SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 108
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, master's thesis

Abstract: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Keywords: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Published: 06.06.2019; Views: 54; Downloads: 5
.pdf Full text (3,81 MB)

2.
Kulturni turizem v občini Šentrupert
Alen Žago, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Kulturni turizem v občini Šentrupert: stanje, možnosti in priložnosti« smo analizirali turistično ponudbo občine Šentrupert, z glavnim poudarkom na kulturi in kulturnem turizmu. Najprej smo proučili stanje kulturnega turizma, nato pa smo na osnovi raziskovalnega dela, analize literature ter analize intervjujev s turističnimi deležniki opisali posnetek stanja. Opredelili smo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo nato ugotavljali možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj. Pri odgovorih intervjuvancev smo bili pozorni na ključne besede, ki se ponavljajo v večini odgovorov oziroma na besede in ideje, ki najbolj odstopajo. Prav na osnovi analize intervjujev smo dobili največ informacij o dejanskem stanju kulturnega turizma v občini Šentrupert. Na podlagi raziskave smo podali ugotovitve in usmeritve, ki bodo lahko predstavljale instrument za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v občini.
Keywords: Šentrupert, kultura, kulturni turizem, stanje, možnosti, priložnosti
Published: 23.05.2019; Views: 100; Downloads: 13
.pdf Full text (1,38 MB)

3.
Analiza destinacije »Laško – sotočje dobrega« in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov
Žiga Zdovc, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Keywords: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Published: 16.05.2019; Views: 58; Downloads: 2
.pdf Full text (822,48 KB)

4.
Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem
Sarah Šantl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Keywords: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Published: 16.05.2019; Views: 83; Downloads: 4
.pdf Full text (1,27 MB)

5.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Keywords: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Published: 17.04.2019; Views: 67; Downloads: 10
.pdf Full text (2,22 MB)

6.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Keywords: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Published: 11.04.2019; Views: 123; Downloads: 14
.pdf Full text (1,44 MB)

7.
Analiza zadovoljstva tujih gostov v Zdravilišču Radenci
Gregor Černoga, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Turizem je hitrorastoča dejavnost po vsem svetu, ki vsebuje gospodarske, okoljske in kulturne vidike, ki igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju potrošnje in trgovine. Zaradi kompleksnosti panoge so v turizmu potrošniki, gostje še posebej pozorni na kakovost storitev, ki so jih deležni, zato se od zaposlenih v turističnem sektorju pričakuje, da kot izvajalci storitev gostu pričarajo srečo in zadovoljstvo. Še posebej je to opazno v zdraviliški dejavnosti, s katero se ukvarjajo tudi Zdravilišče Radenci, kjer so zaposleni največ v stiku z gosti, hkrati pa jim ponujajo cel sklop različnih storitev, s čimer vprašanje zadovoljstva gostov postane veliko bolj kompleksno. Zatorej gostoljubje obstane le tako, da se gosta vedno postavi na prvo mesto, kljub temu da je pod vprašajem še tako obrobna operativna zadeva ali načrt. V magistrskem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva tujih gostov. Podatke smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, ki smo jih pri analiziranju rezultatov obdelali z različnimi statističnimi kazalniki, kot so povprečje, mediana, standardni odklon, najnižja in najvišja vrednost ter frekvence in relativne frekvence (odstotki). Za preverjanje hipotez smo uporabili korelacijsko analizo za ugotavljanje povezanosti med spremenljivkami, regresijsko analizo za ugotavljanje vpliva med spremenljivkami ter t-test za neodvisne vzorce za ugotavljanje razlik med povprečji dveh skupin anketirancev. Narejena raziskava je prikazala aktualno stanje zadovoljstva gostov v Zdravilišču Radenci. Podjetju smo s tem prikazali prednosti in slabosti v ponudbi, s čimer smo jim dali iztočnice za načrtovanje njihovih aktivnosti v prihodnosti.
Keywords: Turizem, zadovoljstvo gostov, zdraviliška dejavnost, Zdravilišče Radenci
Published: 11.04.2019; Views: 162; Downloads: 27
.pdf Full text (511,64 KB)

8.
Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina
Barbara Slak, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Naslov magistrske naloge Potenciali podjetniškega mreženja med turističnimi ponudniki destinacije Mirnska dolina zajame vse pojme, ki jih v nalogi podrobneje obravnavamo: podjetništvo, mikro in majhna podjetja, mreženje in podjetniško mreženje, destinacija in destinacijski management, turistična ponudba ter zgodbarjenje v turizmu. Analizirali smo Mirnsko dolino in potenciale na destinaciji za razvoj mrežnega turizma. V zadnjem delu naloge smo raziskali trenutno stanje in pogled deležnikov na mreženje v javnem, civilnem in zasebnem sektorju na destinaciji Mirnska dolina. V magistrski nalogi smo si zastavili štiri cilje, katerim smo tudi sledili in jih dosegli. Prvi cilj je bil izvesti analizo stanja destinacije Mirnska dolina in pregledati obstoječe stanje ter Strateško akcijski načrt za vzpostavitev destinacije Mirnska dolina. Drugi cilj je bil predstaviti zgodbarjenje v turizmu na primeru dobre prakse Steirisches Vulkanland in narediti benchmarking analizo z Mirnsko dolino. Kot tretji cilj je bila opravljena analiza poznavanja in razumevanja mreženja med turističnimi ponudniki na destinaciji Mirnska dolina in ugotavljanje trenutnega stanja mreženja na destinaciji Mirnska dolina. Zadnji cilj pa je bil podati, na podlagi analize mreženja med turističnimi ponudniki, strateške usmeritve za oblikovanje mreženja na destinaciji in oblikovati model mreženja, primeren za destinacijo Mirnska dolina.
Keywords: mreženje, destinacija, podjetništvo, zgodbarjenje, turizem
Published: 11.04.2019; Views: 77; Downloads: 15
.pdf Full text (2,07 MB)

9.
Banova domačija kot turistični produkt v občini Brežice
Klemen Mlakar, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomsko delo analizira Banovo domačijo, kulturni spomenik, ki predstavlja edinstven primer zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine ter njegove možnosti razvoja v turistični produkt. Banova domačija leži v občini Brežice, natančneje v kraju Artiče. V turizmu predstavlja slabo izkoriščen resurs, kljub dejstvu, da je razglašena za kulturni spomenik. Namen našega diplomskega dela je ugotoviti, kako Banovo domačijo narediti privlačnejšo za turiste ter jim med drugim ponuditi prikaz življenja nekoč. Naše diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, smo opisovali teoretska izhodišča, predstavili občino Brežice z njenimi kulturno-turističnimi razsežnostmi ter natančno opisali in analizirali Banovo domačijo. V drugem delu smo na osnovi namiznega raziskovanja, poglobljene analize in opravljenih intervjujev združili naše predloge za izpopolnitev turistične ponudbe na Banovi domačiji, s predlogi intervjuvancev (turistični deležniki in občani Brežic), ki so posredno povezani z Banovo domačijo. Z njimi smo opravili polstrukturirane intervjuje, po koncu katerih smo naredili natančno analizo odgovorov, zapisali ugotovitve in dodali predloge. Diplomsko delo bo v pomoč turističnim deležnikom, da s predlogi diplomskega dela dvignejo prepoznavnost kulturno-dediščinskega turizma v občini Brežice.
Keywords: kulturna dediščina, kulturni turizem, turistični produkt, občina Brežice, Banova domačija
Published: 11.04.2019; Views: 73; Downloads: 13
.pdf Full text (3,20 MB)

10.
Literarni turizem v občini Šentjur
Jasna Obrez, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Občina Šentjur, ki po svoji velikosti spada med večje slovenske občine, je mnogim zagotovo še neodkrita in nedotaknjena destinacija. Šentjur se lahko pohvali z izjemno turistično ponudbo, predvsem na osnovi kulturnega turizma. Razvijanje literarnega turizma pa je šele v zametkih kljub znanim osebnostim: dinastije Ipavec, škofa blaženega Antona Martina Slomška, kozjanskega razbojnika Guzaja ter mnogih drugih znanih osebnosti. Že pokojni Daniel Artiček je o tej širši javnosti še neprepoznavni deželi spisal precej literarnih del, ki bi v prihodnosti lahko bile povod za bolj intenzivno razvijanje literarnega turizma v občini ter tako vsem obiskovalcem pričarale petzvezdično doživetje. Vsebina diplomskega dela se prepleta s kulturnim turizmom, kamor umeščamo literarni turizem, ki bi se lahko na destinaciji začel razvijati tudi na osnovi dediščine relativno slabo poznanega avtorja Daniela Artička, ki pa se je že nekaj let nazaj zavedal pomena literarnega turizma. Z diplomskim delom smo želeli raziskati njegovo prepoznavnost v regiji in poudariti njegovo vlogo pri razvoju literarnega turizma.
Keywords: kulturni turizem, literarni turizem, občina Šentjur, Daniel Artiček
Published: 14.02.2019; Views: 185; Downloads: 43
.pdf Full text (2,13 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica