SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1314
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Optimizacija tvorbe filma premazov na vodni osnovi z uporabo elektrokemijske impedančne spektroskopije
Peter Berce, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Premazi na vodni osnovi predstavljajo pomemben segment v tehnologiji premazov in se uporabljajo kot okolju prijaznejša alternativa tradicionalnim premazom na osnovi organskih topil. Velika večina polimerov, ki služijo kot veziva v premazih so praktično netopna v vodi, zato se v premazih na vodni osnovi nahajajo v obliki termodinamsko nestabilne koloidne disperzije, ki je kinetično stabilizirana preko površinskega naboja in neionskih polarnih skupin. Zaradi te oblike je sušenje premazov na vodni osnovi bistveno bolj kompleksno kot sušenje tradicionalnih premazov na osnovi organskih topil. Najfleksibilnejši način optimizacije tvorbe filma iz premazov na vodni osnovi je z dodatkom koalescentov, t.j. organskih topil, ki nekaj časa zastajajo v suhem filmu in olajšajo deformacijo ter zlivanje oziroma koalescenco koloidnih delcev v homogeno polimerno plast. V doktorski disertaciji je predstavljen razvoj metodologije na osnovi uporabe elektrokemijske impedančne spektroskopije za študij tvorbe filma in optimizacijo koalescentov pri formuliranju premazov na vodni osnovi, hkrati pa so predstavljeni tudi rezultati vpliva koalescentov na lastnosti in stabilnost disperzije veziva. Naši rezultati kažejo, da koalescenti povzročajo nabrekanje in solvatacijo delcev veziva, obseg teh dveh pojavov pa je pogojen s hidrofilnostjo koalescentov, oziroma z njihovo sposobnostjo tvorjenja vodikovih vezi z vodo. Izkaže se, da je porast viskoznosti posledica povečanja volumskega dela delcev zaradi nabrekanja s topilom in zaradi znižane mobilnosti, ki jo prinese solvatacija. Koalescenti zaradi povečane solvatacije in sprememb lastnosti medija poslabšajo elektrostatično stabilnost, vendar hkrati izboljšajo sterično stabilizacijo, obseg obeh pojavov pa je zopet pogojen s hidrofilnostjo koalescenta. Razvili smo novo metodo na osnovi elektrokemijske impedančne spektroskopije, ki smo jo verificirali s pomočjo mikroskopije na atomsko silo. Preko spremembe obsega Warburgove difuzije testnega elektrolita tekom sušenja, smo kvantitativno spremljali proces tvorbe oziroma homogenizacije filma. S to novo metodo smo nato proučili vpliv hidrofilnosti, hlapnosti in količine koalescenta na tvorbo filma. Rezultati študije kažejo, da se hidrofilni koalescenti zadržujejo bližje površini delcev in tako omogočajo učinkovitejšo tvorbo filma. Ugotovili smo tudi, da do določene mere večja količina in nižja hlapnost koalescentov izboljšata tvorbo filma, vendar pa prevelika količina in uporaba prepočasnih koalescentov povzroča zastajanje topila in s tem dolgoročno mehčanje filma, ki ne doseže optimalne mehanske in kemijske obstojnosti. V disertaciji je tudi predstavljen primer optimizacije realnega zaščitenega premaza na vodni osnovi, kjer smo s pomočjo nove metode poiskali optimalno kombinacijo koalescentov in rezultate dobili desetkrat hitreje kot z uporabo klasičnih razvojnih postopkov. V doktorskem delu sta zajeta dva ključna znanstvena prispevka, in sicer nova metodologija za opazovanje in optimizacijo tvorbe filma pri premazih na vodni osnovi ter opredelitev in razlaga vplivov različnih koalescentov na stabilnost in lastnosti vodnih disperzij polimernih veziv.
Keywords: elektrokemijska impedančna spektroskopija, koalescent, premazi na vodni osnovi, stabilnost disperzije, tvorba filma
Published: 13.11.2017; Views: 6; Downloads: 0
.pdf Full text (3,63 MB)

2.
Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnih mestih
Lidija Korat, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnih mestih je kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarno obravnavo. V doktorski disertaciji je prikazan sistemski pristop, ki problematiko obravnava celovito, tako da povezuje različne discipline, tj. splošno kemijo, analitsko kemijo, kemijsko procesno tehniko, medicino in pravo, in s tem na sistematičen način omogoča celovit nadzor nad izpostavljenostjo nevarnim snovem na delovnih mestih. Metodološki pristop je zasnovan na algoritemski način, ki sestoji iz petih korakov. V prvem koraku, »Zbiranje podatkov«, so podani napotki za učinkovito zbiranje podatkov o nevarnih snoveh oz. zmeseh na delovnih mestih, zbrane so svetovne organizacije in baze podatkov, ki zbirajo in obdelujejo te podatke. V drugem koraku, »Opredelitev nevarnosti«, so navedeni načini za prepoznavanje nevarnosti, ki izhajajo iz lastnosti nevarnih snovi oz. zmesi. Tretji korak, »Ocenitev tveganja«, prikazuje postopke za celovito obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na tveganja in prispevajo k njihovemu zniževanju, kot so psihosocialne razmere, zdravstveni nadzor, usposabljanja, delovna oprema, delovno okolje (osvetljenost, toplotno udobje, ročno premeščanje bremen, hrup, vibracije, elektromagnetna sevanja, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, ustreznost hrambe in skladiščenje nevarnih snovi), meritve kemičnih škodljivosti, osebna varovalna oprema, biološki monitoring in izvajanje notranjega nadzora. V četrtem koraku, »Ukrepi za zmanjšanje tveganja«, so opredeljeni varnostni ukrepi od tistih z najvišjo prednostjo, tj. nadomestitev nevarne kemične snovi in/ali procesa z manj nevarno ali nenevarno snovjo in/ali procesom, če je to tehnično možno, do organizacijskih in individualnih ukrepov. V petem koraku, »Revizija ocene tveganja«, so podani napotki za redno obnavljanje ocene tveganja in evalvacijo napredka. Razvito metodologijo smo prikazali na primerih delavcev, ki so izpostavljeni stirenu in svincu oz. svinčevim spojinam, na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Izsledki raziskave kažejo, da so najvišjim koncentracijam svinca izpostavljeni delavci v proizvodnji svinčevih akumulatorjev, nekateri so izpostavljeni celo avtoriziranim svinčevim spojinam. Največji koncentraciji stirena so izpostavljeni delavci pri ročnem nanašanju poliestrskih in vinilestrskih smol, ki se jim je vrednost mandljeve kisline v urinu zvišala za 30 % v primerjavi s predhodno raziskavo. Vpliv ototoksičnosti stirena in svinca je bil v vseh dejavnostih spregledan. Preliminarno smo opredelili tudi nevarnosti za delavce, ki so izpostavljeni nanodelcem. Prednost razvite metodologije je, da predstavlja splošni postopek, ki se lahko uporabi za nadzor izpostavljenosti različnim nevarnim snovem na delovnih mestih. Rezultati disertacije so uporabni za različne ciljne skupine, kot so izpostavljeni delavci, strokovni delavci s področja varnosti, odgovorne osebe, organi nadzora, vladne strokovne službe itd. Prispevajo k zmanjšanju tveganja za obolenja in poškodbe delavcev, vplivajo na znižanje verjetnosti požara in eksplozije ter na dvig ravni kemijske varnosti. Rezultati disertacije so pokazali nekatere vrzeli na zakonodajnem področju, zato bodo potencialna podlaga za oblikovanje zakonodajnih predlogov tako v Republiki Sloveniji kot v Evropski uniji.
Keywords: varnost in zdravje pri delu, nadzor, nevarne snovi, stiren, svinec, biološki monitoring
Published: 09.11.2017; Views: 42; Downloads: 5
.pdf Full text (9,86 MB)

3.
Določanje in kemometrijska analiza organskih spojinadsorbiranih na prašne delce PM10
Alen Miuc, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Namen naše raziskave je bil določanje okolju nevarnih organskih spojin adsorbiranih na prašne delce PM10. Vzorce smo odvzeli v skladu s standardom SIST EN 12341:2014. Po gravimetrijskem določanju delcev PM10 smo vzorce uporabili še za določitev kemične sestave in preučitev pomembnih sezonskih razlik v sestavi organskih snovi, ki jih vsebujejo delci PM10. V ta namen smo razvili analizno metodo za določevanje organskih spojin v ekstraktih vzorcev prašnih delcev PM10 s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo. S pomočjo kemometrijskih metod smo določili pomembne sezonske in lokacijske razlike sestave organskih spojin v zraku nad Mariborom. Določali smo sestavo spojin, ki označujejo onesnaženost in ugotavljali, katere spojine so antropogenega izvora. Ugotavljali smo, kako se sestava razlikuje glede na letni čas in odvzemno mesto vzorčenja. PM10 je frakcija respirabilnih prašnih delcev s premerom 10 μm ali manj. Suspendirani delci v zraku so naravnega (gozd, cvetni prah, padavine, neurja, vegetacija, vulkanski pepel...) ali antropogenega izvora (emisije industrije, prometa, sežig fosilnih goriv, biomase, kmetijstvo). Glede na izvor delce razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni delci se sproščajo v ozračje direktno. Velik del organskih aerosolov v atmosferi je mogoče pripisati sekundarnim organskim aerosolom (SOA), ki nastajajo pri oksidaciji hlapnih organskih spojin (VOC) z atmosferskimi oksidanti kot so O3, OH• radikali in NO3• radikali. Fotokemični procesi vplivajo na kemično sestavo organskih spojin in njihove fizikalno-kemijske lastnosti kot so hlapnost, higroskopičnost ali kondenzacijsko aktivnost SOA spojin. Zakonsko predpisana 24-urna mejna koncentracija za delce PM10 je 50 μg/m3. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti PM10 so praviloma v zimskem letnem času. Povišana raven delcev PM10 je predvsem posledica lokalnih izpustov. Dve tretjini vseh izpustov delcev PM10 v Sloveniji je posledica kurjenja lesa gospodinjstev. Raziskovalno delo zaznave in določanja spojin organskih onesnaževal vključuje 120 standardno odvzetih vzorcev prašnih delcev (standard SIST EN 12341:2014) z uporabo nizko volumskega vzorčevalnika, ter analitsko določevanje s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC/MS). Za določanje polarnih organskih spojin smo uporabili sililiranje kot kemijsko tehniko derivatizacije. Nabor organskih spojin v ekstraktih prašnih delcev PM10 vključuje maščobne kisline, n- in izo-alkane, ftalatne estre, siloksane, sterole, sladkorje, sladkorne alkohole, dikarboksilne kisline, spojine razgradnje lignina in lesnih smol, policiklične organske ogljikovodike, organske dušikove spojine ter produkte sekundarne oksidacije monoterpenskih spojin. S pomočjo kemijske karakterizacije smo določili sezonske in lokacijske razlike merilnih mest. Za proučevanje smo uporabili kemometrijske metode kot so korelacijska analiza, metoda glavnih osi, hierarhično razvrščanje, analiza variance (ANOVA). V toplejših letnih časih prevladujejo na prašnih delcih adsorbirane biogene spojine nad antropogenimi spojinami. Pozimi prevladujejo antropogene organske spojine. Najbolj reprezentativne spojine zimskih vzorcev zraka so: levoglukozan, manozan, spojine ftalatnih estrov, spojine razgradnje ligninov in palmitinska kislina. Poleti prevladujejo derivati sladkorjev in sladkornih alkoholov. Na razlike vzorcev glede na sestavo organskih spojin najbolj vplivajo spojine PAHov, 1,3,5-trifenilbenzen, pinonska kislina, DEHP, glicin, nonanojska kislina (C9:0), ter jabolčna kislina in adipinska kislina. V številnih vzorcih je bil prisoten razpotegnjen kromatografski vrh neločene kompleksne mešanice (NKM), ki se razlikuje glede na letni čas in sestavo. Izvor NKM pozimi pripisujemo kurjenju fosilnih goriv ter izpuhov motornih vozil, poleti pa fotooksidacijskim procesom monoterpenov. Do lokacijskih razlik v sestavi organskih spojin adsorbiranih na ekstraktih vzorcev PM10 prihaja zaradi različnih antropogenih in biogenih izpustov, obremenjenosti posamezne
Keywords: PM10, EN 12341, prašni delci, organske spojine, GC/MS.
Published: 08.11.2017; Views: 39; Downloads: 2
.pdf Full text (5,69 MB)

4.
Vpliv dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije
Barbara Smonkar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Učinkovitost anaerobne digestije je odvisna od nekaterih ključnih parametrov. Zelo pomembno je, da ustvarimo optimalne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Vrednost pH znatno vpliva na rast metanogenih mikroorganizmov in na razkroj nekaterih komponent, pomembnih za proces anaerobne digestije. S sprotnim merjenjem pH-ja lahko s pomočjo različnih dejavnikov dosežemo optimalne pogoje in s tem večjo proizvodnjo bioplina. V diplomskem delu ugotavljamo vplive različnih dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije, kot so različni substrati in njihova razmerja, dodatek pufra, dodatek apna ali sode bikarbone in temperaturni šok. Za substrate smo uporabili blato čistilnih naprav, perutninski gnoj s steljo, koruzno silažo in glicerol. Spremljali smo pH vrednost v procesu ter ugotavljali pri katerih razmerjih surovin se pH vrednost nahaja izven optimalnega območja. S pomočjo eksperimentov smo skušali doseči in vzdrževati optimalen pH ter preprečiti zakisanost. To smo storili z dodatkom pufra na začetku poizkusa ter z dodatkoma apna oz. sode bikarbone, ko je vrednost pH padla pod 6,5. S tem smo dosegli, da je bil pH v optimalnem območju in posledično smo dobili izboljšano proizvodnjo bioplina. Po 30 dneh se je najbolje izkazala soda bikarbona, s katero smo dosegli več kot 6-kratno proizvodnjo bioplina glede na mešanico brez dodane sode bikarbone. Tudi dodatek apna je izboljšal proizvodnjo bioplina, vendar je bila proizvodnja bioplina precej manjša v primerjavi z mešanico, kjer smo dodali sodo bikarbono. Na koncu procesa anaerobne digestije (po 62 dneh) razlika med prostorninami bioplina teh mešanic ni več vidna. Prostornina bioplina je skoraj pri vseh mešanicah enaka in povprečno znaša 1616 mL.
Keywords: anaerobna digestija, pH vrednost, vpliv dejavnikov, proizvodnja bioplina
Published: 07.11.2017; Views: 51; Downloads: 0

5.
Chemometric characterization of Slovenian red wines
Milena Ivanović, Anja Petek, Maša Islamčević Razboršek, Mitja Kolar, 2017, original scientific article

Abstract: Total phenolic (TPC), flavonoid (TFC) and tannin (TTC) contents, total $SO_2$, total acids, pH, and reducing sugars were measured in twenty five Slovenian red wines from three key wine producing regions, Podravje, Posavje and Primorska. The results were chemometrically analysed and the wines were classified according to wine growing region and vine variety. Principal component analysis proved that TPC, TFC and TTC contents were primarily responsible for variation in the wines. Additionally, linear discriminant analysis (LDA) was performed and resulted in the satisfactory classification of samples by both vine variety and region.
Keywords: Slovenian red wines, quality parameters of wine, polyphenols, chemometric analysis
Published: 03.10.2017; Views: 21; Downloads: 2
.pdf Full text (119,46 KB)

6.
Primerjava postopkov predčiščenja odpadne vode pred vstopom v reverzno osmozo
Medea Brečko, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Kompostna voda vsebuje veliko organskih snovi, saj je eden izmed stranskih produktov pri postopku razgradnje organskih odpadkov. Čiscenje odpadnih voda je zato eden izmed pomembnejših procesov iz razvojne in ekološke perspective. Vsoto organskih snovi v vodi smo določili kot: kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Za postopke predčiščenja smo uporabili čiščenje z nanodelci (srebrovi nanodelci AgNPs) in čiščenje z zeolitom (zeolit ZSM-5 Silicalite). Srebrove nanodelce (AgNPs) smo sintetizirali iz natrijevega alginata raztopljenega v destilirani vodi, kateremu smo dodali srebrov nitrat (AgNO3). Za predčiščenje z zeolitom smo uporabili zeolit ZSM-5 Silicalite, ki je nastal po postopku granulacije. Po izvedbi postopkov čiščenja smo opravili analize in tako določili, kateri postopek je bolj uporaben. Po predčiščenju smo vodo čistili še z reverzno osmozo pri različnih tlakih (10, 15, 20, 30 in 40 barih) in ugotavljali, kateri postopek predčiščenja zniža mašenje membrane. Rezultati so pokazali, da je postopek predčiščenja z nanodelci učinkovitejši, saj opazimo manjše mašenje membrane kot pri predčiščenju z zeolitom.
Keywords: kompostna voda, srebrovi nanodelci, mikrovalovna sinteza, predčiščenje, reverzna osmoza
Published: 28.09.2017; Views: 328; Downloads: 12
.pdf Full text (2,56 MB)

7.
Zaščitno delovanje ksantohumola (xn) proti genotoksičnim učinkom aflatoksina b1
Ajda Sušnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti morebitno antigenotoksično delovanje ksantohumola (XN) proti genotoksičnim učinkom mikotoksina aflatoksina B1 (AFB1), kar smo ugotavljali s testom komet na modelu metabolno aktivnih celic človeškega hepatoma HepG2. V zadnjem času je XN pridobil veliko zanimanje zaradi morebitnega kemo-preventivnega delovanja na rakave celice. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da XN ni vplival na živost celice HepG2 do koncentracije 10 µM, medtem ko smo zaznali rahlo, a statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA. Prav tako je AFB1 pri necitotoksičnih koncentracijah povzročil statistično značilno od koncentracije odvisno povišanje poškodb DNA v celicah HepG2. Pomemben zaščitni učinek XN pri nastanku poškodb povzročenih z AFB1 smo zaznali že pri koncentraciji 0.01 µM XN in je bil odvisen od koncentracije XN. Rezultati diplomske naloge nakazujejo, da XN v celicah HepG2 deluje zaščitno proti genotoksičnim učinkom mikotoksina AFB1, kar dodatno dokazuje, da ima XN kemopreventivne lastnosti.
Keywords: ksantohumol, aflatoksin B1, celice HepG2, test MTS, test komet
Published: 28.09.2017; Views: 953; Downloads: 218
.pdf Full text (2,68 MB)

8.
Vpliv zeolita na mehanske lastnosti poliolefinov
Barbara Zakelšek, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Poliolefini so vse vrste polimerov, proizvedeni iz preprostega olefina, monomera, imenovanega tudi alken. Primer poliolefina sta polietilen in polipropilen, ki sta proizvedena s polimerizacijo etilena in propilena. Oba imata dobre mehanske lastnosti za širšo komercialno uporabo. Zeoliti so mikroporozni, kristalinični aluminosilikati, ki se najpogosteje uporabljajo kot adsorbenti in katalizatorji, v industriji pralnih praškov pa nadomeščajo fosfate. Zanimiva so novejša področja uporabe zeolitov, ki so povezana z zmanjšanjem porabe energije in še ne tako raziskano področje, to je dodatek zeolita k poliolefinom in vpliv na njihove mehanske lastnosti. Naš namen je bil raziskati vpliv dodatka različnih koncentracij zeolita v HD (visoke gostote, angl. high density) polietilenu in polipropilenu na njune mehanske lastnosti in jih izboljšati. Diplomska naloga obsega dodatek 1 %, 2 %, ter 3 % zeolita, izvedli pa smo natezni poiskus, izmerili smo število MFI (melt flow index) oziroma talilni indeks in skrčke posameznega materiala. Natezni poiskus smo izvedli na trgalnem stroju. Rezultati kažejo, da je optimalni dodatek bližje 1% dodatka zeolita, kot pa 3%. Izmerili smo talilni indeks, ki se pri nobenem materialu ni drastično spremenil. Preizkus za skrčke materiala je pokazal malenkost manjše krčenje materiala pri polipropilenu, in sicer z večanjem dodatka zeolita se zmanjšuje tudi procent krčenja. Ker je to področje še neraziskano in relativno novo, nimamo literature, na katero bi se lahko oprli in primerjali rezultate. Ugotovili smo, da dodatek zeolita ni izboljšal mehanskih lastnosti polietilena in polipropilena kot smo predvidevali, optimalni dodatek pa je najbližje 1% dodatka zeolita. Iz rezultatov sklepamo tudi, da ni prišlo do poslabšanja lastnosti polietilena in polipropilena, kar je pomembno, saj lahko dodamo tudi do 3% zeolita in se pri tem bistveno ne spremenijo lastnosti materiala.
Keywords: zeolit, poliolefin, polietilen, polipropilen, mehanske lastnosti
Published: 28.09.2017; Views: 274; Downloads: 2
.pdf Full text (2,81 MB)

9.
Ukrepi za zmanjšanje nevarnosti verižnih učinkov
Andreja Podnar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali nezgode z verižnim učinkom, ki se pojavljajo razmeroma redko, vendar imajo velike posledice, saj se vplivi širijo s primarne procesne enote na objekte v bližini. Povzročijo lahko trajne posledice na ljudeh, premoženju, rastlinah in v okolju. Do širjenja vpliva na druge enote lahko pride zaradi premajhne razdalje med rezervoarji, zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov, ki se izvajajo z uporabo strojne in programske opreme ter zaradi pomanjkljivih človeških aktivnosti. Zakonodaja omenja nevarnost verižnega učinka in predvideva aktivnosti za ocenjevanje, nadzor in preprečevanje verižnega učinka, vendar ne podaja napotkov, kako to izvesti. Tudi v času izobraževanja študentje ne dobijo informacij o verižnih učinkih, zato inženirji v podjetjih nimajo navodil, kako analizirati možnost verižnega učinka in načrtovati ukrepe za njegovo zmanjšanje oz. preprečevanje in s tem povečanje varnosti. Zaradi tega smo v diplomski nalogi razvili poenostavljeno metodologijo, katere glavni cilj je zmanjševanje nevarnosti verižnih učinkov. Z navedenimi koraki in podrobnejšim opisom posameznih ukrepov bi bila takšna metodologija lahko v pomoč inženirjem v praksi.
Keywords: verižni učinek, ukrepi, požarna preventiva, varnostna razdalja
Published: 28.09.2017; Views: 276; Downloads: 15
.pdf Full text (1,57 MB)

10.
Validation of electroanalytical method with antimony electrode for trace metal analysis
Aljaž Ramot, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: The purpose of this thesis is to validate the electroanalytical method with an antimony electrode for trace metal analysis. The validation began with the determination of the limit of detection (LOD) and the limit of quantification (LOQ), proceeded with determining the method’s linearity and concluded with determination of accuracy and precision. The trace metal analysis was conducted via square-wave anodic stripping voltammetry (SWASV). Cyclic voltammetry (CV) was used to test the reversibility of the [Fe(CN)6] 3/[Fe(CN)6] 4 system. All the analyses were conducted in a 0.01 M HCl solution. The LOD and LOQ were not possible to report with certainty, since the method has such a low LOD that the contamination with heavy metals, even in ultrapure acid, was too high. The method had a linear response at deposition potentials of 1.2 V, 1.1 V and 1.0 V vs. Ag/AgCl for Pb(II) and Cd(II) from 14.6 µg L 1 to 100.0 µg L 1. It has further been proven that the method is accurate and precise for all three deposition potentials at 15 µg L 1, 25 µg L 1, 30 µg L 1, 40 µg L 1 concentrations of analytes. The results have shown that the method is best used at a deposition potential of 1.1 V vs. Ag/AgCl.
Keywords: heavy metal analysis, trace analysis, antimony electrode, SWASV, voltammetry
Published: 28.09.2017; Views: 49; Downloads: 11
.pdf Full text (2,32 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica