SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 5393
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razpoznavanje in klasifikacija imenskih entitet z uporabo umetnih nevronskih mrež
Luka Bašek, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Z razvojem področja globokega učenja, ki temelji na umetnih nevronskih mrežah, se danes poskušajo rešiti že znani problemi področja obdelave naravnega jezika. V tem magistrskem delu obravnavamo problem razpoznavanja in klasifikacije imenskih entitet z uporabo metod globokega učenja. V magistrski nalogi smo uporabili programski jezik Python in odprtokodno knjižnico Keras. Preizkusili smo različne arhitekture rekurentnih nevronskih mrež, ki uporabljajo pomnilne celice LSTM in GRU. Prav tako smo opravili različne poskuse, v katerih smo iskali optimalne parametre nevronske mreže z namenom natančnega razpoznavanja in klasifikacije imenskih entitet. Učenje nevronske mreže in vrednotenje modelov smo izvedli na korpusih, ki so bili predstavljeni na konferenci CONLL leta 2003.
Ključne besede: obdelava naravnega jezika, razpoznavanje imenskih entitet, umetne nevronske mreže, LSTM, GRU
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,85 MB)

2.
Porazdeljen sistem na osnovi spletnega brskalnika in stohastičnega algoritma
Niko Kovačič, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo zasnovali in implementirali porazdeljen sistem, ki s pomočjo spletnega brskalnika ter programskega jezika JavaScript rešuje problem neperiodičnih binarnih zaporedij z nizkimi avtokorelacijami (LABS) s stohastičnim algoritmom samo izogibajočega sprehoda (SAW). V nalogi smo predstavili različne tipe porazdeljenih sistemov in kakšne cilje morajo izpolniti, da je njihova izgradnja vredna truda. Opisali smo osnovne lastnosti problema LABS in algoritma SAW za njegovo reševanje. Na koncu smo predstavili še rezultate večmesečnega testiranja porazdeljenega sistema. Z pridobljenimi podatki smo ponovno izračunali enačbo zaključnega pogoja, s katero bi lahko ob omejenih razpoložljivih virih vseeno lahko v nadaljevanju testiranja daljših sekvenc našli najboljše rešitve.
Ključne besede: porazdeljen sistem, spletni brskalnik, stohastični algoritem SAW
Objavljeno: 14.02.2019; Ogledov: 48; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

3.
Krmiljenje proizvodnih enot in porabnikov s sistemom za upravljanje z energijo
Gorazd Ledinek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Trendi in napovedi velike rasti rabe električne energije v svetu, vse bolj spodbujajo razvoj ne le proizvodne tehnologije, ampak tudi tehnologije za optimizacijo rabe električne energije z razvojem sistemov za upravljanje z energijo (v nadaljevanju EMS - »Energy Management Systems«). Slednji obetajo ne le optimizacijo proizvodnje in rabe električne energije in s tem prihranke, ampak tudi možnost izvajanja storitev fleksibilne proizvodnje in rabe energije tako za potrebe trga z energijo kot tudi za potrebe upravljavcev prenosnih in distribucijskih omrežij [23]. Osnova izvedbe tovrstnih sistemov je komunikacija s porabniki in proizvodnimi enotami. Ta nam preko meritev relevantnih fizikalnih veličin omogoča napovedovanje proizvodnje in porabe električne energije. Na podlagi napovedi lahko nato ročno (uporabnik sam/preprosti EMS) ali avtomatsko (pametni EMS) sprejmemo ustrezne odločitve in na koncu ponovno preko komunikacijskih povezav krmilimo proizvodne enote in porabnike. Glavni izziv pri izvedbi komunikacijske povezave z napravami predstavljajo raznolikost naprav na trgu, mnogoterost uporabljenih komunikacijskih tehnologij in protokolov ter velika možnost izbire tehnologij hranjenja in obdelave merjenih podatkov. Cilj tega projekta je bil fizično in komunikacijsko povezati porabnike in proizvodne enote znotraj eksperimentalnega sistema v Laboratoriju za energetiko FERI. S tem omogočiti meritve ključnih fizikalnih veličin in krmiljenje teh naprav za potrebe razvoja inteligentnega EMS nove generacije, hkrati pa zagotoviti stalno spremljanje (monitoring) vseh naprav v eksperimentalnem sistemu.
Ključne besede: Krmiljenje porabnikov, krmiljenje proizvodnih enot, upravljanje z energijo, sistem za upravljanje z energijo, EMS, hišna avtomatizacija
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 175; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Izračun hitrosti vrtenja rotacijskega inkrementalnega dajalnika s pomočjo krmilnika S7-314
Andraž Vorina, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu je predstavljeno delovanje ter izdelava programa za izračun hitrosti vrtenja inkrementalnega dajalnika. Podrobneje so opisani inkrementalni dajalniki, ter njihove različne izvedbe. Prav tako je predstavljena uporabljena strojna oprema SIMATIC S7-300 in programska oprema STEP 7. Po opravljenih meritvah smo prišli do ugotovitve, da za merjenje pri višjih hitrostih uporabimo merjenje impulzov v časovnem obdobju, medtem, ko za manjše hitrosti vrtenja uporabimo merjenje časa med impulzoma.
Ključne besede: rotacijski inkrementalni dajalnik, programirljivi logični krmilnik, merjenje hitrosti.
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 187; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Regulacija krmilnega sistema avtonomnega vozila GPE18
Tadej Vidovič, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem projektu smo predstavili rešitev za krmilni sistem avtonomnega dirkalnega vozila, bolid formule študent GPE18. Vozilo smo izdelali v ekipi UNI Maribor GPE za namene tekmovanj formule študent. V bolidu je že bil vgrajen krmilni sistem za človeško upravljanje vozila, mi pa smo izdelali regulacijski sistem, ki v načinu avtonomne vožnje obrača kolesa glede na zahtevo avtonomnega računalnika. V sklopu naloge smo modelirali oz. identificirali sistem, poiskali smiselno opcijo za aktuacijo sistema, izbrali ali izdelali potrebne komponente ter na koncu opravili praktični preizkus sestavljenega sistema.
Ključne besede: modeliranje, regulacija, električno vozilo, avtonomna vožnja, krmilni sistem, e-formula študent
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 182; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Modeliranje elektromagnetnega aktuatorja in izračun sile na pomični del
Marko Vida, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu sem že obstoječ elektromagnetni aktuator modeliral s pomočjo programskega orodja Flux3D. Opravil sem izračune magnetnega polja pri različnih zračnih režah (pri zračni reži 1mm in 1,35mm) in računal silo na pomični del pri spreminjanju vrednosti toka od 2A do 10A s korakom 2A za spodnjo lego pomičnega dela in za dvig pomičnega dela za 5mm. Rezultate magnetnega polja sem prikazal na 2D ploskvi, rezultati izračunov sile pa so prikazani grafično in tabelarično.
Ključne besede: računalniško modeliranje, elektromagnetni aktuator, metoda končnih elementov
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 150; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

7.
Linrarni laboratorijski napajalnik
Jaka Vek, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem projektu je opisan razvoj linearnega napajalnika za laboratorijske potrebe, kar pomeni, da zanemarimo učinkovitost in prenosljivost v prid natančnosti in zanesljivosti. Namen izdelka je nadomestitev dražjih možnosti z enako dobrimi lastnostmi in možnostjo uporabnikovega nadgrajevanja. Napajalnik omogoča osnovne funkcionalnosti, kot sta nastavljanje napetosti in tokovno omejevanje. Za prikazovanje teh vrednosti sta za večjo preglednost uporabljena digitalna prikazovalnika. Napajalnik je narejen tako, da ima možnost dodajanja funkcij in uporabniških vmesnikov, tako da nismo omejeni na trenutno zasnovo. Opisan je postopek načrtovanja in izdelovanja delov, ki skupaj naredijo laboratorijski napajalnik. Navedeni so problemi, ki so nastali in kako so bili rešeni. Meritve so bile opravljene ter prikazane, s pomočjo katerih smo določili uspešnost projekta.
Ključne besede: Linearni napajalnik, operacijski ojačevalnik, usmernik, merjenje napetosti, A/D pretvornik, valovitost
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 144; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Intuitivno vodenje robotske roke s kretnjami
Domen Ulbl, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Pomembno področje razvoja v robotiki so novi pristopi k učenju robotov, ki bi njihovo uporabo približali ljudem brez strokovnega znanja iz robotike. V Projektnem delu je predstavljen princip vodenja robotske roke na podlagi kretenj rok uporabnika. Za zajem kretenj rok smo izbrali senzorski zapestnici Myo Armband, ki nam nudita meritve pospeška, kotne hitrosti in smeri magnetnega polja, iz katerih algoritem senzorske fuzije izračuna orientacijo v prostoru. V projektu smo predstavili možno teoretično razlago algoritma združevanja meritev za pridobivanje orientacije. Na podlagi informacije o orientaciji obeh zapestnic smo razvili kinematični model človeške roke in ga simulirali v simulacijskem programu V-REP. Algoritem vodenja s pomočjo kretenj in kinematičnega modela človeške roke smo preizkušali na simulaciji robotske roke Kinova Mico. Rezultate simulacije vodenja robotske roke s kretnjami smo predstavili v obliki videa.
Ključne besede: C++, kinematika, Kinova, kretnje, Mico, magnetometer, Myo Armband, pospeškometer, simulacija, robotska roka, vodenje, žiroskop
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 152; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
BREZSENZORSKO VODENJE SMTM S POMOČJO IMPLEMENTACIJE SMO V PROGRAMSKEM OKOLJU MATLAB/SIMULINK
Tilen Tajnik, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V diplomskem projektu je predstavljeno vodenje sinhronskega motorja s trajnimi magneti z brezsenzorsko metodo vodenja. Podrobneje je predstavljen matematični model SMTM in algoritem za brezsenzorsko vodenje motorja. Opisano je tudi načrtovanje in izdelava opazovalnika v drsnem načinu (sliding mode observer – SMO) , ki je ključen za izvedbo brezsenzorskega vodenja. Model in algoritem vodenja je izdelan v programskem okolju Matlab/Simulink, nato pa je izvedena primerjava med SMO in merjenimi podatki na realnem motorju, kjer je za vodenje uporabljen komplet od TexasInstruments – InstaSpinMotion (F28069M, DRV8301).
Ključne besede: Sinhronski motor s trajnimi magneti – SMTM, vodenje SMTM, Matlab/Simulink, SMO, LAUNCHXL – F28069M
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 150; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
Povečanje varnosti na morju s primerno uporabo telekomunikacijskih tehnologij
Urška Čakš, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni načini komuniciranja posadke s svetom sredi morja, na območjih izven dosega telefonskega signala. Pri plovbi je v primeru nesreč, nevarnosti ali hudih neviht najpomembnejša varnost in zaščita človeških življenj. Namen naloge je predstaviti radijske komunikacije, ki so v uporabi v pomorstvu. V nalogi so predstavljene tudi različne naprave za klice v sili. Zaključno delo podaja priporočila uprabe telekomunikacijske opreme za različne vrste pomorskih plovil za zagotavljanje večje varnosti človeških življenj na morju glede na namen in območja plovbe.
Ključne besede: GMDSS, VHF, MF/HF, DSC, EPIRB, PLB, SART, AIS
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 146; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici