| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 112
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Odgovorno in trajnostno upravljanje vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije
Franci Mežič, 2019, master's thesis

Abstract: Vinorodna dežela Posavje je raznovrstna v reliefnem pogledu, pestra po geološki sestavi in bogata v raznolikosti vinske ponudbe. Vinorodna dežela Posavje ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki v povezavi z dediščino gastronomije predstavlja svojo prepoznavnost na turističnem trgu. V sklopu magistrske naloge smo obravnavali vinorodno deželo Posavje kot turistično destinacijo z razvojnim potencialom v smeri odgovornega in trajnostnega upravljanja destinacije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opisali nekatere pojme, ki so potrebni za razumevanje in opredelitev vsebine našega dela. Navedli smo dva primera dobrih praks delovanja vinsko-kulinaričnega turizma v vinorodni deželi Primorska in v Furlaniji-Julijski krajini v Italiji. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskali gostinsko-turistični sektor in vinski sektor z vidika načinov trženja lokalnih vin in kulinarike ter z vidika sodelovanja, povezovanja, upravljanja in načrtovanja vseh deležnikov v vinsko-kulinaričnem turizmu na destinaciji. Ugotovili smo, da je med deležniki v turizmu zaznati velik potencial za usklajen trajnostno odgovoren razvoj in za povezovanje različnih elementov v verigi storitev. Na podlagi pregledane literature, analize stanja in opravljene raziskave smo predvideli vizijo razvoja v smeri vinsko-kulinarične destinacije in določili štiri prioritete, ki predstavljajo odgovorni, trajnostni in inovativni razvojni potencial vinorodne dežele Posavje kot turistične destinacije.
Keywords: Vinorodna dežela Posavje, turistična destinacija, odgovorno in trajnostno upravljanje, vinsko-kulinarični turizem, razvojni potencial
Published: 22.08.2019; Views: 140; Downloads: 24
.pdf Full text (2,41 MB)

2.
Politični vpliv na imidž turistične destinacije
Katarina Dornik, 2019, master's thesis

Abstract: Preverjali smo, kateri dejavniki vplivajo na transfer imidža in do kod sega njihov vpliv. Skozi zgodovino smo poiskali motive za nastanek trenj znotraj Brazilije in kako se to prenaša na politični imidž. Raziskovali smo, kakšen vpliv imajo posamezni elementi in dejavniki političnega imidža na imidž turistične destinacije ter kako se to trenutno odraža. Preverili smo v kolikšni meri politična podoba države vpliva na imidž turistične destinacije in kako izboljšati imidž. Zanimalo nas je, kako dobro anketiranci poznajo Brazilijo in kakšno je splošno mnenje o tej državi. Brazilija je največja država v Južni Ameriki z neverjetnimi naravnimi danostmi in bogastvom, vendar v socialno-ekonomskem primežu. Stanje v državi se refleksira tudi na imidž turistične destinacije, pri čemer gre za transfer imidža med posameznimi dejavniki. Na podlagi naše raziskave ocenjujemo, da se negativni politični imidž odraža tudi na zaznavanje turistične identitete destinacije.
Keywords: Brazilija, imidž turistične destinacije, transfer imidža, politični imidž.
Published: 22.08.2019; Views: 102; Downloads: 14
.pdf Full text (2,00 MB)

3.
Zemljevidi in aplikacije
Simon Hojnik, 2019, master's thesis

Abstract: Naloga v osnovi proučuje, kako se posamezniki odzivajo na uporabo potovalnih aplikacij, namenjenih lokacijskemu pozicioniranju za potrebe turistov. Prvi del naloge se osredotoča na teoretične vidike tradicionalnih in novodobnih metod za odkrivanje destinacije. Podrobneje smo proučili njihov izvor, zgodovinsko ozadje, način delovanja in splošne značilnosti, teoretične modele (model sprejetja tehnologije, teorija inovacijske difuzije in socialna kognitivna teorija), proučili pa smo tudi nekatere pozitivne in negativne učinke, identificirane v prejšnjih raziskavah. S pomočjo ugotovitev smo v drugem delu zastavili pet hipotez, ki ugotavljajo, kaj vpliva na pogostost uporabe potovalnih aplikaciji in ali uporaba potovalnih aplikacij zmanjšuje uporabo tiskanih medijev. Hipoteze smo nato testirali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega se je odzvalo 359 posameznikov. V skladu s poprejšnjimi raziskavami smo ugotovili, da imajo zaznana uporabnost potovalne aplikacije, zaznana enostavnost uporabe, zaznana združljivost in zaznano zaupanje v lastno učinkovitost pozitiven vpliv na uporabo potovalnih aplikacij. Nismo pa zaznali, da bi pogostost uporabe potovalnih aplikacij vplivala na zmanjšanje uporabe tiskanih medijev, čeprav je pogostost uporabe tiskanih medijev v korelaciji s starostjo uporabnikov.
Keywords: zemljevidi, aplikacije, pametni telefoni, lokacijsko pozicioniranje, turizem
Published: 04.07.2019; Views: 133; Downloads: 25
.pdf Full text (2,03 MB)

4.
Kategorizacija in kakovost hotelov v regiji Posavje
Paula Trpkov, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kategorizacija je bistven element pri odločanju kakovosti hotela in je prvi faktor,na podlagi katerega lahko gost predvidevakakovost storitev glede na svoja pričakovanja. Pojem kategorije hotelov se pri vsakem posamezniku odraža drugače.V praksi lahko opazimo, da obstajajo razlike med hoteli iste kategorije. Prav zaradi tega je poznavanje kategorizacije in kakovosti storitev pomembno za hotelirje in goste. V empiričnem delu smo raziskali, kako hotelirji in gostje razumejo kategorizacijo hotela in kako povezujejo kategorijo hotelov s kakovostjo hotelskih storitev v regiji Posavje.Raziskava je pokazala, da je potrebno spremeniti oz. posodobiti sistem in povečati pozornost pri izvajanju funkcionalne storitve, saj se ta hitreje pomni in je za goste pomembnejša. Z lansko novo uvedbo kategorizacije, imenovane Hotelstars, smo dobili zagotovilo kakovosti na mednarodni ravni in s tem tudi boljšo prihodnost v hotelirstvu.
Keywords: Kategorizacija, Kakovost, Hotel, Hotelirstvo, Posavje
Published: 04.07.2019; Views: 127; Downloads: 38
.pdf Full text (1,10 MB)

5.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, master's thesis

Abstract: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Keywords: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Published: 06.06.2019; Views: 156; Downloads: 18
.pdf Full text (3,81 MB)

6.
Kulturni turizem v občini Šentrupert
Alen Žago, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Kulturni turizem v občini Šentrupert: stanje, možnosti in priložnosti« smo analizirali turistično ponudbo občine Šentrupert, z glavnim poudarkom na kulturi in kulturnem turizmu. Najprej smo proučili stanje kulturnega turizma, nato pa smo na osnovi raziskovalnega dela, analize literature ter analize intervjujev s turističnimi deležniki opisali posnetek stanja. Opredelili smo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, na podlagi katerih smo nato ugotavljali možnosti in priložnosti za nadaljnji razvoj. Pri odgovorih intervjuvancev smo bili pozorni na ključne besede, ki se ponavljajo v večini odgovorov oziroma na besede in ideje, ki najbolj odstopajo. Prav na osnovi analize intervjujev smo dobili največ informacij o dejanskem stanju kulturnega turizma v občini Šentrupert. Na podlagi raziskave smo podali ugotovitve in usmeritve, ki bodo lahko predstavljale instrument za nadaljnji razvoj kulturnega turizma v občini.
Keywords: Šentrupert, kultura, kulturni turizem, stanje, možnosti, priložnosti
Published: 23.05.2019; Views: 215; Downloads: 50
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
Analiza destinacije »Laško – sotočje dobrega« in povezovanja tamkajšnjih turističnih ponudnikov
Žiga Zdovc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava turistično dejavnost v Sloveniji, predvsem na ravni lokalne turistične destinacije, ki je v našem primeru občina Laško. V procesu analiziranja destinacije »Laško – sotočje dobrega« smo se osredotočili na turistične ponudnike in specifiko destinacijskega povezovanja in sodelovanja. Rezultati so pokazali, kako pomemben je dejavnik turizma za občino Laško, predvsem glede nadaljnjega razvoja (prisotnost potencialov) ter pozicioniranja na trgu kot trajnostne (zelene) destinacije, ki privablja kvalitetne goste (gostje, ki podpirajo trajnostne oblike turizma, ne obremenjujejo lokalnega okolja, zahtevajo avtentično storitev itd.). V sklopu terenske raziskave smo ugotovili, da je povezovanje med ponudniki in ustvarjalci lokalne politike (občino) oz. destinacijsko organizacijo (STIK) v povprečju slabo. Skoraj polovica ponudnikov meni, da je STIK slab poslovni partner, sploh do manjših ponudnikov. Na drugi strani pa je povezovanje in sodelovanje med ponudnikov dobro, a obstaja še veliko potenciala za razvoj. Sklepamo, da je turizem prihodnost občine Laško, saj ima vse potenciale in možnosti za razvoj ponudbe, ki jih določajo sodobni trendi turistične dejavnosti. Destinacijsko povezovanje predstavlja v sedanjosti še priložnost, ob nepravilnem in ne turističnem delovanju deležnikov destinacije (občina, ponudniki, lokalne skupnosti itd.) pa bo postalo slabost ali celo nevarnost.
Keywords: Turizem, občina Laško, destinacija, turistični ponudniki, povezovanje.
Published: 16.05.2019; Views: 182; Downloads: 42
.pdf Full text (822,48 KB)

8.
Literarni turizem v občini Ravne na Koroškem
Sarah Šantl, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kulturni turizem je v svetovnem merilu vse bolj priljubljen in podobno lahko, sodeč po pregledu dostopne literature, trdimo tudi za literarni turizem. Z analizo trenutnih turističnih trendov na Koroškem, terenskim delom in intervjuji smo preverili, kako sta razvita v občini Ravne na Koroškem, da bi lahko na osnovi tega, ugotovili, kako je smiselno nadgrajevati razvoj literarnega turizma. Ker je Lovro Kuhar – Prežihov Voranc osrednja in najbolj znana literarna osebnost na Koroškem, smo se osredotočili na turistične produkte na njegovi osnovi. Raziskava je pokazala, da obstaja kar nekaj turističnih produktov, vendar so potrebni osvežitve, sodobnega pristopa in promocije. Prišli smo do ugotovitve, da se na izboljšavah že dela in obstaja ogromno idej za nadgradnje obstoječih produktov, zato verjamemo, da bodo tudi naše ideje in predlogi, ki smo jih podali v okviru raziskave, v pomoč ravenskim turističnim deležnikom pri nadaljnjem razvoju turizma v občini in regiji, hkrati pa je prav nadaljnji razvoj literarnega turizma v regiji priložnost, da se prežihovstvo in koroška dediščina predstavljata in ohranjata tudi skozi turizem.
Keywords: kulturni turizem, literarni turizem, občina Ravne na Koroškem, turistični produkti, Prežihov Voranc
Published: 16.05.2019; Views: 195; Downloads: 31
.pdf Full text (1,27 MB)

9.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, master's thesis

Abstract: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Keywords: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Published: 17.04.2019; Views: 147; Downloads: 22
.pdf Full text (2,22 MB)

10.
Izkustvena ekonomija na primeru dediščinskega turističnega produkta Dežela kozolcev na Dolenjskem
Bogdan Turnšek, 2019, master's thesis

Abstract: Današnji visokorazviti turizem je že zdavnaj prerasel okvire zgolj ekonomskega pristopa, postal je izrazito multidisciplinarna panoga, ki ima priložnost z integracijo socialnega in okoljskega stebra ponovno oblikovati vrednote, ki jih v razvitem svetu počasi pozabljamo. Upravljalci modernih turističnih produktov turistov ne obravnavajo več kot potrošnike, temveč kot goste, ki želijo uresničiti svoje sanje preko nepozabnih doživetij, kar zadovoljuje najvišjo človeško potrebo po samouresničevanju. Temu se je prilagodila tudi svetovna ekonomija. Pine in Gilmore sta leta 1998 izpostavila nov termin moderne ekonomske ponudbe – izkustvena ekonomija oz. ekonomija doživetij. Koncept predstavlja najnovejšo evolutivno ekonomsko stopnjo in je nadgradnja gospodarstva, ki je temeljilo na dobrinah, izdelkih in kasneje storitvah. Pomemben dejavnik pri načrtovanju doživetij v turizmu predstavlja interpretacija naravne in kulturne dediščine. Gre za komunikacijski in psihološki proces, ki pomaga pri poglabljanju razumevanja dediščine, kar vodi v osmišljanje in v posledično težnjo po varovanju in ohranjanju. Dežela kozolcev je v svoji osnovi etnološki muzej na prostem, hkrati pa turistični produkt, ki na enem mestu prikazuje in interpretira pestro tipografijo slovenske kulturne dediščine. Kako temu muzeju uspeva vključevanje sodobnih turističnih trendov, smo preverili s kvalitativno analizo vsebine in kvantitativno anketno raziskavo, ki je bila izvedena na naključni populaciji slovenskih obiskovalcev muzeja. Študija je pokazala, da se upravljalci turističnega produkta Dežela kozolcev premalo zavedajo najmodernejših konceptov, ki zagotavljajo kakovostna doživetja. Izkustvena raven obiskovalcev muzeja se nagiba v smer estetike in teoretičnega izobraževanja, interpretacija dediščine pa ima na estetsko dimenzijo celo obraten – negativen učinek. Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje analize na področju razvoja trajnostnega turizma v Sloveniji in za akademske študije.
Keywords: trajnostni turizem, izkustvena ekonomija, interpretacija naravne in kulturne dediščine, nepozabno doživetje, avtentičnost, turistični produkt
Published: 11.04.2019; Views: 228; Downloads: 23
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica