1. Algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih morfoloških filtrov na centralni procesni enotiDanijel Žlaus, 2021, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji predstavimo nov algoritem za učinkovit izračun verige elementarnih filtrov na centralni procesni enoti. Verige filtrov so temeljni del tako imenovanih geodetskih operatorjev, ki uporabljajo postopek morfološke rekonstrukcije. Ta iterativno filtrira in omejuje vrednosti filtrirane slike. Dobljeno učinkovitost razvitega algoritma delimo na dva dela. Prvi del se zanaša na učinkovit enonitni izračun elementarnih morfoloških filtrov, kar dosežemo s procesiranjem na mestu, dekompozicijo strukturnega elementa in uporabo vektorskih registrov za pohitritev izračuna. Drugi del pa razvite filtre uporabi za učinkovit vzporeden in hkraten izračun več filtrov v podani verigi. Vzporedni izračun je osnovan na emulaciji podatkovno pretokovnega procesiranja, kjer z analizo topologije predpomnilnika CPE in primernim pripenjanjem niti zagotovimo, da prenos podatkov med jedri CPE poteka preko predpomnilnika. Pokazali smo, da dosežemo največjo prepustnost procesiranja ob uporabi več neodvisnih vzporednih procesnih cevovodov, medtem ko najhitrejše odzivne čase dosežemo z uporabo enega cevovoda. Primerjava z algoritmi stanja tehnike in odprtokodnimi knjižnicami je pokazala, da je predlagani algoritem vedno dosegel boljše računske čase pri obdelavi verig filtrov. V primerjavi z iterativnim izračunom verige filtrov na splošnonamenskih grafičnih procesnih enotah se je predlagani algoritem prav tako izkazal za bistveno hitrejšega, tudi ko smo uporabili CPE nižjega cenovnega ranga.
Keywords: morfološki filtri, geodetski operatorji, veriga filtrov, obdelava slik, vzporedno procesiranje, podatkovno pretočna obdelava, vektorsko procesiranje, SIMD, centralna procesna enota
Published: 13.04.2021; Views: 7; Downloads: 5
 Full text (6,71 MB)
This document has many files! More...
|
2. Analiza in primerjava zmogljivosti in kakovosti mikrostoritev na osnovi knjižnic Node.jsTomaž Obu, 2021, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo izvedli celovito analizo uporabe namembnih knjižnic za mikrostoritve na osnovi Node.js. V raziskavo smo vključili knjižnice Node.js za mikrostoritve Moleculer.JS, Seneca.JS in Cote.JS. Na podlagi metod pregleda funkcionalnosti, izvedbe testov zmogljivosti in analize kode smo izvedli primerjavo najbolj aktualnih knjižnic. Z vsako knjižnico smo implementirali osnovne operacije, računsko zahtevnejšo operacijo za izračun Fibonaccijevega zaporedja ter preprosto operacijo, ki vrača besedilo. V vse implementacije smo vključili sporočilne posrednike. Po implementaciji kode smo izvedli teste zmogljivosti, pregled in primerjavo funkcionalnosti ter pregled kode. Na podlagi rezultatov smo izbrali najprimernejšo knjižnico za uporabo.
Keywords: Node.js, mikrostoritve, Moleculer.JS, Seneca.JS, Cote.JS.
Published: 08.04.2021; Views: 35; Downloads: 10
Full text (2,62 MB) |
3. Zvezno delujoči elektrohidravlični ventili in sinhrono gibanje hidravličnih aktuatorjevAndraž Rotovnik, 2021, master's thesis Abstract: V zaključni nalogi so predstavljeni koncepti in metode za zagotovitev sinhronega gibanja hidravličnih aktuatorjev. Najenostavnejši pristopi predstavljajo uporabo mehansko hidravličnih komponent, ki zagotavljajo sinhronizacijo v omejeni natančnostih in prilagodljivosti. Napredni koncepti sinhronizacije gibanja zahtevajo uporabo elektrohidravličnih zvezno delujočih ventilov. Cilj magistrske naloge je študija izvedbe sinhronizacije z različnimi zvezno delujočimi potnimi ventili ter vpliv njihovih karakteristik na zagotovitev in kvaliteto sinhronizacije. V ta namen je prikazana primerjava uporabe enostavnih proporcionalnih ventilov in proporcionalnih ventilov z reguliranim položajem drsnika. Rezultati so podprti z izvedbo simulacij in primerjavo med posameznimi odzivi komponent, prav tako je v simulacijo zajet celotni sklop komponent.
Keywords: hidravlični aktuatorji, sinhrono gibanje, izvedbe, zvezno delujoči potni ventili, primerjava
Published: 08.04.2021; Views: 23; Downloads: 4
Full text (2,72 MB) |
4. Kriteriji za izbiro kakovostnih in zanesljivih UPS-ov po metodi MIL-HDBK-217Žiga Bobek, 2021, master's thesis Abstract: UPS (Uninterruptible Power Supply) je ena izmed pomembnih komponent v različnih ustanovah, s katero ključne in kritične električne naprave ne ostanejo brez napajanja v primeru izpada glavnega vira. Zato je pri izbiri teh naprav pomembno, da delujejo zanesljivo in imajo čim daljšo zanesljivo obdobje delovanja. Zaključno delo opisuje pomembne kriterije pri izbiri teh naprav, ki vplivajo na zanesljivost delovanja. Predstavljene so pomembnejše metode vrednotenja zanesljivosti delovanja in izračun MTBF (Mean Time Between Failure) na primeru UPS-a. Kot rezultat so podane zanesljivostne funkcije UPS-a pod različnimi pogoji, ki so izračunane s pomočjo priročnika MIL-HDBK-217.
Keywords: UPS, MIL-HDBK-217, Zanesljivost, Kakovost
Published: 07.04.2021; Views: 9; Downloads: 4
Full text (22,88 MB) |
5. Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijahŽiga Videmšek, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja različnih načinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozančno vodenje procesov, in sicer z dvopoložajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim uglaševanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogočilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Keywords: temperaturni regulator, programirljivi logični krmilnik – PLK, umetna inteligenca, samonastavljivi regulatorji
Published: 26.03.2021; Views: 68; Downloads: 16
Full text (3,88 MB) |
6. Zajem in uporaba podatkov z nosljivih naprav s pomočjo uporabe komunikacije TCP/IPKevin Preac, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena večslojna rešitev Interneta stvari, kjer s pomočjo protokolnega sklada TCP/IP upravljamo mikrokrmilnik preko brezžičnega omrežja. V rešitvi se s pomočjo WeMos D1-Mini mikrokrmilnika krmili diode RGB LED-traka. Na začetku so predstavljeni Internet stvari, internetni protokolni sklad TCP/IP ter omrežni protokol HTTP. V nadaljevanju so predstavljene vse strojne komponente končnega izdelka kot tudi vse uporabljene tehnologije za izvedbo programske rešitve naloge. V končnih poglavjih je predstavljena izdelava elektronskega vezja rešitve in izdelava programske arhitekture večslojnega sistema ter povezava posameznih delov rešitve v skupno celoto. S pomočjo izpiskov kode ter diagramov izvajanja posameznih funkcij je opisano delovanje posameznih slojev, rešitve ter medsebojna komunikacija le-teh.
Keywords: internet stvari, ESP8266, TCP/IP, LED, mikrokrmilnik
Published: 26.03.2021; Views: 53; Downloads: 23
Full text (1,01 MB) |
7. Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestuZdenko Nikolić, 2021, master's thesis Abstract: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema.
Keywords: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Published: 25.03.2021; Views: 43; Downloads: 10
Full text (4,64 MB) |
8. Testiranje nekaterih industrijskih rešitev za RFID-detekcijo in lokalizacijo objektov v pametni tovarniDario Krsnik, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo podrobno opisuje področje dela RFID-tehnologije, ki služi lokalizaciji v pametnih tovarnah in temelji na širjenju radijskih valov. Preizkušena je bila industrijska oprema proizvajalcev SIEMENS in SICK. Rezultati so pokazali, da je za zanesljivo detekcijo v zahtevnih okoljih bolje uporabiti ustrezne oznake in opremo, ki deluje na UHF-območju. Narejen je bil model sektorske lokalizacije za implementacijo v zahtevna industrijska okolja. Osnova modela je bil RFID-portal, model pa je temeljil na principu porazdelitve RFID-portala po celotnem območju tovarne. RFID-portal je bil uspešno preizkušen in izvedljiv. Rezultati v prisotnosti več oznak hkrati so bili zanesljivi, kar je bila temeljna zahteva za izvedbeni model.
Keywords: RFID, lokalizacija, RFID-portal, pametna tovarna
Published: 25.03.2021; Views: 32; Downloads: 7
Full text (5,64 MB) |
9. |
10. Promocija ustvarjalca spletnih vsebin na platformi TwitchMaša Plavec, 2021, master's thesis Abstract: Ljudje uporabljamo splet za različne namene, vedno bolj pogosto tudi za marketing. Magistrsko delo se osredotoča na digitalni marketing, predvsem na družbenih omrežjih, ki je danes nepogrešljiv. Poleg teh so se razvila tudi pretočna predvajanja v živo, kar najdemo na skoraj vsakem družbenem omrežju. Predvsem ga je moč opaziti pri prenašanju videoiger, najpogosteje na Twitchu.
Zato smo se v našem magistrskem delu odločili za promocijo ustvarjalca spletnih vsebin na platformi Twitch na družbenih omrežjih. Delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo pregledali literaturo in empiričnega dela, kjer smo s pomočjo eksperimenta opazovali dogajanja na različnih družbenih omrežjih in Twitchu.
Keywords: Twitch, družbena omrežja, marketing, pretočne vsebine, ustvarjalec spletnih vsebin
Published: 25.03.2021; Views: 40; Downloads: 8
Full text (1,24 MB) |
