Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Varnost in turizem sta močno povezana. V našem delu smo najprej preučili znanstveno literaturo in ugotavljali, kako sta povezana varnost in turizem ter kriminal in turizem. Zatem smo preučili, kako sta varnost in kriminal vključena v strateške turistične dokumente. Pri analizi smo se osredotočili na območje Evrope, preučevali pa smo dokumente Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije, Romunije, Srbije in Francije. Za navedene države smo preučili tudi indekse varnosti, in sicer Global Peace Index, Global Terrorism Index in Travel & Tourism Development Index. Na podlagi analize indeksov smo razvrstili preučevane države in zatem te ugotovitve povezovali z analizo njihovih strateških dokumentov. Ugotovitve z iskanjem ključnih besed »varnost«, »kriminal«, »kaznivo dejanje«, »terorizem« in »policija« smo tudi uokvirili z namenom ugotovitve konteksta ali namena piscev dokumentov. V povezavi z nastankom slovenske turistične strategije smo opravili intervju s predstavnico Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Sklepna ugotovitev našega dela je, da je območje Evrope varno, enako velja tudi za območja preučevanih držav, zato posebno vključevanje varnosti oziroma kriminala v strateške dokumente ni tako nujno potrebno.
Ključne besede: : varnost, kriminal, terorizem, turizem, strateški turistični dokumenti, indeksi varnosti držav
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,98 MB)

Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (763,93 KB)

Opis: Navtični turizem je specifična oblika turizma, ki se osredotoča na potovanja, bivanje in dejavnosti, povezane s plovili, kot so jahte in ladje. Ta turizem vključuje dejavnosti, kot so jadranje, potapljanje, ribolov in raziskovanje otokov, z marinami v središču infrastrukture. Marine so pristanišča za sidranje in privez ladij, ki ponujajo različne storitve, kot so namestitev za plovila, oskrba z gorivom, trgovine in restavracije, ter so pomembna središča gospodarske dejavnosti na obalnih območjih. Hrvaško gospodarstvo je odvisno od turizma, predvsem navtičnega, zaradi sredozemske obale, ki se razteza na 6.300 kilometrov vzdolž Jadranskega morja. Navtični turizem prinaša številne prednosti, vključno z boljšo kakovostjo življenja, urbanizacijo in s krajinsko ureditvijo destinacij. Ladijski promet je dosegel številne neposredne in posredne učinke na gospodarstvo države, medtem ko marine pogosto dosegajo višji donos na kapital, vložen v njihovo izgradnjo, kot druge vrste turizma. Na otokih hrvaškega Jadrana marine zagotavljajo ključne zaposlitvene možnosti za lokalno prebivalstvo in nudijo trajnostno alternativo izseljevanju. Z ustvarjanjem delovnih mest marine pomagajo ohranjati lokalno kulturo in skupnost, podpirajo lokalno gospodarstvo in bogatijo kulturno tkivo regije. Zaradi te dinamike je regija privlačna za turiste, ki iščejo pristna doživetja. Gradnja in razvoj marin imata pozitivne sociodemografske učinke, saj uvajata napredne tehnološke in tehnične storitve, ki izboljšujejo lokalni standard. Prisotnost marine preoblikuje kraj, širi obseg razpoložljivih storitev in objektov ter izboljšuje kakovost življenja lokalnega prebivalstva. Pritok navtikov skupnostim prinaša dodaten dohodek s prodajo rib, z gostinstvom in zagotavljanjem turističnih storitev, kar krepi lokalno gospodarstvo. Marine igrajo ključno vlogo pri podpori čarterske industrije in ustvarjajo simbiotično razmerje, ki koristi obema sektorjema. Ta odnos prispeva k turistični ponudbi regije, spodbuja trajnostno rast in razvoj. Marina Punat, ki se nahaja na otoku Krku, je bila večkrat razglašena za najboljšo marino na Hrvaškem. S svojimi izjemnimi zmogljivostmi, z odlično povezanostjo in varno lokacijo je Marina Punat ključna za navtični turizem v regiji. Njena finančna stabilnost in inovativne storitve spodbujajo lokalno zaposlovanje in povečujejo privlačnost regije. Kvalitativna raziskava z intervjuji kaže, da Marina Punat pomembno prispeva h gospodarskemu in družbenemu razvoju Punata, podpira lokalna podjetja in regionalno gospodarstvo ter spodbuja okoljsko trajnost in vključevanje skupnosti. Na splošno je Marina Punat postavila standard odličnosti v navtičnem turizmu, podpira lokalna podjetja in širše regionalno gospodarstvo, medtem ko hkrati spodbuja okoljsko trajnost in vključenost skupnosti.
Ključne besede: Nautički turizam, marine, gospodarski razvoj, održivi razvoj, lokalna zajednica
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Glamping is an innovative type of accommodation focused on green, health, adventure and experience concepts of travel. In recent years, Glamping has emerged as a niche in tourism with its market product and has become a promising direction for developing the European tourism industry. The study attempts to consolidate and systematize the information available on Glamping to expand existing sites, create new ones, and form a regulated and understandable glamping offer for tourists to increase the demand for this type of travel. Also, the study aims to identify factors that contribute to the popularization of Glamping and find ways to strengthen visitors' interest and increase the market share. In addition, the expectations of various target groups when choosing Glamping were analyzed to develop a strategy to maintain the interest of regular guests and attract new ones. With a qualitative research method, we identified key factors affecting the success and occupancy of glamping sites. Also, the study used a systematic literature review to examine and synthesize evidence of specific factors influencing glamping development. Glamping positively affects the activity and growth of nature-based tourism focused on outdoor recreation, above all, camping, reducing the seasonality factor and expanding the time frame of active operation beyond the summer season. The basic concept of Glamping involves minimal environmental impact and close contact between man and nature. Since the demand for recreation outside the urban environment is extremely high in modern society, and concerns about environmental pollution are growing yearly, Glamping is the exact tourism niche that can satisfy those needs. We found that efforts need to be made at the legislative level to establish generally accepted standards and regulations that Glamping must follow, as a robust legal framework will help overcome barriers to development. In this regard, we suggest conducting a study among glamping business owners in the future to identify the problems that glamping faces, understand better the existing barriers, and focus more effectively on Glamping popularization and development.
Ključne besede: glamping, camping, ecotourism, nature-based travel, rural tourism
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,84 MB)