SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 10634
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Odnos med samopodobo kupcev in zvestobo blagovni znamki deodorantov
Rene Krajnc, 2018, master's thesis

Abstract: Konkurenca med blagovnimi znamkami na trgu je v sodobnem času velika. Podjetja se zato zmeraj bolj osredotočajo na svoje odjemalce in ugodijo vsem njihovim potrebam ter željam. Raziskave kažejo, da je strošek zadržanja obstoječega kupca manjši kot strošek pridobitve novega kupca. Iz tega razloga podjetja po navadi želijo imeti kupce, ki so zvesti njihovi blagovni znamki. Tako na trgu obstaja večja potreba po razumevanju kupcev, njihovih potreb, želja, motivacij in vseh psiholoških dejavnikov, ki jih vodijo v nakupnem procesu. V magistrskem delu nas je zanimala povezava med samopodobo posameznikov in njihovo zvestobo blagovnim znamkam. Najprej ponujamo pregled literature s področij samopodobe in zvestobe blagovnim znamkam, ki kaže, kako kompleksna sta ta dva pojma. V nadaljevanju sledi še lastna raziskava, ki želi pojasniti odnos med samopodobo in zvestobo blagovnim znamkam. V raziskavi smo se omejili na posameznike v starostni skupini 19–26 let, torej na študentsko populacijo. Hkrati smo se glede zvestobe odjemalcev omejili na zvestobo blagovnim znamkam deodorantov. Vprašanje odnosa med samopodobo in zvestobo blagovnim znamkam ni natančno raziskano, tako naša raziskava ponuja vpogled v ta odnos in lahko deluje kot iniciativa za bolj podrobne raziskave v prihodnosti.
Keywords: samopodoba, zvestoba blagovnim znamkam, dejanski jaz, idealni jaz
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (949,76 KB)

2.
Povezava med obsegom kreditne aktivnosti ter kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji
Sanja Celcer, 2018, master's thesis

Abstract: Učinkovitost kreditnega trga je lahko zaradi tržnih nepopolnosti, kot je na primer problem informacijske asimetrije, pogosto ogrožena, saj asimetrična porazdelitev informacij med drugim otežuje proces financiranja najbolj donosnih investicijskih priložnosti oz. projektov. Informacije so bistven element v kreditnem procesu, zato banke velikokrat poslujejo in sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnih prošenj v pogojih negotovosti in s tveganjem. Posledično banke v želji po ustrezni oceni kreditne sposobnosti potencialnih posojilojemalcev in pred ustrezno odločitvijo o ponudbi posameznih posojil in njihovih pogojih sprejmejo kreditne standarde in določijo kreditne pogoje, pod katerimi so dejansko pripravljene odobriti posojilo. Kreditni standardi predstavljajo interna merila za odobritev bančnih posojil in odražajo posojilno politiko bank, medtem ko so kreditni pogoji del dejanskega izvajanja kreditne politike. V magistrski nalogi proučujemo povezave med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju kot tudi povezave med kreditnimi standardi in kreditnimi pogoji za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Ker banke zaradi nepopolnosti na kreditnem trgu sprejemajo odločitve o odobritvi ali zavrnitvi kreditnega zahtevka v pogojih negotovosti in s tveganjem, zlasti v obdobju finančnih pretresov, nas je zanimalo tudi, ali so banke po začetku globalne finančne krize začele kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju zaostrovati. Ne nazadnje zaradi prociklične narave kreditne aktivnosti bank proučujemo tudi povezavi med rastjo realnega BDP in spreminjanjem kreditnih standardov ter obsegom novoodobrenih bančnih posojil za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju v obdobju od prvega četrtletja 2003 do četrtega četrtletja 2017. Na osnovi rezultatov empiričnega preverjanja zastavljenih hipotez izpostavljamo šest ključnih ugotovitev magistrskega dela. Ugotavljamo, da med spreminjanjem kreditnih standardov in kreditnih pogojev ter stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil obstaja šibko izražena negativna, vendar statistično neznačilna povezava, zato negativne korelacije med zadevnimi spremenljivkami ni mogoče statistično značilno potrditi. Ugotavljamo tudi, da med spreminjanjem kreditnih standardov in dejavnikov kreditnih pogojev obstaja pozitivna in statistično značilna povezava, kar lahko potrdimo s kar enoodstotnim tveganjem. Prav tako ugotavljamo, da obstaja med spreminjanjem kreditnih standardov in stopnjo rasti realnega BDP statistično značilno negativna in srednje močna povezava, kar lahko potrdimo z enoodstotnim tveganjem. Statistično neznačilno, a šibko in pozitivno povezavo pa je mogoče ugotoviti med stopnjo rasti obsega novoodobrenih bančnih posojil in stopnjo rasti realnega BDP. Dokazali smo tudi, da so po začetku globalne finančne krize banke začele zaostrovati kreditne standarde in kreditne pogoje za nefinančni podjetniški sektor v evroobmočju.
Keywords: informacijska asimetrija (negativna selekcija in moralno tveganje), kreditno racioniranje, kreditni standardi, kreditni pogoji, anketa o bančnih posojilih, korelacijska analiza, kreditna aktivnost bank.
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (2,81 MB)

3.
Delež poneverb in prepoznavanje zaščitnih elementov valute evroobmočja
Blanka Lorenčič, 2018, master's thesis

Abstract: Raziskava magistrskega dela se nanaša na analiziranje stopnje ponarejenega denarja v obtoku ter na prepoznavanje zaščitnih elementov evra. Ponarejanje denarja je tema, ki jo pogosto zasledimo na televiziji, v filmih in zgodovinskih zapisih, a le redko v resničnem življenju, kljub temu pa v vsaki državi obstajajo pravne omejitve za reproduciranje slik bankovcev. Ponarejanje valute je kaznivo dejanje, Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja pa določa pravila za učinkovito preprečevanje, pregon in kaznovanje kaznivega dejanja ponarejanja denarja. Vsi bankovci imajo vrsto zaščitnih elementov, ki jih ščitijo pred ponarejanjem. Te elemente je, predvsem zaradi moderne tehnologije, vedno težje razvozlati in ponarediti. Bankovce je mogoče enostavno preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«. Temeljni problem ponarejanja denarja je, da lahko ima negativen učinek na gospodarstvo, in sicer lahko zaradi povečane zaloge denarja v obtoku povzroči inflacijo, povzroča izgubo zaupanja v valuto in zmanjšuje vrednost realnega denarja. Prav tako močno prizadene posameznike in podjetja, ki sprejmejo ponarejene bankovce, saj zanje nikjer ni mogoče dobiti povračila škode. Za namen razumevanja naštetih dejavnikov je nastalo več teoretičnih študij in modelov ponarejanja denarja. Predstavili smo več teoretičnih modelov ponarejanja denarja, ki predvidevajo, zakaj prihaja do ponarejanja in kakšne so ekonomske koristi ali posledice poneverb za ponarejevalce, preiskovalce in potrošnike. Najobširneje preučevani modeli so t.i. modeli parcialnega in splošnega ravnovesja. Za modele parcialnega ravnovesja je značilno, da ustvarjanje denarja ni eksplicitno modelirano, ampak je odvisno tudi od drugih zunanjih dejavnikov in da povpraševanje po denarju ni odvisno od odnosov akterjev v modelu. Za modele splošnega ravnovesja je značilno, da je ustvarjanje denarja eksplicitno modelirano in da je povpraševanje po denarju odvisno od odnosov med akterji v modelu. Model splošnega ravnovesja predpostavlja, da ponarejanje zmanjšuje obseg transakcij, saj so prodajalci v dvomih, ali bodo prejeli ponarejen denar. To vodi v zmanjšanje produktivnosti in transakcij. Politike proti ponarejanju lahko te učinke preprečijo z blaženjem nevarnosti ponarejanja denarja. V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali delež pristnih in ponarejenih evrobankovcev v obtoku ter prepoznavanje ponarejenega 20-evrskega bankovca in zaščitnih elementov le-tega. Glede na podatke o količini evrobankovcev v obtoku v EU od leta 2007 do leta 2016 smo ugotovili, da je bilo v tem obdobju v obtoku 1.764.601.434 evrobankovcev. Po podatkih o številu ponarejenih evrobankovcev v EU je bilo od leta 2007 do leta 2016 ugotovljenih 7.066.000 ponarejenih evrobankovcev. To pomeni, da je delež ponarejenih bankovcev v obtoku v obdobju od leta 2007 do 2016 v EU znašal 0,4 %, kar vrednostno predstavlja približno 410 milijonov evrov. Glede na statistične podatke o prepoznavanju ponarejenega 20-evrskega bankovca, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo, smo ugotovili, da je 61,5 % oziroma 75 od 122 respondentov izbralo napačen oziroma neponarejen bankovec (izbrali so pristen bankovec namesto ponarejenega).
Keywords: bankovci, ponarejanje, tok denarja, pravna ureditev, zaščitni elementi, teoretični modeli, vplivi na gospodarstvo.
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh držav
Doroteja Zelnik, 2018, master's thesis

Abstract: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju. V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve. Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo. Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Keywords: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,65 MB)

5.
Osebni stečaj in njegov vpliv na zadolževanje po končanem postopku v Sloveniji, ZDA in Nemčiji
Vanessa Šlajmer, 2018, master's thesis

Abstract: V zadnjih letih se je začel postopek osebnega stečaja razvijati in je število postopkov začelo naraščati, saj je tudi zadolževanje prebivalstva postalo vedno večje. Večina držav je osebni stečaj že uvedla v stečajno zakonodajo ločeno od postopka stečaja podjetja. Osebni stečaj predstavlja zadnjo rešitev pred finančnimi težavami, iz katerih posameznik več nima drugega izhoda. V postopku se lahko predlaga tudi postopek odpusta obveznosti. Prvotni namen je odplačilo upnikom iz premoženja dolžnika, temu pa sledi finančna sanacija prezadolženega posameznika. Opredelili bomo vlogo stečajnega upravitelja v postopku ter institut osebnega stečaja v ZDA in Nemčiji, ki ga bomo tudi primerjali s pravili postopka kakršnega poznamo v Sloveniji. Tudi po končanem postopku osebni stečaj prinaša določene posledice, ki lahko vplivajo na življenje posameznika, na kar se osredotoča le majhen delež literature in člankov, saj se vsi bolj posvečajo poslovanju pred in med samim postopkom. Zato bomo opredelili zadolževanje po končanem postopku ter morebiten vpliv na posameznika v primeru zaposlitve, najemanja posojil in podjetniškega poslovanja. Ugotovili smo, da prezadolženost narašča in z njo tudi možnost za osebni stečaj kateri se v veliki meri zaključuje brez razdelitve premoženja. Nato vpliva tudi prav tako že precej razširjen stečajni kriminal, ki omogoča sodelujočim osebkom protipravno pridobitev premoženja. Po končanem postopku se oseba lahko ponovno zadolži, na kar vpliva potrošnja gospodinjstev, razlog vložitve predloga v osebni stečaj, delovni napor ter možnosti zaposlitve.
Keywords: Osebni stečaj, stečajni upravitelj, stečajna masa, zadolževanje, stečajni kriminal, dolžnik, upnik
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,38 MB)

6.
IMPLEMENTACIJA UREDBE (EU) 2016/679 V PODJETJE X
Nejc Miložič, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali postopek implementacije Uredbe (EU) 2016/679 v podjetje X. Uredba (EU) 2016/679 je bolj poznana pod imenom Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Sprejeta je bila že leta 2016, vendar pa se je začela uporabljati šele 25. maja 2018, zato smo v prvi polovici leta 2018 bili zasuti s ponudbami oz. novicami o implementaciji nove zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pomeni temeljni kamen zakonodaje na tem področju, ki ga je sprejela Evropska Unija. Sprejem nove zakonodaje je bil nujen zaradi tehnološkega napredka, ki je imel za posledico vedno več kršitev oz. posegov v pravico varstva osebnih podatkov. Magistrsko delo sestoji iz šestih sklopov. V prvem delu smo obravnavali temeljne pojme s področja varstva osebnih podatkov. V drugem smo nato predstavili zakonodajni okvir na področju varstva osebnih podatkov in opredelili cilje oz. spremembe, ki jih v pravni sistem prinaša Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov. Osrednji del naloge predstavlja povezovanje teorije s prakso. V tem delu smo pozornost namenili uvedbi določb Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov v podjetje X. Teoretičen okvir smo podkrepili s praktičnimi primeri, ki so uporabni za vsako podjetje. Služijo lahko kot navodila za implementacijo prenovljene zakonodaje. V poglavju o Informacijskem pooblaščencu smo na podlagi mnenja preučevali določene dileme, ki jih prinaša nova zakonodaja. Kasneje smo analizirali stroške, ki jim je podvrženo podjetje pri implementaciji določil Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Izhajali smo iz podatkov podjetja X, tržnih cen in rezultatov raziskave na vzorcu 300 podjetij. V zaključku naloge smo podali še krajši komentar predlogu novega Zakona o varstvu osebnih podatkov v Republiki Sloveniji, katerega sprejetje pričakujemo do konca leta 2018.
Keywords: osebni podatek, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, upravljavec, obdelovalec, pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov
Published: 21.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (728,42 KB)

7.
Razmerja med dejavnostjo kontrolinga, tržno vrednostjo in uspešnostjo poslovanja velikih slovenskih podjetij
Uroš Resnik, 2018, master's thesis

Abstract: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih. Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti. Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.
Keywords: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje
Published: 20.11.2018; Views: 3; Downloads: 1
.pdf Full text (1,93 MB)

8.
Izdelava strategije razvoja ključnih kadrov v podjetju x
Eva Zupanc, 2018, master's thesis

Abstract: Dejstvo, da predstavljajo človeški viri pomemben vir konkurenčne prednosti, so številne uspešne organizacije že spoznale. Še vedno pa obstaja znotraj organizacij poseben segment zaposlenih, ki se s svojim specifičnim znanjem, nadpovprečno delovno uspešnostjo in ustvarjanjem največje dodane vrednosti uvrščajo v skupino ključnih kadrov. Zavedanje organizacij o pomenu njihovega načrtnega razvoja je v zadnjih letih postalo vse pomembnejše. Organizacije se zavedajo, da lahko samo skozi ustrezni razvoj ključnih kadrov uresničujejo svoje zastavljene cilje ter dosegajo najboljše rezultate. Pri upravljanju in razvoju ključnih kadrov igrajo pomembno vlogo predvsem komunikacija in redno usklajevanje med številnimi akterji, od vodij oddelkov, oddelka človeških virov, vrhnjega menedžmenta in samih zaposlenih. Strateški menedžment človeških virov pri tem deluje kot kreator idej in strategij ter načrtuje pomembne korake za razvoj ključnih kadrov. V praksi nam zastavljene strategije s področja izobraževanja, načrtovanja kariere, nagrajevanja, pridobivanja ključnih kadrov ter njihovega zadržanja pomagata usklajevati in izvrševati menedžment človeških virov in menedžment ključnih kadrov. V magistrski nalogi smo na primeru podjetja X skozi celovit model identifikacije ključnih kadrov najprej identificirali, kateri so ključni kadri v podjetju X, ki smo jih vključili v našo strategijo razvoja. Skozi poglobljeno analizo obstoječe kadrovske strukture smo najprej analizirali sistematizacijo delovnih mest v podjetju X, sistem izobraževanja in usposabljanja, delovno uspešnost zaposlenih, analizirali njihove kompetenčne profile, organizacijsko okolje ter opredelili specifične potrebe po kadrih glede na cilje in vizijo podjetja X. V nadaljevanju smo s tremi identificiranimi ključnimi kadri iz podjetja X opravili intervju ter s tem osvetlili njihovo videnje strategije razvoja ter čemu osebno pri svojem delu in razvoju kariere pripisujejo največji pomen. Prišli smo do ugotovitve, da identificirani ključni kadri v podjetju X posedujejo redko in specifično znanje, ki ga je na trgu dela težko pridobiti, velik pomen pripisujejo izobraževanju in usposabljanju, ki se ga v povprečju udeležujejo pogosteje kot ostali zaposleni ter so bolj naklonjeni nedenarnim oblikam nagrajevanja kot denarnim. Prav tako se je izkazalo, da so mlajši ključni kadri bolj odprti do menjave zaposlitve ali pa so v času delovne kariere o tem že razmišljali. Skozi omenjeno analizo smo tako prišli do ključnih korakov za načrtovanje nadaljnjega razvoja naših ključnih kadrov. Pri tem smo se osredinili na načrtovanje nasledstev, mentorstvo, obratno mentorstvo in uvedbo coachinga v podjetju X.
Keywords: ključni kadri, strategija razvoja ključnih kadrov, strateški menedžment človeških virov, menedžment ključnih kadrov, identifikacija ključnih kadrov, kadrovska analiza
Published: 20.11.2018; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (1,20 MB)

9.
Oblačna sodelovalna orodja za organizacijo dogodkov: analiza primera
Sara Šobernik, 2018, master's thesis

Abstract: Organizacija dogodkov je kompleksen proces, ki zajema veliko aktivnosti in zahteva znanja projektnega managementa. Ker vključuje veliko različnih deležnikov in članov projektnega tima, mora biti proces načrtovanja in priprave dogodka zelo premišljen in dobro načrtovan, kar pa terja veliko časa. Z uporabo oblačnih sodelovalnih orodij, ki so del računalništva v oblaku, si lahko proces upravljanja dogodka olajšamo, saj nam orodja omogočajo hitrejšo komunikacijo v realnem času, hkrati pa lahko dogodek tudi bolje načrtujemo, saj imamo vse podatke zbrane na enem mestu – v oblaku, do koder lahko vsi člani projektnega tima dostopajo kadarkoli in kjerkoli. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del sestavlja teoretični okvir, ki predstavlja izhodišča o projektih in projektnem managementu, upravljanju dogodkov, računalništvu v oblaku in oblačnih sodelovalnih orodjih. Drugi del magistrske naloge predstavlja analizo primera načrtovanja, priprave in izvedbe realnega dogodka, pri organizaciji katerega sem preizkusila oblačno sodelovalno orodje in poskušala ugotoviti, ali uporaba le-tega pripomore k boljšemu načrtovanju dogodka in komunikaciji med člani projektnega tima.
Keywords: upravljanje dogodkov, projektni management, računalništvo v oblaku, oblačna sodelovalna orodja, Asana
Published: 20.11.2018; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (8,65 MB)

10.
Co-Branding kot strategija managementa blagovnih znamk in strateškega zavezništva
Barbara Jesenek, Yuliya Lakutkina, 2018, master's thesis

Abstract: Razmah globalizacije je podjetjem omogočil lažje poslovanje, hkrati pa se je zaradi večje konkurence na trgu pojavila večja potreba po inovativnem poslovanju. Podjetja so se začela povezovati in snovati strateška zavezništva, da bi okrepila svojo konkurenčnost na trgu. Ena izmed strategij strateškega povezovanja je co-branding ali partnersko povezovanje blagovnih znamk. Co-branding je oprt na sodelovanje najmanj dveh podjetij, ki s skupnimi vlaganji ustvarita nov skupen izdelek in njegovo pozicioniranje na trgu. Na takšen način lahko ustvarita številne sinergije, kot je hitrejši in olajšan vstop na nove trge, povečanje individualne prepoznavnosti in ugleda blagovne znamke, izboljšanje lastne konkurenčnosti, povečanje kapitala, izmenjevanje znanj, deljenje stroškov in tveganj. Kljub številnim prednostim pa se lahko podjetja v določenih okoliščinah soočijo tudi z nekaterimi tveganji in s slabostmi co-brandinga. V magistrskem delu smo se tematsko opredelili za co-branding kot strategijo managementa blagovnih znamk in strateškega zavezništva, pri čemer smo se najprej osredotočili na teoretično analiziranje mednarodnega marketinga, managementa blagovnih znamk in strateških zavezništev ter co-brandinga. V empiričnem delu pa smo se osredotočili na primerjalno analizo gospodarskih primerov co-brandinga med storitvenimi in proizvodnimi podjetji na domačem trgu ter na mednarodnih trgih. V empiričnem delu smo skupno opisali in analizirali 12 primerov co-brandinga iz gospodarske prakse proizvodnih in storitvenih podjetij. Najprej smo analizirali primere iz gospodarske prakse na domačem trgu, kjer smo opisali in analizirali 6 primerov co-brandinga, nato pa smo se osredotočili še na primere co-brandinga na mednarodnih trgih, kjer smo prav tako opisali in analizirali 6 primerov. Kasneje smo iz obeh delov analiz strnili spoznanja v skupno analizo in primerjavo obravnavanih primerov, iz katerih smo izluščili spoznanja o prednostih partnerskega povezovanja dveh blagovnih znamk. V sklepnem delu smo ugotovili, da so bili vsi analizirani primeri iz gospodarske prakse uspešni in da je co-branding zelo privlačna oblika strateškega povezovanja podjetij v proizvodni in storitveni dejavnosti na domačem trgu ter prav tako na mednarodnih trgih. Ugotovili smo, da je najpomembnejši dejavnik za uspešnost co-brandinga primerna izbira strateškega partnerja, saj uspešen co-branding ustvari številne sinergije za obe udeleženi podjetji. Pomembno je, da pred sklenitvijo co-brandinga podjetja ustrezno analizirajo potencialne partnerje, saj lahko ravno partner v co-brandingu omogoči uspešnost ali neuspešnost co-branding povezave. Skozi analizirane primere smo preučili različne tipe partnerskega povezovanja podjetij in ugotovili številne sinergijske učinke, ki jih le-to prinaša, kadar si partnerja delita enake oziroma podobne vrednote in cilje.
Keywords: co-branding, povezovanje blagovnih znamk, strateška zavezništva, management blagovnih znamk, mednarodni marketing, izdelek, storitev
Published: 20.11.2018; Views: 1; Downloads: 1
.pdf Full text (3,02 MB)

Search done in 0.5 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica