| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 6467
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Komunikacijski model in njegova usmerjenost k razvoju kongruentne komunikacije na primeru raziskovanja skladnosti vrednostnih sporočil
Marijan Spehnjak, 2021, doktorska disertacija

Opis: Zaradi vpliva in napredka znanstvene in tehnološke civilizacije sta se spremenila način komunikacije in celoten način življenja ljudi. Osnova komunikacije je bila nekoč oseba, danes pa je poudarek na tehnologiji, zaradi česar so se izgubili osebni odnosi, prihaja pa do povezovanja/mreženja zaradi skupnih interesov. Prav ti novi komunikacijski pojavi so razlog, da je ta disertacija usmerjena k vsem uporabnikom komunikacije – komunikatorju/posamezniku kot pošiljatelju sporočila, ne da bi pri tem zanemarjali prejemnika sporočila. V tem kontekstu bo disertacija kot vzorec raziskala izbrano skupino nogometnih trenerjev kot svojevrstno skupino učiteljev, ki morajo pri vsakdanjem delu uporabljati neposredno komunikacijo iz oči v oči. S komunikacijsko-teoretičnega vidika in z uporabo filozofske refleksije, predvsem filozofije obstoja, v kateri človekovo zanimanje, pa tudi njegova komunikacija, omogoča globlje odkritje človeka kot komunikatorja in analizira njegove komunikacijske situacije, ki jo poleg Karla Jaspersa obravnavajo še številni drugi avtorji. V delu človeškega komunikatorja sebe vidimo kot zapleteno, ontološko dovršeno bitje, ki komunicira ne le s tehnološkimi sredstvi, temveč skozi celotno svoje bitje (Seneka). In da bi proučili in spoznali komunikatorja kot celoto, izhajamo iz dimenzijske ontologije Victorja Frankla (Frankl, 1996; 1998) in ga povezujemo z drugimi avtorji. V skladu s Festingerjevo teorijo notranje utemeljitve (1957), Schulz von Thunovo korespondenco s samim seboj in vsebino situacije (2005) ter Schwartzovim (1992) odnosom med konflikti vrednot je mogoče opaziti komunikacijsko kognitivno neskladje. Zato bomo v teoretičnem delu predstavili, analizirali in kritično proučili možnosti, prednosti in pomen intrapersonalne komunikacije, kongruentne komunikacije in komunikacijskega modela v kontekstu interpersonalne komunikacije: nogometni trener - igralec. Intrapersonalno komuniciranje smo opredelili kot actus humanus in kongruentno komunikacijo kot dialektični proces med komunikatorji. Empirična raziskava bo kvantitativno določila skladnost razmerja med sporočili o vrednotah s pomočjo (trenerjeve) samoevalvacije in zaznave igralca. V empiričnem delu naloge smo raziskovali vrednosti, ki temeljijo na Schwartzovi teoriji univerzalne vsebine in vrednostne strukture z novo različico „Portrait Values Questionnaire“ (2001). Skupni vzorec vprašanih je 495 (N= 495), od tega je trenerjev 122 (N=122), igralcev pa 373 (N=373). Raziskava je potekala v letih 2016 in 2017 v sodelovanju s Hrvaško nogometno akademijo. V disertaciji smo raziskali in analizirali hierarhijo sporočil o vrednotah, ki določajo trenerja, s katerimi se on identificira in jih kot komunikator/medij pošilja svoji okolici, natančneje svojim igralcem. Analiza pridobljenih rezultatov je zahtevala ujemanje med samooceno trenerjev in percepcijo igralcev ob uporabi doslednosti njihovih odgovorov na ponujene trditve. Če sporočila o vrednoti niso v skladu s igralčevo presojo, potem lahko pride do komunikacijskega neskladja, vrednotno neskladje pa izvira iz intrapersonalnega področja komunikatorja. Pojavlja se v trenutkih, ko komunikator pošlje sporočilo, ki ni v skladu z njegovim vrednotnim habitusom in načinom, kako ga posreduje igralcem. Tako smo z določitvijo združljivosti ali neskladja korelacijskih razmerij med sporočili o vrednotah ugotovili kongruentnost oziroma njihovo nekongruentnost. V disertaciji so opredeljeni primeri sporočil o vrednotah, v katerih obstaja kompatibilnost, torej primeri konflikta v korelacijskih razmerjih med sporočili o vrednotah. Da bi bolje razumeli empirične in teoretične vidike komunikacije, v disetaciji predlagamo tudi komunikacijski model, ki poudarja ontološko perspektivo komunikacijskega dejanja. Ta ponujeni model komunikacije poskuša pojasniti novo perspektivo intrapersonalne komunikacije in kongruence sporočil o vrednotah.
Ključne besede: Intrapersonalna komunikacija, komunikacijski model, kongruentna komunikacija, univerzalne vrednote, vrednostna sporočila, sporočila o vrednotah, komunikacijsko-kognitivno neskladje, nogometni trenerji, igralci
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 4
.docx Celotno besedilo (14,06 MB)

2.
Globoko okrepitveno učenje za igranje iger na podlagi video vhoda
Monika Bozhinova, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z okrepitvenim učenjem agentov za igranje računalniških iger. V ta namen smo implementirali tri modele agenta, ki temeljijo na uporabi nevronske mreže za aproksimacijo funkcije vrednosti akcij, in predlagali lastno izboljšano arhitekturo dvobojevalne dvojne Q-mreže. Učenje smo izvajali na igrah Pong in Beamrider iz nabora iger Atari 2600. Ugotovili smo, da z našim pristopom dosežemo boljšo zmogljivost agenta kot globoka Q-mreža, dvojna globoka Q-mreža in dvojna globoka Q-mreža z dvobojevalno arhitekturo v igri Pong, medtem ko se v igri Beamrider agent uči počasneje, predvidoma zaradi šuma v drugačni predstavitvi stanja, ki ga predlagani model uporablja.
Ključne besede: globoko okrepitveno učenje, nevronske mreže, globoka Q-mreža, dvobojevalna arhitektura, igre Atari, Pong, Beamrider
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 36; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Analiza možnosti vključevanja BIM v projektiranje elektroinštalacij
Simon Janžekovič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek projektiranja elektroinštalacij v industriji, v konkretnem primeru projektiranje montažne hale. Na začetku so predstavljeni projektna dokumentacija ter osnovne zahteve za projektiranje, ki jih projektant mora upoštevati. V nadaljevanju so opisani BIM model ter njegove prednosti in slabosti. Opisani so tudi pojmi, ki so pomembni pri projektiranju. Na konkretnem primeru e prikazana primerjava klasičnega in BIM projektiranja z opisanimi postopki izdelave. Podana je tudi analiza o možnosti vključevanja BIM v projektiranje elektroinštalacij ter ocena trenutnega stanja na področju informacijskih modelov za gradnje.
Ključne besede: projektiranje elektroinštalacij, BIM, montažna hala.
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Komunikacijske vrednote policijske uprave Maribor in pomen Hutterjeve vile
Urška Sreš, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na Policijsko upravo Maribor, na njihovo komunikacijo ter na namembnost objekta na Marčičevi ulici 1, nekdanje Hutterjeve vile, prostor, kjer deluje tudi policijska uprava. V nalogi so predstavljeni komunikacija, načini komuniciranja policijske uprave, odnosi z javnostmi, zgodovina policije, delovanje policijske uprave in zgodovina ter namembnost Hutterjeve vile. Iz analize komunikacije Policijske uprave smo ugotovili, da se večina komunikacije z javnostmi izvaja preko družbenih medijev, ki so del vsakdanjika predstavnikov za odnose z javnostmi, saj na ta način ustvarjajo pomembna sporočila za javnosti. Opravili smo tudi pregled vrednot, ki jih Policijska uprava pri njihovi komunikaciji izraža, določene so namreč enake vrednote, ne glede na način komunikacije, nekatere pa se razlikujejo ravno zaradi izbranega načina komunikacije z javnosti in zaradi vrste javnosti, ki jo z določenim načinom komunikacije dosegajo.
Ključne besede: Policijska uprava Maribor, komunikacija policijske uprave, odnosi z javnostmi, Hutterjeva vila
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
6.
7.
Metoda prilagodljivega uglaševanja slojev konvolucijskih nevronskih mrež pri strojnem učenju s prenosom znanja
Grega Vrbančič, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo problematiko izbire uglaševanih slojev konvolucijskih nevronskih mrež pri strojnem učenju s prenosom znanja. Z izvedeno analizo vpliva izbire uglaševanih slojev konvolucijske nevronske mreže na uspešnost učenja potrdimo domnevo, da je primerna izbira uglaševanih slojev s ciljem doseganja visoke klasifikacijske uspešnosti odvisna od izbrane arhitekture konvolucijske nevronske mreže ter ciljnega problema oz. izbrane podatkovne zbirke. Z namenom naslovitve problema izbire uglaševanih slojev razvijemo in predlagamo prilagodljivo metodo DEFT, ki temelji na algoritmu diferencialne evolucije in deluje popolnoma samodejno, ne glede na uporabljeno arhitekturo konvolucijske nevronske mreže ali ciljni problem. Zaradi velike časovne kompleksnosti predlagane metode v nadaljevanju razvijemo in predlagamo na funkciji izgube temelječo metriko LDM, ki v zgodnji fazi učenja uspešno zaznava manj primerne izbire uglaševanih slojev, kar nam omogoča, da za zaznane manj primerne izbire uglaševanih slojev predčasno zaključimo učenje in na tak način zmanjšamo časovno zahtevnost predlagane metode. Uspešnost predlagane metode ovrednotimo z uporabo treh različnih arhitektur globokih konvolucijskih mrež nad tremi raznolikimi slikovnimi podatkovnimi zbirkami. Klasifikacijsko uspešnost predlagane metode z in brez uporabe metrike LDM smo primerjali s klasičnimi pristopi učenja globokih konvolucijskih nevronskih mrež. Primerjavo izvedemo z uporabo najpogostejših klasifikacijskih metrik, časom, potrebnim za učenje, ter porabljenim številom epoh. Rezultate smo preverili z uporabo klasičnih metod statistične analize kot tudi z naprednim pristopom Bayesove analize. Izsledki slednje so potrdili tezo, da je mogoče z uporabo metode prilagodljivega uglaševanja slojev konvolucijske nevronske mreže uspešno nasloviti problem izbire slojev ter da lahko z uporabo metrike LDM za zaznavo manj primernih izbir uglaševanih slojev učinkovito zmanjšamo število epoh, potrebnih za učenje, ob doseganju primerljivih rezultatov.
Ključne besede: strojno učenje, globoko učenje, učenje s prenosom znanja, klasifikacija, uglaševanje, optimizacija
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 74; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (5,35 MB)

8.
9.
10.
Optimatizacija egr regulatorja in dpf filtra pri avtomobilu s prisilno polnjenim dizelskim agregatom
Žiga Šuhel, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je povečati moč pogonskemu agregatu z notranjim izgorevanjem, vgrajenim v avtomobil znamke Volkswagen Golf 6 , pri tem pa najprej odstraniti EGR-regulator in DPF-filter tako fizično kot programsko. V nalogi je predstavljen postopek fizične in programske odstranitve, opisana so vsa potrebno diagnostična orodja, ki sem jih uporabljal pri tem procesu. Na koncu je vidna tudi meritev na merilnih valjih, pri kateri smo izmerili moč pogonskemu agregatu.
Ključne besede: EGR-regulator, DPF-filter trdih delcev, Checksum- Kontrolna vsota, Bootloader- zagonski dnevnik
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

Iskanje izvedeno v 1.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici