Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Predmet Poslovna statistika, za katerega je namenjena ta zbirka vaj, je pomemben za to, da študenti razvijejo sposobnost razumevanja informacij v podatkih. Gradivo obravnava naslednje vsebinske sklope: prikazovanje podatkov v tabelah in grafih, relativna števila, mere centralne tendence, mere variabilnosti, asimetrije in sploščenosti, intervalno ocenjevanje vrednosti statističnih parametrov in osnove preizkušanja domnev o statističnih parametrih, osnove enostavne regresije ter osnove analize in napovedovanja vrednosti v časovnih vrstah.
Ključne besede: urejanje in prikazovanje podatkov, deskriptivna statistika, enostavna regresijska analiza, osnove vzorčenja, časovne vrste
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 75; Prenosov: 21
Celotno besedilo (4,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Čebelarstvo je kmetijska panoga, ki se na trgu vse bolj uveljavlja in postaja vedno bolj zanimivo tudi z vidika podjetniške priložnosti. Slovensko čebelarstvo je znano po bogati zgodovini in tradiciji, zato menimo, da se opravljanje dejavnosti čebelarstva lahko obravnava kot obliko družinskega podjetništva. V magistrskem delu smo raziskali zakonsko podlago čebelarske dejavnosti ter predstavili vse možne oblike in načine za njeno opravljanje. Pri tem smo analizirali obdavčitev čebelarske dejavnosti v Sloveniji in finančne spodbude, ki so namenjene čebelarjem. Opredelili smo podjetništvo, podjetje in podjetnika. Pri tem smo se osredotočili predvsem na družinsko podjetništvo, nasledstvo in nasledstvene možnosti, načrtovanje in proces. Opredelili smo prednosti in slabosti družinskega podjetništva in predstavili organizacije, ki sestavljajo podporno okolje za podjetništvo. V empiričnem delu smo raziskali dejavnost čebelarstva v pomurski regiji, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika in desktop analize ugotavljali poslovne izzive dejavnosti. Ugotovili smo, da je čebelarjem najpomembnejša kakovost izdelkov, ki predstavlja najpomembnejšo konkurenčno prednost na trgu. Za doseganje visoke kakovosti čebeljih pridelkov in izdelkov pa je pomembno znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo, kar kaže na to, da je nasledstvo pomemben dejavnik za obstoj in nadaljevanje opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pri tem je spodbudna ugotovitev, da se število mladih v čebelarstvu v pomurski regiji povečuje. Med raziskavo smo ugotovili, da panoga čebelarstva predstavlja dobro podjetniško priložnost, saj se večina čebelarjev s čebelarstvom še vedno ukvarja pretežno ljubiteljsko, kar pomeni, da obstaja velik potencial za ustanovitev podjetja, ki bi se ukvarjalo s čebelarstvom. Na trgu je torej dovolj prostora za razvoj in širjenje poslovanja na tem področju, ob hkratnem prispevku k razvoju in napredku panoge.
Ključne besede: čebelarstvo, dopolnilna dejavnost na kmetiji, podjetništvo, družinsko podjetništvo, konkurenčna prednost
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 15
Celotno besedilo (3,62 MB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo temo vrednotenja podjetij na osnovi tržnih multiplikatorjev. Tržni multiplikator je relativni kazalnik vrednosti, ki nam pomaga razumeti kakšna je trenutna vrednost podjetja oziroma naložbe, v primerjavi s podobnimi podjetji na trgu. Poznamo več vrst tržnih multiplikatorjev, med katerimi obravnavamo multiplikator P/E, multiplikator EV/EBITDA, multiplikator EV/EBIT, multiplikator P/B, multiplikator P/S in multiplikator EV/S. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, vendar skupaj dajo nekakšno dobro oceno precenjenosti oziroma podcenjenosti podjetja. Podjetja za katera ocenjujemo precenjenost oziroma podcenjenost, so podjetja znotraj avtomobilske industrije. Ta podjetja so Mercedes-Benz, BMW, Volkswagen, Ford, General Motors, Tesla, Toyota, Nissan, Honda in Hyundai. Za vsako izmed teh podjetij najprej izračunamo posamezne multiplikatorje za leta od 2018 do 2021. Pri tem lahko ugotovimo, da ima podjetje Tesla najvišje vrednosti vseh multiplikatorjev za vsa leta. Iz tega bi lahko sklepali, da je podjetje močno precenjeno. Multiplikatorji vseh ostalih podjetij se povečini gibljejo nekje v območju zgodovinskih povprečij podjetij v indeksu S&P 500, ali pa so glede na ta zgodovinska povprečja nižji. Torej lahko rečemo, da so vsa ostala podjetja pravilno ocenjena, ali podcenjena. Za tem sledi primerjava multiplikatorjev posameznih podjetij znotraj avtomobilske industrije v letu 2021. Tudi tu ugotovimo, da pri vseh multiplikatorjih izstopa podjetje Tesla, kar je ponovno znak močne precenjenosti. Pri tem moramo biti pozorni, da gre za podjetje s kratko zgodovino, ki se po svojih bistvenih elementih razlikuje od ostalih podjetij. Zaradi tega dejstva smo izračunali povprečne vrednosti multiplikatorjev brez podjetja Tesla. Pri tem smo prišli do rezultata, da so multiplikatorji ostalih podjetij nižji od povprečnih vrednosti multiplikatorjev celotne panoge avtomobilov in tovornjakov. Iz tega lahko sklepamo, da je večina obravnavanih podjetij podcenjenih. Pri tem moramo biti pozorni, da imajo ta podjetja dolgo zgodovino in bi lahko razlog za nižje multiplikatorje iskali v tem, da vlagatelji pričakujejo počasno rast, ali, da rasti v prihodnosti sploh ne bo.
Ključne besede: tržni multiplikator, avtomobilska podjetja, vrednotenje, primerjava
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 67; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 55; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Ključne besede: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 52; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,77 MB)