumen in filtriranje s PTFE filtri tik pred analizo s HPLC-UV. Spojine smo eluirali gradientno, pri čemer je bila mobilna faza A sestavljena iz 100 % acetonitrila in mobilna faza B iz 1 % ocetne kisline. Separacijo smo dosegli v 40 minutah pri valovni dolžini 280 nm. Ugotovili smo, da je v analiziranih sadnih čajih prisotnih v splošnem manj izbranih fenolnih spojin in v nižjih koncentracijah kot v zeliščnih in pravih čajih. Največkrat so bile v čajih prisotne vanilinska kislina, protokatehuična kislina in kavna kislina, medtem ko smo siringinsko kislino in (+)-katehin določili v najmanjšem številu čajev.
Keywords: čaj, fenolne spojine, tekočinska kromatografija, UV zaznava
Published: 25.04.2019; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (2,68 MB)

2.
Celovita sinteza trajnostnih (bio)kemijskih in drugih procesnih oskrbovalnih mrež
Žan Zore, 2019, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjih letih je netrajnostni razvoj človeške družbe povzročil degradacijo okolja in velike ekonomske ter družbene probleme. Za omenjene probleme obstaja več vzrokov, poglavitna med njimi sta pospešena rast svetovnega prebivalstva in s tem vse hitrejša rast potreb prebivalstva. Za obrnitev tega trenda je pomembno, da so trenutne in nadaljnje naložbe čim bolj trajnostne. Trajnostne naložbe morajo biti sprejemljive tako iz ekonomskih, okoljskih kot socialnih vidikov. Za pravilno izbiro med trajnostnimi alternativami moramo imeti ustrezne kriterije, ki nam ponudijo rešitve, katere odražajo optimalen kompromis med gospodarsko in okoljsko učinkovitostjo ter socialno pravičnostjo. V doktorski disertaciji predstavljamo na novo razvit trajnostni kriterij ˝trajnostni dobiček˝, ki enakovredno uravnoteženo vključuje vse tri trajnostne dimenzije. Poleg ekonomskega dobička, v okoljski komponenti enakovredno obravnava neposredne obremenilne in posredne razbremenilne učinke na okolje. Socialna komponenta pa zajema vplive na zaposlene in lokalno prebivalstvo. Vsi parametri so zasnovani na monetarni osnovi, ki omogoča njihovo enostavno združevanje v končni sestavljen kriterij in je razumljiva tudi širši javnosti. Razvit trajnostni kriterij omogoča ocenjevanje naložbe tako z vidika podjetja, širše regije kot nacionalnega vidika. Določitev dolgoročnih projektov je velik izziv, zato smo trajnostni dobiček nadgradili v koncept trajnostne neto sedanje vrednosti. V doktorski disertaciji smo z novo razvitim kriterijem ˝trajnostno neto sedanjo vrednostjo˝ raziskali tudi vpliv časovne komponente na vrednotenje trajnosti. Zasnova sestavljenih kriterijev omogoča reševanje večjih sinteznih problemov, saj se večkriterijsko optimiranje z matematičnim programiranjem pri uporabi sestavljenega kriterija spremeni v enokriterijsko. Za prikaz aplikacije na novo razvitih trajnostnih kriterijev smo razvili manjši demonstracijski model energetske oskrbovalne mreže in dodelali koncept (bio)kemijske oskrbovalne mreže. Nadgradnja (bio)kemijskih oskrbovalnih mrež v širok sistem oskrbovalnih mrež predstavlja odziv na izziv izvedbe celovite večnamenske sinteze, ki temelji na trajnostnih načelih z uporabo obnovljivih virov od molekularne ravni do ravni procesnih obratov in njihovih povezav na regionalni ali celo globalni ravni. Poleg (bio)kemijske smo vključili tudi kmetijsko in energetsko oskrbovalno mrežo. Sinteza sistema oskrbovalnih mrež s svojo širino in kompleksnostjo ponuja praktično neomejeno število možnih rešitev. Ker je sinteza sistema oskrbovalnih mrež na splošno zapletena in obsežna za modeliranje, smo uporabili učinkovite dekompozicijske tehnike in tehnike za zmanjševanje velikosti modela. V okviru doktorske disertacije smo razvili metodologijo za načrtovanje novih, okolju prijaznih procesov in produktov. V povezavi z globalnim ocenjevanjem življenjskega kroga smo razvili učinkovita orodja za načrtovanje in ocenjevanje novih spojin in sintezo inovativnih procesov v procesnih industrijah. Glavna vizija koncepta je z uporabo matematičnega programiranja hkratne sinteze sistema mrež temeljito preoblikovati procese in druge sisteme, da bi dosegli trajnejšo proizvodnjo in porabo, kar ima znaten potencial za inovacije in nova odkritja.
Keywords: Trajnostni dobiček, trajnostna neto sedanja vrednost, trajnostni kriterij, sinteza oskrbovalnih mrež, širok sistem oskrbovalnih mrež, večnamenska optimizacija, kemijska oskrbovalna mreža, trajnostna oskrbovalna mreža
Published: 24.04.2019; Views: 15; Downloads: 2
.pdf Full text (3,61 MB)

3.
Materials
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, other educational material

Published: 19.04.2019; Views: 70; Downloads: 5
.pdf Full text (1,60 MB)

4.
Kemijska reakcijska tehnika II
Darja Pečar, Andreja Goršek, 2019, other educational material

Keywords: kemijska tehnika, reakcijska tehnika, laboratorijske vaje
Published: 19.04.2019; Views: 75; Downloads: 8
.pdf Full text (785,41 KB)

5.
Vpliv ionov Hofmeisterjeve vrste na premik kritične micelne koncentracije površinsko aktivnih snovi (ionskega tipa)
Vanja Mlinarič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je ovrednotiti premik kritične micelne koncentracije (CMC) površinsko aktivne snovi, natrijevega dodecil sulfata (SDS) ob dodatku različnih anionov, ki sestavljajo t.i. Hofmeisterjevo vrsto. Meritve smo izvedli pri dveh temperaturah; 293,15 K in 303,15 K. Za pripravo raztopin smo uporabili ultra čisto vodo (Mili-Q). Koncentracija dodanih anionov je bila 1 mM in 10 mM. V ta namen smo izbrali NaCl, NaNO3, Na2CO3, Na2SO4 in KSCN. Določanje CMC je temeljilo na merjenju specifične prevodnosti raztopin v odvisnosti od koncentracije. Vrednosti specifične prevodnosti se ob prehodu iz premicelarnega področja v micelarno področje spremenijo tako, da lahko na podlagi presečišča dveh premic z različnima naklonoma grafično določimo CMC. Vrednosti CMC raztopin ob dodatku ionov iz Hofmeisterjeve vrste so v skladu z njihovo lego v Hofmeisterjevi vrsti.
Keywords: površinsko aktivne snovi, kritična micelna koncentracija (CMC), natrijev dodecil sulfat (SDS), specifična prevodnost, Hofmeisterjeva vrsta
Published: 10.04.2019; Views: 46; Downloads: 2
.pdf Full text (1,88 MB)

6.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Keywords: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Published: 03.04.2019; Views: 39; Downloads: 5
.pdf Full text (2,07 MB)

7.
Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini
Nina Urbič, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin. Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta. Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom. Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina. Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Keywords: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Published: 02.04.2019; Views: 46; Downloads: 4
.pdf Full text (1,16 MB)

8.
Stopnja mašenja membrane pri filtraciji različnih onesnažil
Sara Vinkovič, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrke naloge je bil očistiti pitno vodo, obogateno s huminskimi kislinami (HA), železovimi(II) ioni, kadmijevimi ioni in fosfati ter določiti stopnjo mašenja membrane. Hoteli smo ugotoviti, kako interakcije med onesnažili, pH vzorca in masne koncentracije onesnažil vplivajo na stopnjo mašenja membrane. Vzorce smo pripravili v laboratoriju in jih filtrirali skozi polietersulfonsko (PES) membrano na ultrafiltracijski (UF) aparaturi. Začetnim vzorcem in permeatu, ki smo ga zbirali med UF, smo izmerili fizikalno kemijske parametre: motnost, električno prevodnost, absorbanco, s katero smo določili masne koncentracije onesnažil in koncentracijo Cd2+ ionov na aparaturi za atomsko absorpcijsko spektrometrijo (AAS). Stopnjo mašenja smo izračunali preko pretokov, posneli smo tudi FTIR spektre čiste PES membrane in membrane po UF vzorcev ter izmerili kontaktni kot, s katerim smo določili naravo membrane. Rezultati so pokazali, da se membrana precej maši pri vseh onesnažilih. Najvišje stopnje mašenja zaznamo pri vzorcih, obogatenih s HA in vzorcih, obogatenih s HA in Fe2+. Visoko stopnjo mašenja zaznamo tudi pri vzorcih, obogatenih s HA in PO43-, medtem ko pri vzorcih, obogatenih s HA in Cd2+, izstopajo vzorci pri pH 5, ki imajo visoko stopnjo mašenja, potem pa stopnja s pH vrednostjo pade. Ugotovili smo tudi, da se membrana bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah HA, ni pa nujno, da se bolj maši pri nižjih masnih koncentracijah drugih onesnažil, saj smo ugotovili, da je stopnja mašenja membrane odvisna od sposobnosti vezave HA in onesnažila v kompleks in od tekmovanja med HA in PO43-, ki sta v vodi negativno nabita. Rezultati masnih koncentracij so pokazali, da nam je uspelo vodo očistiti onesnažil. Masne koncentracije HA so se pri vseh vzorcih znižale pod 1 mg/L, ob prisotnosti drugih onesnažil pa celo pod 0,5 mg/L. Prav tako so se znižale masne koncentracije PO43- in Fe2+, in sicer pod 0,06 mg/L. Masne koncentracije Cd2+ so se najbolj znižale pri pH 9, in sicer pod 1 mg/L, pri ostalih vzorcih pa so bile masne koncentracije višje. Pod dovoljeno mejo, tj. 0,2 mg/L, nam je uspelo znižati masne koncentracije Fe2+. Prav tako nam je uspelo pod dovoljeno mejo, tj. 0,3 mg/L, znižati masne koncentracije PO43-.
Keywords: ultrafiltracija, PES membrana, huminske kisline, stopnja mašenja membrane, kovinski ioni, fosfat
Published: 28.03.2019; Views: 27; Downloads: 5
.pdf Full text (4,14 MB)

9.
Bioseparation processes and biocalatysis
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, Katja Vasić, Maja Čolnik, 2016, other educational material

Keywords: biokataliza, bioseparacijski procesi, laboratorijske vaje
Published: 26.03.2019; Views: 29; Downloads: 3
.pdf Full text (521,11 KB)
This document has many files! More...

10.
Industrial microbiology
Maja Leitgeb, Mateja Primožič, 2016, other educational material

Keywords: mikrobiologija, laboratorijske vaje
Published: 26.03.2019; Views: 34; Downloads: 15
.pdf Full text (321,94 KB)

Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica