| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11756
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
6th FEB International Scientific Conference : Challenges in economics and business in the post-COVID times
2022, zbornik

Opis: The Proceedings of the 6th International Scientific Conference, organised by the University of Maribor’s Faculty of Economics and Business under the umbrella theme “ Challenges in Economics and Business in Post-Covid Times”, brings together 52 contributions from authors across 18 countries. Individual articles address selected issues regarding the impact of the COVID-19 epidemic on the functioning of society and changes in the economic and business environment, as well as how society and organisations have dealt with the changed social conditions following the epidemic. In the articles, the authors present various aspects of the impact of the COVID-19 epidemic on the functioning and behaviour of society's stakeholders and the necessary changes in how they function, given the social conditions present following the end of the epidemic. The contributions also present the social experience of dealing with COVID-19, and offer possible solutions for the macroeconomic and business operations of society and organisations in a post-epidemic context.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 15; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (12,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
The Impact of Macroprudential Policy Instruments on Financial Stability
Eva Lorenčič, 2021, doktorska disertacija

Opis: This doctoral dissertation represents a comprehensive treatment of the many facets of macroprudential policy. We start by delving into the notions of macroprudential policy, systemic risk and financial stability, describe the macroprudential policy transmission mechanism, systemic financial crises and contagion channels, as well as the Modigliani-Miller theorem and its violations. We proceed by illustrating a multitude of available macroprudential policy instruments, attempt to clarify whether capital controls can be considered a macroprudential policy instrument, describe the use and calibration of macroprudential policy instruments, and elaborate on the changes to the EU macroprudential policy framework after the enactment of the Capital Requirements Regulation II and Capital Requirements Directive V. Next, we describe interactions between macroprudential policy and other policies, in particular microprudential, monetary, fiscal and structural policies. We attempt to answer the question of whether macroprudential policy should be entrusted to a central bank, a financial supervisory authority, or the government. Furthermore, we investigate whether countries should reciprocate each other’s macroprudential policy stance. Moreover, we review the existing research regarding the impact of macroprudential policy instruments on financial stability. We attempt to answer the question of whether the existence of a macroprudential policy framework could have prevented the Global Financial Crisis of 2007. Last but not least, we conduct our own empirical assessment of the impact of macroprudential policy instruments on financial stability in six euro area countries (Belgium, Cyprus, Germany, Spain, Ireland and Netherlands) over sixteen quarters (from 2015 Q1 (inclusive) to 2018 Q4 (inclusive)) by using the quantitative research method of panel econometrics. We tested three hypotheses: H1: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by credit growth. H2: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) enhance financial stability, as measured by house price growth. H3: Macroprudential policy instruments (common equity tier 1 ratio; loans to deposits ratio; non-deposit funding as percentage of total funding; leverage ratio; interconnectedness ratio; and coverage ratio for non-performing exposures) reduce cyclical fluctuations of the economy, as measured by the amplitude of the deviations of the actual economic growth rate from its long-run trend, thereby contributing to financial stability. Our empirical results suggest that, of the investigated macroprudential policy instruments, common equity tier one ratio, coverage ratio, and interconnectedness ratio exhibit the predicted impact on credit growth rate and on the deviation of the actual economic growth rate from its long-run trend. Furthermore, common equity tier one ratio, loans to deposits ratio, and leverage ratio exhibit the predicted impact on house price growth rate. The non-deposit funding ratio does not exhibit the expected impact on any of the response variables. Hence, we can only partly confirm hypotheses 1, 2 and 3. Our conclusions are in line with contemporary research on macroprudential policy. Taking into account the existing empirical research, combined with our findings as presented in this dissertation, a case can be made for the usage of carefully crafted macroprudential policy instruments which target selected financial and macroeconomic variables with the ultimate goal of attaining financial stability of the financial system as a whole.
Ključne besede: Macroprudential policy, macroprudential instruments, systemic risk, financial stability
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

3.
Podjetniška demografija in značilnosti digitalizacije malih in srednje velikih podjetij : Slovenski podjetniški observatorij 2021
Barbara Bradač Hojnik, Ivona Huđek, Dijana Močnik, 2022

Opis: V prvem delu monografije smo proučevali temeljno poslovno demografijo slovenskih podjetij in jo primerjali z evropsko. Namen tega dela je, da dobimo temeljno sliko o slovenskih podjetjih in razumemo, kako je slovensko podjetništvo umeščeno v evropsko. Analizirali smo ključne značilnosti slovenskih gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so se leta 2020 ukvarjali s podjetniškimi aktivnostmi in so bili razvrščeni v vse dejavnosti SKD. V drugem delu raziskave smo proučevali značilnosti digitalizacije z vidika gospodarstva. Osredotočili smo se predvsem na vidik malih in srednje velikih podjetij, saj le-ta potrebujejo največ podpore in spodbud za uspešno izvedbo digitalizacije. Najprej smo podali pregled značilnosti procesa digitalizacije, njegov vpliv na podjetja ter značilnosti digitalnih strategij in strateške podpore digitalizaciji na ravni Evropske unije in Slovenije ter pregled uvrstitve Slovenije na različnih lestvicah, ki merijo digitalizacijo. Nato smo analizirali rezultate primarne raziskave, ki smo jo izvedli med slovenskimi podjetji in podpornim okoljem za podjetništvo.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, digitalizacija, strategije in politike, mala in srednje velika podjetja, empirična analiza
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 64; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vzdržljivost podjetniške aktivnosti : GEM Slovenija 2021
Miroslav Rebernik, 2022

Opis: Raziskava GEM omogoča bolj poglobljen vpogled v nacionalno podjetništvo in njegove značilnosti, kot ga lahko zagotovijo drugi statistični viri, predvsem tisti, ki temeljijo zgolj na podatkih, pridobljenih s strani obstoječih podjetij. S posameznikom v središču raziskovanja, GEM namreč zajame tudi njegov odnos do podjetništva, njegove ambicije in usposobljenost za podjetništvo, njegovo dojemanje odnosa družbe do podjetništva, pa tudi posameznike v vseh fazah podjetniškega procesa, od začetnih razmislekov, da bi se podali na podjetniško pot, do ustanovitve podjetja, poslovanja, rasti in prenehanja poslovanja. Raziskovalna ambicija GEM je, da bi v čim več državah meril ključne elemente družbenega odnosa do podjetništva, podjetniško aktivnost in razlike v aspiracijah posameznikov ter zaznaval vplivne dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo podjetniško aktivnost. Vse to z namenom zagotavljanja platforme za ocenjevanje vpliva podjetniške aktivnosti na ekonomsko rast ter odkrivanja političnih ukrepov za krepitev podjetništva. GEM je razvil ustrezno metodologijo, ki je skladna konceptualnemu okviru GEM in je sposobna dati vpogled v družbeni, kulturni, politični in ekonomski kontekst, ki upoštevaje stopjo razvitosti posameznega nacionalnega gospodarstva in razvitost ključnih podjetniških pogojev.
Ključne besede: Globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (10,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Resilience of Entrepreneurial Activity : GEM Slovenia 2021, Executive Summary
Miroslav Rebernik, 2022

Opis: The GEM survey provides a deeper insight into national entrepreneurship and its characteristics than can be provided by other statistical sources, especially those based solely on data obtained from existing enterprises. With the individual at the heart of the research, GEM also covers his attitude towards entrepreneurship, his ambitions and qualifications for entrepreneurship, his perception of society's attitude towards entrepreneurship, as well as individuals at all stages of the entrepreneurial process, until the establishment of the company, business growth and termination of business. GEM's research ambition is to measure key elements of society's attitudes towards entrepreneurship, entrepreneurial activity and differences in individuals' aspirations in as many countries as possible, and to identify influential factors that encourage or hinder entrepreneurial activity. All this in order to provide a platform for assessing the impact of entrepreneurial activity on economic growth and to identify policy measures to strengthen entrepreneurship. GEM has developed an appropriate methodology that is consistent with the GEM conceptual framework and is able to provide insight into the social, cultural, political and economic context, taking into account the level of development of each national economy and the development of key business conditions.
Ključne besede: globalni podjetniški monitor, podjetništvo, celotna zgodnja podjetniška aktivnost, gospodarski razvoj, podjetniški ekosistem
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 52; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Stopnja notranjega podjetništva v izbranem podjetju
Sanja Selič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo teorijo o notranjem podjetništvu, njegovo opredelitev in njegov razvoj. Nadaljujemo z različnimi pristopi za uvajanje notranjega podjetništva v podjetju ter značilnostmi notranje podjetniškega okolja. V empiričnem delu, ki temelji na analizi podatkov anketnega vprašalnika, je predstavljeno izbrano podjetje Elektroinstalacije in trgovina Anton Selič s.p.. Osnovni namen je z raziskavo ugotoviti prisotnost notranjega podjetništva na različnih področjih v podjetju, pri zaposlenih preveriti kakšne so možnosti in pripravljenost za notranje podjetništvo v podjetju ter v kolikšni meri podjetje že ima karakteristike za notranje podjetništvo. Problem podjetja je, zaposleni nimajo interesa pa tudi ne spodbud za notranje podjetniško udejstvovanje, vizija podjetja in strategije niso jasne, organizacijska struktura pa ne omogoča uspešnega izvajanja notranje podjetniške kulture. Na podlagi rezultatov smo predstavili predloge za vpeljavo notranjega podjetništva v podjetju. Predlogi vključujejo podporo vodstva, ki že ima dobre karakteristike za uspešno implementacijo notranjega podjetništva, boljšo in bolj jasno vizijo, spremembo organizacijske strukture in razvoj ustreznega okolja.
Ključne besede: notranje podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 108; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

7.
Poročanje in delo revizijskih komisij nadzornega sveta
Polona Lešnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Organi v delniških družbah se delijo glede na pravni položaj na organ, ki oblikuje voljo družbe, organ vodenja in nadzorni organ. Razvila sta se dva sistema upravljanja podjetij, in sicer enotirni in dvotirni, ki se razlikujeta v tem, da se je v dvotirnem sistemu oblikoval poseben organ za nadzor, nadzorni svet. V enotirnem sistemu pa je nadzor funkcija, ki jo vrši upravni odbor. Nadzorni svet izvršuje funkcijo nadzora v delniški družbi in je sestavljen iz najmanj treh članov, ki jih izvoli skupščina. Sestajajo se vsaj enkrat v četrtletju, za potrditev sklepa mora biti prisotna vsaj polovica članov, vsak izmed članov ima en glas. Glavna funkcija, ki jo nadzorni svet upravlja, je nadzor nad delovanjem uprave gospodarske družbe, imenovanje in odpoklic članov uprave in razreševanje nasprotujočih si interesov med upravo in delničarji. ZGD-1 omogoča nadzornemu svetu, da imenuje eno ali več komisij, ki med drugim pripravljajo predloge sklepov nadzornega sveta. Te komisije so lahko na primer revizijska komisija, komisija za imenovanja in komisija za prejemke. Glede na potrebe podjetja pa lahko nadzorni svet oblikuje tudi druge. Revizijska komisija je sestavljena iz vsaj treh neodvisnih članov; vsaj eden izmed njih mora biti neodvisen strokovnjak, usposobljen za računovodstvo ali revizijo. Člani revizijske komisije spremljajo proces računovodskega poročanja, zunanje revizije računovodskih izkazov, upravljanje tveganja in sistema notranjih kontrol, notranjo revizijo in skladnost poslovanja z zakonodajo. Revizijska komisija je odgovorna nadzornemu svetu, saj opravlja delo na njegovo zahtevo. Ustanovitev revizijske komisije prispeva k izboljšanju komunikacije, povečanju objektivnosti, izboljšanju položaja revizijske stroke s pomočjo ustreznih revizijskih vprašanj in h krepitvi nadzornega sveta.
Ključne besede: nadzorni svet, revizijska komisija, pravna ureditev, ZGD-1.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 91; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Zaznana tveganja študentov, ki so bili na študentski izmenjavi
Daša Pavlič, 2022, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela sem razložila, kaj so študentske izmenjave, in naštela ter opisala najpogostejše oz. najbolj poznane programe študentskih izmenjav. V nadaljevanju dela sem opisala zaznana tveganja in jih opredelila glede na vrste tveganja. Raziskala in naštela sem najpogostejše oblike strategij za obvladovanje tveganj in v teoretičen del vključila lastno izkušnjo s študentsko izmenjavo. Praktičen del diplomskega dela vključuje raziskavo, ki sem jo opravila s pomočjo ankete o zaznanih tveganjih, ki so jih doživeli študenti iz različnih držav, preden so odšli na študentsko izmenjavo v Lizbono. Omenjeno destinacijo sem izbrala zato, ker sem tam tudi sama opravljala študentsko izmenjavo in sem posledično tako lažje prišla v stik s študenti, ki so rešili mojo anketo. Vprašanja v anketi so se nanašala na štiri ključna tveganja, in sicer na finančno, psihosocialno, funkcionalno in časovno tveganje. Zanimalo me je, če se tveganja razlikujejo glede na države in kontinente, iz katerih prihajajo študenti, ter katero tveganje bo najbolj izstopalo oz. bo označeno za najpogostejše tveganje pred študentsko izmenjavo.
Ključne besede: študentska izmenjava, zaznano tveganje, strategije obvladovanja tveganj.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 95; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

9.
Analiza uvedbe dokumentnega sistema v organizaciji Štajerski avto dom, d. o. o.
Melita Berič, 2022, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je digitalizacija podjetja in poslovnih procesov postala zelo pomembna, saj samo tako lahko podjetja ostanejo konkurenčna. Za digitalizacijo se podjetja odločajo iz razloga, ker dviguje produktivnost, povečuje učinkovitost in inovativnost ter izboljšuje komunikacijo tako v podjetju kot z dobavitelji in odjemalci. Podjetja morajo za svoj obstanek na trgu vedno slediti trendom. V današnjih časih to pomeni, da morajo slediti trendom digitalne tehnologije. Namen dela diplomskega projekta je analiza uvedbe dokumentnega sistema v organizaciji Štajerski avto dom, d. o. o. Delo diplomskega projekta smo razdelili na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej predstavili elektronsko poslovanje in DMS-sisteme. Nadaljevali smo z dokumentnimi sistemi ter njihovimi ponudniki v Sloveniji ter izven nje. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na samo podjetje Štajerski avto dom, d. o. o. Predstavili smo zgodovino podjetja, dejavnost in organizacijsko strukturo. V praktičnem poglavju smo predstavili potek uvedbe dokumentnega sistema v podjetju. Povedali smo tudi, kakšne so prednosti in slabosti uvedbe dokumentnega sistema in kako zaposleni vidijo spremembe pred in po uvedbi.
Ključne besede: Dokumentni sistem, organizacija, ponudniki, prednosti dokumentnega sistema, uvedba dokumentnega sistema, elektronsko poslovanje, zakonske omejitve.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2022; Ogledov: 78; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Trošarinski in carinski vidiki trgovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo po Brexitu
Barbara Kukovič, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih je bilo precej govora o Brexitu. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU je prišlo do mnogih sprememb, ki imajo pozitivne in negativne posledice na gospodarstvo in trgovanje v EU. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ter predstavili področje carin in trošarin v EU. Povzeli smo postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ter na kratko predstavili vsebino Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. V raziskavi diplomskega dela smo se omejili le na področje carin in trošarin. V empiričnem delu smo se osredotočili na carinski in trošarinski vidik trgovanja med prehodnim obdobjem in koncem prehodnega obdobje med Združenim Kraljestvom in Evropsko unijo. Raziskali smo tudi nastale spremembe na področju računovodenja ter trgovanja.
Ključne besede: carine, trošarine, Brexit, carinski postopki, Evropska unija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 1.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici