SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1302
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Uporaba biomase za povečanje izkoristka geotermičnih elektrarn
Aljaž Šporin, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Proizvodnja električne energije z geotermično energijo v mnogih primerih ostane neizkoriščena. Glavni vzrok je v nizkotemperaturnih toplotnih virih, ki zaradi nizke temperature nosilca toplote ne dopuščajo večjih izkoristkov. V diplomskem delu je predstavljeno delovanje geotermične elektrarne z nizkotemperaturnim toplotnim virom, ki mu dodamo dodaten vir toplote. V našem primeru je to biomasa. Za čim bolj učinkovito delovanje in večje izkoristke sistema sem uporabil binarni termodinamski Kalina cikel za proizvodnjo električne energije. Uporabljen Kalina cikel – KCS11, je najbolj zastopan v svetu, ker je enostavnen in posledično lažji za dimenzioniranje in optimiranje. Preučili smo delovanje in izkoristke takšnega sistema, ter mu dodali dodaten vir toplote. Dobljeni rezultati nam ponujajo vpogled v delovanje obeh sistemov in potrjujejo naše postavljene hipoteze. Po opravljeni ekonomski analizi ugotovimo, da dodaten vir toplote ne prinese želenega ekonomskega učinka.
Keywords: Učinkovita raba energije, geotermična energija, Kalina cikel, računalniška simulacija, ekonomika
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Modeliranje reakcij nevtralizacije v mešalnem reaktorju
Jernej Lipovec, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je bil razviti matematični model, ki bi učinkovito opisoval reakcije nevtralizacije močne kisline z močno bazo v kontinuirnem mešalnem reaktorju in ga uporabiti v računalniški simulaciji procesa. Simulacije smo izvedli s programom Simulink. Razvili in implementirali smo teoretični model nevtralizacije, s konstantnima pretokoma kisline in baze in spremljali, kako se spreminja pH s časom. Osrednji del diplomskega dela predstavlja povratno zančna regulacija procesa nevtralizacije. V model smo vgradili proporcionalno integrirni (PI) regulator, ki regulira pretok baze. Določili smo proporcionalno in integrirno časovno konstanto regulatorja in preučevali odzivnost regulatorja v različnih območjih pH. Na koncu smo preučevali vpliv motnje in sposobnost povratno zančne PI regulacije, da motnjo odpravi. Rezultati kažejo, da predstavljeni matematični model reakcij nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju zadovoljivo prikazuje realno obnašanje sistema. Ugotavljamo, da lahko, kljub izraziti nelinearnosti procesa, s povratno zančno PI regulacijo ustrezno reguliramo pH v vseh območjih, tudi ob prisotnosti motnje. Na osnovi rezultatov in izkušenj menimo, da je Simulink zaradi preproste implementacije matematičnega modela in številnih naprednih, že vgrajenih funkcionalnosti (npr. napredni algoritmi za reševanje sistemov diferencialnih enačb, avtomatsko določevanje konstant regulatorja itd.) primerno orodje za izvedbo dinamičnih simulacij in študija regulacije za primer nevtralizacije v kontinuirnem mešalnem reaktorju.
Keywords: nevtralizacija, pH, modeliranje, regulacija, dinamična simulacija, Simulink
Published: 19.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (1,94 MB)

3.
Analiza lignoceluloznih materialov z različnimi modifikacijami klasonove metode
Dragana Bjelić, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Osnovna Klasonova metoda je znana že od začetka dvajsetega stoletja in jo je razvil švedski kemik Peter Klason. Klasonova metoda temelji na gravimetričnem merjenju kislinsko netopnega (Klasonovega) lignina. V preteklosti je bilo razvitih tudi veliko modifikacij te metode ter drugih metod. V sklopu diplomskega dela smo primerjali vsebnosti ekstrahiranih snovi, ogljikovih hidratov in kislinsko netopnega lignina, pri čemer smo uporabili različne modifikacije Klasonove metode. Pri analizi smo proučevali različno število stopenj ekstrakcije, različne vrste topil (aceton, etanol, n-heksan, metanol), različne vzorce lignoceluloznega materiala (slame) z različnimi velikostmi delcev ter primerjali vsebnosti Klasonovih komponent zdravih in okuženih rastlin. Glavni namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kakšno je odstopanje Klasonovih komponent pri uporabi različnih modifikacij metod ter določiti delež ogljikovih hidratov, predvsem monosaharidov, ki se ekstrahirajo po kislinski hidrolizi. Prav tako je namen izračunati velikost napak, ki se pojavijo med izvedbo eksperimenta. Izvedli smo še osnovno Klasonovo metodo oz. dvostopenjsko ekstrakcijo z acetonom za primerjavo vsebnosti lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami. Rezultati kažejo, da iz vidika modifikacij največji delež Klasonovega lignina dobimo pri modifikaciji z enostopenjsko ekstrakcijo s topilom n-heksan in z osnovno Klasonovo metodo. Spremembe ostalih parametrov ne vplivajo tako močno na rezultat kot sama sprememba topila. Narejena je bila še analiza vsebnosti monosaharidov po hidrolizi, pri kateri smo ugotovili velike razlike med paralelkami, kar bi lahko bila posledica nehomogenosti materiala ter premajhnega števila paralelk in ponovitev. Raziskali smo tudi dejavnike in napake, ki povzročajo morebitna odstopanja od realnih vrednosti ter ugotovili, da so ob še tako natančnem delu določene napake neizogibne. Rezultati primerjave vsebnosti Klasonovega lignina med zdravimi in okuženimi rastlinami so pokazali, da do razlik v rezultatih prihaja zaradi nerazgrajene kutikule.
Keywords: lignocelulozni material, Klasonova metoda, modifikacije Klasonove metode, določevanje lignina, določevanje monosaharidov, analiza napak
Published: 19.09.2017; Views: 5; Downloads: 3
.pdf Full text (3,22 MB)

4.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Keywords: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Published: 19.09.2017; Views: 4; Downloads: 1
.pdf Full text (2,46 MB)

5.
Imobilizacija lakaze v magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs)
Nina Šenekar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Pripravili smo zamrežene magnetne encimske skupke (mCLEAs) iz lakaze. Metoda sestoji iz dveh delov: obarjanje encima z ustreznim obarjalnim reagentom in imobilizacija dobljenega agregata v zamrežene encimske skupke z zamreževalcem glutaraldehidom. S centrifugiranjem smo produkt ločili na pelet in supernatant. Supernatant smo uporabili za test koncentracije proteinov, na peletu pa smo izmerili preostalo aktivnost lakaze. Namen diplomske naloge je bil pripraviti mCLEAs z najvišjo preostalo aktivnostjo lakaze in učinkovitostjo imobilizacije. Preizkušali smo vpliv naslednjih parametrov: koncentracija magnetnih nanodelcev, koncentracijo glutaraldehida, količina NaBH3CN, temperatura, čas ter koncentracija encima. Raztopini encima smo dodajali ogrodne proteine: albumin iz govejega seruma (BSA) ter albumin iz kokošjih jajc (EA). mCLEAs z visoko preostalo aktivnostjo smo pripravili z uporabo 10 mg magnetnih nanodelcev v 100 µL raztopine lakaze koncentracije 20 mg/ml. Obarjali smo z 900 µL obarjalnega reagenta 2-propanol. Zamreževali smo z 15% (v/v) GA (150 µL) in dodali 50 µL NaBH3CN. Zamreževanje se je vršilo tri ure s hlajenjem.
Keywords: lakaza, glutaraldehid, imobilizacija, magnetni nanodelci, magnetni zamreženi encimski skupki
Published: 19.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (1,45 MB)

6.
[6]-gingerol kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop
Veronika Furlan, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi smo se posvetili preučevanju [6]-gingerola iz ingverja kot polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, β-propiolaktona, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, glicidamida, propilen oksida, stiren oksida in vinil karbamat epoksida. Za oceno učinkovitosti [6]-gingerola smo raziskavo razširili še z obravnavo najmočnejšega lovilca kemijskih karcinogenov v našem telesu - glutationa. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij preučili mehanizme reakcij med kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom, pri čemer smo izračune aktivacijskih prostih energij izvedli z uporabo kvantnomehanske metode Hartree-Fock pri treh različnih baznih setih. Naša študija nakazuje, da [6]-gingerol predstavlja univerzalen in izredno učinkovit naravni lovilec kemijskih karcinogenov epoksidnega tipa. Aktivacijske proste energije, dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki so direktno primerljive z eksperimentalnimi podatki, so za reakcije vseh obravnavanih kemijskih karcinogenov s [6]-gingerolom nižje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z najbolj reaktivno izmed organskih baz DNA- gvaninom. Izračuni aktivacijskih prostih energij ob upoštevanju solvatacijskih efektov nakazujejo, da nas glutation ne more učinkovito zaščititi pred vsemi obravnavanimi kemijskimi karcinogeni. Dobljene aktivacijske proste energije so bile namreč večinoma višje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z gvaninom. V primerjavi z glutationom se je [6]-gingerol izkazal kot učinkovitejši lovilec osmih obravnavanih kemijskih karcinogenov, le pri reakciji alkilacije z aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksidom [6]-gingerol in glutation predstavljata enakovredno učinkovita lovilca. Dobljeni rezultati potrjujejo tudi hipotezo, da reakcije alkilacije med obravnavanimi kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Dobljene aktivacijske proste energije ob upoštevanju solvatacijskih efektov potrjujejo, da za preprečitev iniciacije karcinogeneze, ki jo povzročajo obravnavane rakotvorne spojine iz vsakdanjega življenja, potrebujemo dodatno zaščito, ki jo lahko zagotovi [6]-gingerol. Verjamemo, da naša raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje računalniške, eksperimentalne in klinične študije antikarcinogenih učinkov [6]-gingerola ter za razvoj novih selektivnih prehranskih dopolnil.
Keywords: [6]-gingerol, glutation, kemijski karcinogeni, karcinogeneza, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanske simulacije
Published: 18.09.2017; Views: 10; Downloads: 0
.pdf Full text (2,30 MB)

7.
Sinteza zamreženih encimskih skupkov iz encima transglutaminaze
Špela Lesičar, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomske naloge je bila uspešna sinteza zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) iz encima transglutaminaze. Pri tem smo želeli doseči čim višjo učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost encima transglutaminaze. Sinteza je zajemala postopek obarjanja encima v izbranem obarjalnem reagentu in zamreženja encima z mrežnim povezovalcem glutaraldehidom (GA). Da bi dosegli čim boljše rezultate smo morali izbrati ustrezen obarjalni reagent ter njegovo količino. Optimirali smo parametre pri zamreženju, kot so koncentracija dodanega mrežnega povezovalca, koncentracija dodanega natrijevega cianoborohidrida (NaBH3CN), koncentracija ogrodnih proteinov govejega serumskega albumina (BSA) in jajčnega albumina (EA) ter koncentracija transglutaminaze. Iz rezultatov smo ugotovili, da je 2-propanol najbolj ustrezen obarjalni reagent za sintezo CLEAs iz transglutaminaze. Optimalni volumski procent obarjalnega reagenta je bil 92,4 % (v/v), kar znaša 1215 μl. Za optimalne rezultate smo uporabili raztopino encima s koncentracijo 150 mg/ml s 100 mg/ml EA. Encimske molekule smo zamrežili z 2 % (v/v) GA ob 3 urnem mešanju. Za boljšo stabilnost encima smo dodali 200 μl 0,1 M NaBH3CN. Ugotovili smo, da lahko tako imobilizirano transglutaminazo kot katalizator reakcije uporabimo trikrat z aktivnostjo encima nad 100 % preden se deaktivira.
Keywords: transglutaminaza, zamreženi encimski skupki, imobilizacija, mrežni povezovalec, glutaraldehid
Published: 18.09.2017; Views: 11; Downloads: 2
.pdf Full text (1,88 MB)

8.
Razvoj novih bioaktivnih prevlek z vgrajenimi zdravilnimi učinkovinami na NiCu nanodelcih
Ana Bratuša, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V okviru magistrskega dela smo s pomočjo sol-gel metode sintetizirali superparamagnetne NiCu nanodelce v matrici silike s sestavo Ni67,5Cu32,5. Po sintezi smo nastale oksidne nanodelce homogenizirali in reducirali do nastanka zlitine NiCu v cevni peči v atmosferi Ar/H2 pri temperaturi 850 °C in času 6 h. Glavni namen magistrskega dela je bila združitev dveh terapevtskih pristopov, to sta magnetna hipertermija in farmakoterapevtsko zdravljenje. V ta namen smo po uspešni sintezi v pore sintetiziranih NiCu nanodelcev v matrici silike vgradili dve zdravilni učinkovini (ZU), benzokain in ketoprofen, ki sta oba znani učinkovini za lajšanje bolečine. Prvi spada med lokalne anestetike (LA), medtem ko drugi spada v skupino nesteroidnih protivnetnih zdravilnih učinkovin (NSAID). Učinkovitost sproščanja obeh uspešno vgrajenih ZU smo ovrednotili s pomočjo in vitro testiranja sproščanja in merjenja absorbance z UV/Vis spektrofotometrom. Pomerjene absorbance smo preračunali v koncentracije oziroma delež sproščenih ZU po določenih časovnih intervalih. Sintetizirane NiCu nanodelce smo pred in po vgradnji zdravilnih učinkovin okarakterizirali in analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije (RTG), Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), transmisijske elektronske mikroskopije (TEM), termogravimetrične analize (TGA) in magnetnih meritev. S pomočjo modificirane termogravimetrične aparature s permanentnim magnetom smo določili Curiejevo temperaturo sintetiziranih NiCu nanodelcev. Z BET meritvami smo izmerili specifično površino oz. volumen por pred in po vgradnji ZU ter po primerjavi rezultatov ponovno potrdili uspešnost vgradnje obeh zdravilnih učinkovin v pore NiCu nanodelcev v matrici silike.
Keywords: NiCu nanodelci, sol-gel metoda, Curiejeva temperatura, sproščanje zdravilne učinkovine, magnetna hipertermija
Published: 18.09.2017; Views: 10; Downloads: 1
.pdf Full text (3,03 MB)

9.
Zniževanje vsebnosti snovi v mlekarski odpadni vodi
Urška Meničanin, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali je koagulacija z uporabo naravnih koagulantov, ki nimajo neželenih učinkov na okolje, konkurenčna koagulaciji s sintetičnimi koagulanti, ki so prisotni na trgu. Želeli smo ugotoviti, ali je sama koagulacija v kombinaciji z nadaljnjo nanofiltracijo dovolj dobra metoda čiščenja za možno ponovno uporabo očiščene mlekarske odpadne vodo iz podjetja Pomurske mlekarne, d. d. Poleg očiščenja odpadne vode smo želeli ugotoviti morebitno uporabnost sedimenta, nastalega v procesu koagulacije. Želeli smo najti optimalno koncentracijo naravnega koagulanta in optimalni začetni pH koagulacije. Opravili smo naslednje fizikalno-kemijske meritve: motnost, pH, spektralni absorbijski koeficient, vsebnost suspendiranih delcev, vsebnost raztopljenih delcev in vsebnost organskih snovi, izraženih kot kemijska potreba po kisiku – KPK. Na podlagi dobljenih rezultatov fizikalno-kemijskih parametrov smo ugotovili znižanje suspendiranih delcev, ki je v skladu z znižanjem motnosti po opravljeni koagulaciji in po opravljeni nanofiltraciji. Dosegli smo zadostno znižanje KPK, ki zadošča mejnim vrednostim Republike Slovenije za izpust v kanalizacijo ali okolje. Znižanje KPK je bilo po nanofiltraciji 98,5 %. Opazili smo trend povišanja amonijevih ionov po koagulaciji s hitozanom pri pH 4, kar smo pripisali delovanju funkcionalnih spojin hitozana v kislem območju, ko se tvorijo skupine NH3+, ki prispevajo k zaznavi amonijevih ionov. Zaključimo lahko, da je uporaba kombinacije koagulacije z naravnim koagulantom hitozanom in nanofiltracijo za čiščenje odpadne mlekarske vode v podjetju Pomurske mlekarne, d. d., za namene ponovne uporabe smiselna.
Keywords: koagulacija, nanofiltracija, hitozan, odpadna voda, KPK, mulj
Published: 18.09.2017; Views: 10; Downloads: 0
.pdf Full text (1,94 MB)

10.
Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica