| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11580
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava javnega nadzora nad revidiranjem v Sloveniji in na Hrvaškem
Anja Zorjan, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta sem opisala ureditev javnega nadzora nad revidiranjem tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Podrobneje sem se seznanila z ureditvama nadzora, institucijami, ki opravljajo nadzor ter njihovim delom, zadolžitvami, s potrebno zakonodajo ipd. Prav tako se sem seznanila z njihovim dosedanjim delom. Namen dela je bilo opraviti primerjavo sistemov (ureditev) med dvema sosednjima državama. S slednjo sem odkrila razlike in primerljivosti med obema ureditvama. Moja hipoteza je bila, da kljub skupnemu zakonodajnemu okviru Evropske unije med obema sistemoma obstajajo razlike. V Sloveniji je za nadzor pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance Republike Slovenije, na Hrvaškem je bila do leta 2018 za to pristojna Hrvaška revizijska zbornica, medtem ko je od 2018 dalje za to pristojno kar Ministrstvo za finance Republike Hrvaške, in sicer Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij. Pravna podlaga v obeh državah je utemeljena z zakonodajo, in sicer v Sloveniji je to Zakon o revidiranju (ZRev-2A), na Hrvaškem pa je to Zakon o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17). Prav tako v zakonodaji v zvezi z nadzorom nad revidiranjem tako v Sloveniji, kot na Hrvaškem hitro prihaja do sprememb. Tako se je zadnja v slovenski zakonodaji zgodila z zakonom ZRev-2A leta 2018 oziroma nedavno, na seji dne 7. julija 2021, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2B). Slednji je bil na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdan 15. 7. 2021. Na Hrvaškem pa je do zadnjih sprememb prišlo leta 2018 z Zakonom o reviziji (Uradni list HR, št. 127/17), ko je nadzor nad revidiranjem takrat prevzel Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, ki deluje v okviru Ministrstva za finance Republike Hrvaške. Razlika je ta, da je za prevod in objavo mednarodnih revizijskih standardov na Hrvaškem zadolžena Hrvaška revizijska zbornica in ne Neodvisen sektor za izdajanje dovoljenj in nadzor pooblaščenih revizorjev in revizijskih podjetij, v Sloveniji pa je tako za nadzor kot prevode in objavo mednarodnih revizijskih standardov pristojna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Podrobneje sem preučila delovanje obeh sistemov in ju primerjala. Na osnovi tega sem potrdila svojo hipotezo.
Ključne besede: Revidiranje, revizija računovodskih izkazov, javni nadzor, Agencija za javni nadzor nad revidiranjem, primerjava, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (668,12 KB)

2.
Ustvarjalno definiranje in reševanje problemov finančnih posledic epidemije covid-19 v javnem sektorju
Jasna Toplak, 2021, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo epidemijo covida-19, ki je zajela večino držav po svetu, in katere posledice se čutijo po veliko podjetjih v gospodarskem sektorju. Ker nas zanima, ali se s podobnimi problemi, ki jih je s seboj prinesel covid-19, srečujejo tudi v javnem sektorju, natančneje v javnem zavodu X, smo opredelili probleme s pomočjo metod definiranja problemov in priložnosti. Kot vsa druga podjetja v gospodarstvu si tudi javna podjetja želijo ohraniti delovna mesta, dobro finančno stabilnost in pozitivno poslovanje. Ker je bil zavod X zaradi epidemije soočen z veliko spremembami, smo v nadaljevanju s pomočjo metod za generiranje idej poiskali najprimernejše rešitve za nekaj nastalih situacij. Izhajali smo iz zunanjega okolja zavoda, pri tehnikah pa so nam bili v pomoč tudi izkušeni strokovni sodelavci, da smo pridobili rezultate, ki smo jih predstavili v empiričnem delu dela diplomskega projekta. V tem delu diplomskega projekta smo prišli do zaključka, da je zelo pomemben člen vsakega uspešnega podjetja, naj bo to javno ali zasebno, ustvarjalnost in motiviranost zaposlenih, dober vodja in delo v timu, ki ni le strokovno podkovano, ampak tudi sproščeno, prijetno in fleksibilno. Vse to lahko pripomore k dobremu poslovanju podjetja. Finančne posledice epidemije covida-19 se lahko odpravijo v krajšem času kot sicer. Opisali smo, ali lahko naše hipoteze sprejmemo ali zavrnemo ter zakaj, prav tako pa smo predstavili nekaj rešitev, s pomočjo katerih bi si lahko zavod X pomagal med krizo, da bi poslovanje potekalo nemoteno in predvsem varno za vse zaposlene.
Ključne besede: epidemija, javni zavod, finančne posledice, covid-19, rešitev
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Podjetniške priložnosti v lesni industriji
Enej Škrinjar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko nalogo sestavljata dva dela, teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu smo razdelali poslovno okolje podjetja in predstavili njegovo pomembnost za podjetje. Našteli smo nekaj lastnosti poslovnega okolja in pojasnili načine odzivov nanj. Nato smo predstavili lesno industrijo v Sloveniji in jo za lažje preučevanje razdelili na lesnopredelovalno, pohištveno in gradbeno. Da smo zajeli čim več dejavnikov zunanjega okolja, ki so politični, pravni, ekonomski, socialni, kulturni in tehnološki, smo se odločili pojasniti in kasneje uporabiti PEST-analizo okolja podjetja. PEST-analizo smo opredelili, podali praktične primere in pojasnili pozitivne in negativne vplive na podjetje. Nismo preučevali le zunanjega okolja, ampak tudi notranje. V ta namen smo izbrali SWOT-analizo, s katero preučimo prednosti in slabosti notranjega okolja ter priložnosti in nevarnosti zunanjega poslovnega okolja. SWOT-analiza omogoči primerjanje notranjih in zunanjih dejavnikov. V praktičnem delu smo se odločili za izvedbo PEST in SWOT-analize. Za lažje razumevanje smo izbrali tri podjetja, ki predstavljajo pohištveno, lesnopredelovalno in gradbeno industrijo. PEST-analiza je združevala zunanje dejavnike vseh treh podjetij. Nobeno izbrano podjetje v obdobju svojega poslovanja ni opravilo analize poslovnega okolja. Ugotovljeno je bilo, da se vsa obravnavana podjetja srečujejo s podobnimi težavami. Izpostavljajo pomanjkanje delovne sile, slabo izobraženost obstoječe delovne sile (kar kaže na razkorak s srednješolskim izobraževalnim sistemom). Pestijo jih tudi nihajoče cene materiala. Navajajo malo priložnosti zunanjega okolja, ker imajo polno zasedenost proizvodnje in razpoložljiva sredstva namenjajo v povečan obseg proizvodnje. Ugotovitve smo na kratko povzeli v tabelah. SWOT-analiza je bila lažje izvedljiva, ker so podjetja lažje navajala notranje dejavnike poslovnega okolja. Za boljšo preglednost smo obravnavali vsako podjetje posebej. Ugotovili smo, da vsa tri podjetja posvečajo veliko več pozornosti notranjemu okolju. Ko pride do poslabšanja stanja v zunanjem poslovnem okolju, jih skušajo odpraviti čim hitreje brez vzbujanja posebne pozornosti. Podjetje Adego, d.o.o., ki je predstavljalo pohištveno industrijo, kot svoje prednosti navaja kakovostne izdelke, tehnološko dodelano proizvodnjo in lojalne kupce. Noah, d.o.o. smo izbrali kot predstavnika gradbene industrije. Zaradi nihajočih cen materiala so preučili možnost lastne proizvodnje, ki bi bila sicer mogoča, a so se cene materiala dovolj umirile, da so idejo opustili. So edino podjetje, ki je navajalo dvig povpraševanja med pandemijo. Podjetje Ruševec, d.o.o., smo obravnavali kot lesnopredelovalno podjetje. V podjetju poudarjajo pomen tradicionalnih postopkov predelave, lokalnih dobaviteljev in kakovosti proizvodov. V sklepu smo preučeno teoretično znanje smiselno povezali s praktičnim delom diplomske naloge. Ugotovili smo, da se podjetja soočajo s podobno problematiko, kot smo zapisali v teoretičnem delu. Štiri predpostavljene hipoteze smo potrdili. Zavrgli smo hipotezo, ki predpostavlja, da je za konkurenčnost in vstop na trg v lesni industriji potrebna visoka tehnološka opremljenost. Razlog je, da podjetja ne proizvajajo tako zahtevnih produktov, da bi potrebovala tehnološko dovršeno opremo. Izkazalo se je, da starost opreme ni ključnega pomena. V slovenski lesni industriji se je SWOT-analiza izkazala za primernejšo.
Ključne besede: lesna industrija v Sloveniji, poslovno okolje podjetja, PEST-analiza, SWOT-analiza.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (597,39 KB)

4.
Vpliv virusa Covid-19 na vinski trg v Sloveniji: primer Ptujske kleti
Jakob Gal Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, predstavimo vpliv virusa Covid-19 na turizem in vinski trg v Sloveniji ter na globalni ravni. Predstavimo ukrepe, ki jih je vlada Republike Slovenije sprejela v boju z epidemijo na področju turizma, gostinstva ter vinogradništva. Analiziramo in pregledamo, kako se je vinski trg spoprijel s posledicami virusa Covid-19. V drugem delu projekta izvedemo intervju z direktorjem Ptujske kleti, gospodom Vinkom Mandlom, ki nam poda svoje mnenje na zastavljena vprašanja v povezavi z virusom Covid-19 ter analiziramo odgovore. V sklepnem delu diplomskega projekta predlagam izbrane usmeritve za nadaljnje raziskovanje razmer na področju vinskega trga in vinskega turizma.
Ključne besede: Virus Covid-19, vinarstvo, turizem, pandemija, epidemija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

5.
Makroekonomske posledice podnebnih sprememb
Anja Babič, 2021, diplomsko delo

Opis: Ena izmed vrst tržnih nepopolnosti so eksternalije. Izsledki empiričnih raziskav kažejo na skrb vzbujajoče posledice podnebnih sprememb. Segrevanje ozračja nastane zaradi izpustov toplogrednih plinov. Njegove posledice pa preko ekstremnih vremenskih dogodkov občutimo tako v realnem sektorju kot tudi v monetarnem segmentu gospodarstva. Čeprav imamo veliko dobrih praks blaženja posledic podnebnih sprememb, pa je učinkovita implementacija okoljskih politik prepočasna.
Ključne besede: podnebne spremembe, tržne napake, agregatna ponudba, agregatno povpraševanje, ekonomska politika
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Urbanizacija in gospodarska rast v državah Evropske unije
Tamara Križnjak, 2021, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh stoletjih smo priča množičnemu preseljevanju ljudi iz podeželja v mesta. Tudi podatki, prikazani v diplomskem delu, kažejo, da se stopnja urbanizacije naglo zvišuje. Mnogo ekonomistov meni, da je urbanizacija oziroma aglomeracijske ekonomije eden izmed dejavnikov, ki povečuje rast realnega BDP države oz. gospodarsko rast. V diplomskem delu smo proučevali, ali obstaja med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v EU linearna povezava in kakšna je jakost te povezave. Izsledki obstoječih študij nekaterih avtorjev kažejo na pozitivno povezavo, spet drugi pa na statistično neizoblikovano povezavo med spremenljivkama. Raziskava v empiričnem delu diplomskega dela se nanaša na proučevanje korelacije oz. linearne povezanosti med urbanizacijo in gospodarsko rastjo v 14-ih evropskih državah (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Danska, Irska, Grčija, Portugalska, Španija, Avstrija, Finska in Švedska) med leti 1970 in 2018. V empiričnem delu diplomskega dela je najprej prikazana stopnja urbanizacije in stopnja gospodarske rasti za proučevane države v obravnavanem obdobju, nato pa je izračunana tudi povprečna stopnja urbanizacije in povprečna stopnja gospodarske rasti. Pri ugotavljanju povezanosti med povprečno gospodarsko rastjo in povprečno stopnjo urbanizacije za proučevane države nismo opazili nobenega tipičnega vzorca. Države, ki so po povprečni stopnji urbanizacije najvišje na lestvici, ne dosegajo tudi najvišje povprečne gospodarske rasti. Korelacijska analiza povezanosti med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo za posamezne države v vzorcu kaže, da med spremenljivkama največkrat obstaja le zmerna ali šibka korelacija, v nekaterih državah pa je povezanost neznatna. Poudariti moramo tudi, da se je v večini držav izoblikovala negativna povezanost, kar pomeni, da povečanje stopnje urbanizacije sovpada z zmanjševanjem gospodarske rasti. Tudi presečna analiza na celotnem vzorcu proučevanih držav kaže na obstoj negativne, vendar šibke korelacije med spremenljivkama. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da se je v večini evropskih držav med leti 1970 in 2018 izoblikovala šibka negativna linearna povezanost med stopnjo urbanizacije in gospodarsko rastjo držav. Ugotavljamo tudi, da povprečna stopnja urbanizacije v proučevanih državah ni povezana z datumom priključitve Evropski uniji, saj ustanovitvene države ne beležijo večjih povprečnih stopenj urbanizacije kot ostale, pozneje priključene države.
Ključne besede: mesta, urbanizacija, gospodarska rast, Evropska unija, linearna korelacija
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 1; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

7.
Načrtovanje prodaje izdelka Marketplace v podjetju Škoda Avto a. s.
Tine Eržen, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Načrtovanje prodaje za izdelek Marketplace v organizaciji Škoda Auto a.s. je sestavljen iz teoretičnega ter praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo, ki pojasnjuje pojme kot so marketing, izdelek, management prodaje, prodaja ter načrtovanje prodaje. V praktičnem delu smo predstavili podjetje Škoda Auto a. s., svetovno znani proizvajalec avtomobilov, ki je že tri desetletja del koncerna Volkswagen. Spoznali smo tudi njihovo strategijo delovanja za prihodnje desetletje ter cilje, ki jih nameravajo doseči. Eden izmed njihovih ciljev je tudi ustvarjanje prihodkov z naslova storitev, ki so tesno povezane z mobilnostjo ter e – mobilnostjo. Podrobneje smo obravnavali izdelek Marketplace, ki ga podjetje Škoda Auto trži kot medij za pospeševanje prodaje partnerskih podjetji svojim voznikom osebnih vozil. Prišli smo do spoznanj, da so bolj uspešni kuponi, ki so povezani s samo vozniško izkušnjo. Sam namen aplikacije Marketplace pa je prav v tem, da podjetje poizkuša voznikom izboljšati samo izkušnjo uporabe njihovih vozil.
Ključne besede: Marketing, izdelek, prodaja, načrtovanje prodaje, Škoda Auto, Marketplace.
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Analiza podjetništva v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja
Maja Rehar, 2021, diplomsko delo

Opis: V trenutnem poslovnem okolju je na globalni ravni moč opaziti nekatera močna, finančno stabilna podjetja, ki se vse bolj zavedajo pomembnosti njihovih doprinosov družbi in okolju. Ta so primer dobre prakse, katera se vedno bolj implementira tudi v podjetja v Sloveniji. Če zavrtimo čas nekaj desetletij nazaj, so podjetja imela v ospredju zaslužek, stabilnost, pri čemer na delavce, družbo in okolje, ki so ga na raznovrstne načine degradirala, niso dajala posebnega poudarka. Zaradi nezavestnega delovanja so se pojavili negativni rezultati v naravnem okolju, v družbi, zaradi česar se vsi mi, kot tudi podjetniki, zavedamo, kako pomembno je za naše zanamce, sodelavce in druge delovati trajnostno. Predmet raziskave diplomskega dela je bil analizirati podjetja v Savinjski regiji z vidika trajnostnega poslovanja in s tem priti do rezultata o pojavnih oblikah okoljske, družbene in ekonomske trajnosti. S pomočjo letnih poročil, ki smo jih analizirali, smo prišli do splošnega rezultata, da vsa podjetja, ki so bila zajeta v vzorec v poslovanju, izkazujejo trajnostne vidike. V splošnem podjetja v letnih poročilih v največjem obsegu poročajo o družbeni trajnosti, pri čemer dajejo poudarek na njihove doprinose prebivalcem, društvom, šolam v lokalni skupnosti, v kateri delujejo.
Ključne besede: trajnostno poslovanje, ekonomska trajnost, okoljska trajnost, družbena trajnost, okoljski standardi, družbeni standardi, okoljevarstvo, družba.
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (517,48 KB)

9.
Management in vpliv pandemije covid-19 v nogometnem klubu NŠ Mura
Tjaša Nemec, 2021, diplomsko delo

Opis: Konec leta 2019 se je v Wuhunu, mestu na Kitajskem razširil nov koronavirus imenovan SARS-CoV-2, zaradi katerega je bila po svetu razglašena pandemija. Pandemija je za seboj pustila številne negativne posledice. COVID-19 ne vpliva le na ljudi, temveč tudi na institucije. Nova bolezen je zrušila zdravstvene sisteme po vsem svetu zaradi hitrega širjenja in hudih simptomov, ki lahko privedejo do smrti. Vendar pa virus ni prizadel le institucije, ki so povezane z zdravstvom. COVID-19 je močno prizadel celotno gospodarstvo države. Prav tako ni nič druge z institucijami, ki so povezane s športom. Tako športniki kot tudi svet športa so se znašli v nepričakovanem položaju, saj je bil svet športa primoran preklicati vse programe tekmovanj, tako posameznih kot ekipnih športov, in s tem zagotoviti predvsem zdravje športnikov in občinstva. Šport kot dejavnost iz leta v leto nenehno napreduje, in ga lahko v nekaterih segmentih enakovredno primerjamo z drugimi gospodarskimi panogami. Temeljni razlog pa se skriva v učinkovitem in sistematičnem managementu, s katerim načrtujemo in nadzorujmo celoten proces delovanja športne organizacije, v našem primeru nogometnega kluba NŠ Mura. Različni primeri iz prakse dokazujejo, da obstajajo povezave med gospodarstvom, poslovnim svetom, športom in športniki. Športni management je pomemben pri doseganju vrhunskih rezultatov, obenem pa vrhunski rezultati predstavljajo uspešnost nogometnega kluba, katerega se ključni pomen kaže v obliki finančnih sredstev. V diplomskem projektu smo v uvodu opisali področje in opredelili problem, predstavili namene, cilje ter hipoteze diplomskega projekta. V drugem poglavju smo predstavili nekaj teoretičnih osnov managementa, njegove osnovne ravni ter temeljne funkcije managementa, opredelili smo tudi managerja ter njegove vloge, lastnosti in sposobnosti pri opravljanju njegovega dela. V tretjem poglavju smo obravnavali športni management, njegove temeljne naloge in področja športnega managementa, obenem pa predstavili ključne kadre v športnem managementu. V zadnjem, petem poglavju, smo predstavili nogometni klub NŠ Mura, in opredelili vplive ter posledice, ki jih je pustila pandemija COVID-19 v nogometnem klubu NŠ Mura.
Ključne besede: management, manager, neprofitne organanizacije, športni management, covid-19, nogometni klub NŠ Mura
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 21; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Pospeševanje spletne prodaje v podjetju moduli sg d. o. o. na programih šivanje in krojenje
Larisa Merzdovnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu obravnavam pospeševanje spletne prodaje v izbranem podjetju. V prvem delu diplomskega projekta sem opredelila teoretična izhodišča o orodjih marketinškega komuniciranja in se še posebej osredotočila na opredelitev, razlago ciljev, prednosti in slabosti ter tveganja pospeševanja prodaje. Predstavila sem tudi promocijska orodja spletne prodaje in njene ključne elemente ter orodja. V nadaljevanju sledi tudi predstavitev podjetja. V raziskovalnem delu pa s pomočjo anketnega vprašalnika in izvajanja nagradne igre povzamem ugotovitve in podam sklep na zastavljene hipoteze.
Ključne besede: spletna prodaja, pospeševanje prodaje, šivanje, krojenje, spletna mesta, socialna omrežja.
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 1.56 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici