SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 2257
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Finančna uprava Republike Slovenije
Iva Černezel, 2017, diplomsko delo

Opis: Finančna uprava Republike Slovenije je začela delovati 1. 8. 2014, kot nov organ, pod katerega sta se združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Reorganizacija, ki se je zgodila na tem področju s sprejetjem Zakona o finančni upravi /ZFU/ (Uradni list RS, št. 25/2014), je povezana z vzorcem, ki se kaže v ostalih državah članicah Evropske Unije in stremi k večji učinkovitosti tega državnega organa, kar je predstavljalo največji problem prejšnje ureditve. Finančna uprava želi s svojimi aktivnostmi izboljšati delovanje s preventivnimi ukrepi, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu pobiranju dajatev. Velik problem na področju pobiranja dajatev namreč predstavlja delež utajenih dajatev, ki ni zanemarljiv. Finančna uprava zato z različnimi metodami skuša zajeziti prepad med pobranimi in nepobranimi dajatvami z različnimi ukrepi.
Ključne besede: Finančna uprava Republike Slovenije, reorganizacija, Zakon o finančni upravi, pobiranje dajatev, siva ekonomija
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (923,42 KB)

82.
Lepotna tekmovanja in varstvo otrokovih pravic
Špela Rajh, 2017, diplomsko delo

Opis: Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je načelo koristi otroka, ki je osnovno vodilo za ravnanje in postopanje staršev, institucij ter državnih organov, pri vseh dejavnostih, ki zadevajo otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi zajema pojem otroka in opis otrokovih pravic. Bistvena novost, ki jo prinaša KOP, je, da priznava otrokom tudi svoboščine. Svoboščine so posebna vrsta pravic do svobode govora, vere, združevanja, ki jih nekateri razlagalci KOP imenujejo »participativne pravice«. Kljub temu, da so svoboščine priznane vsakomur, jih vsi ne morejo udejanjiti. Udejanji jih lahko le nekdo, ki je kot umno bitje zmožen svobodne presoje in odločitev. KOP določa le, naj starši otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. Ločeno poglavje je namenjeno opredelitvi in opisu lepotnih tekmovanj za otroke. Poglavje obravnava zgodovino in izvor otroških lepotnih tekmovanj. Prav tako predstavlja vse od samih priprav na lepotna tekmovanja do stroškov tekmovanja. Lepotna tekmovanja za otroke so obnorela svet, po drugi strani pa so sprožila še večji val zgražanja nad njimi, posledica česar je sprejetje zakona, ki v Franciji prepoveduje lepotna tekmovanja za otroke. »Law on real gender equality« je bil v Franciji sprejet 04. avgusta 2014, predstavlja pa do sedaj najpomembnejši mejnik na omenjenem področju. Številne države po svetu se po vzoru Francije sprašujejo, ali naj storijo enako.
Ključne besede: otrok, pravice otrok, pravno varstvo osebnostnih pravic otrok, lepotna tekmovanja, prepoved
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 42; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (492,37 KB)

83.
Pomen ugotovitvene tožbe in ugotovitvene sodbe v pravdnem postopku
Špela Ocvirk, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravdni postopek se začne s tožbo, sodišče ga ne more začeti po uradni dolžnosti, ampak le na pobudo stranke. Glede na vsebino tožbenih zahtevkov poznamo dajatvene (kondemnatorne), ugotovitvene (deklaratorne) ter oblikovalne (konstitutivne) tožbe. Z ugotovitveno tožbo tožnik zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Je edina oblika tožbe, ki jo Zakon o pravdnem postopku, zaradi posebnih procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, izrecno ureja. Edino dejstvo, ki ga je z ugotovitveno tožbo mogoče ugotavljati, je pristnost ali nepristnost listine. Za ugotovitveno tožbo so potrebne tri procesne predpostavke, kot tretja je pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi domnevata, pri ugotovitveni pa ga je potrebno posebej dokazovati, razen če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oziroma, če se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine. S sodbo sodišče avtoritativno odloči o utemeljenosti zahtevka, ki se tiče glavne stvari in stranskih terjatev. Sodbe se glede vsebine pravnega varstva delijo na dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne. Z ugotovitveno sodbo sodišče izreče, ali obstoji oz. ne obstoji določena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoče z ugotovitveno sodbo odločiti o obstoju spornih dejstev. Zakon o pravdnem postopku dovoljuje le ugotavljanje pristnosti ali nepristnosti listine. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek zaradi prisilne izvršbe te sodbe, saj ugotovitvena sodba s pravnomočnostjo odstrani dvom o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja. Sicer pa veljajo za ugotovitveno sodbo enaka pravila kot za ugotovitveno tožbo.
Ključne besede: Ugotovitvena tožba, ugotovitev (ne)obstoja pravnega razmerja ali pravice, pravni interes, ugotovitev (ne)pristnosti listine, ugotovitvena sodba.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 44; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (709,55 KB)

84.
CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum
Melita Šegovc, 2017, magistrsko delo

Opis: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado. V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Ključne besede: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (916,07 KB)

85.
Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"
Žan Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil. V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki. Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane. Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa.
Ključne besede: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika
Objavljeno: 15.09.2017; Ogledov: 105; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (676,86 KB)

86.
Zemljiškoknjižne zaznambe
Blaž Fuks, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo predstavlja enega pomembnejših delov nepremičninskega prava, kjer Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) igrata najvidnejšo vlogo. Temeljna načela, kot so načelo javnosti in zaupanja, načelo pravnega prednika in načelo vrstnega reda, služijo za lažjo in pravilno interpretacijo posameznih določil zakona. Zemljiška knjiga, ki jo vodijo okrajna sodišča, je pravna, javna evidenca, kar pomeni, da se vanjo vpisujejo pravice in pravna dejstva v zvezi z nepremičninami ter da so ti vpisani podatki vsakomur dostopni. Glavni vpisi v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, poočitev in plomba pa predstavljata pomožne vpise. Informatizacija, ki se je v popolnosti uveljavila z novelo ZZK-1C, je uvedla elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov, spremembe pri določenih zaznambah, kjer je nekatere odpravila, odpravila pa je tudi zemljiškoknjižne vložke. Glavno temo tega zaključnega dela predstavljajo zemljiškoknjižne zaznambe, ki so vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo. Namenjene so vpisu pravnih dejstev, ki so pomembna za promet z nepremičninami in se nanašajo na imetnika pravice, vpisane v zemljiško knjigo. ZZK-1 pozna dve vrsti zaznamb, to so deklaratorne zaznambe, kjer ima vpisano dejstvo pravne učinke ne glede na zaznambo, zaradi njenega publicitetnega učinka pa se nihče ne more sklicevati, da mu vpisano pravno dejstvo ni bilo znano, in konstitutivne zaznambe, s katerimi nastanejo določeni pravni učinki in so določene z ZZK-1 ali drugimi pravnimi predpisi.
Ključne besede: zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, informatizacija, zemljiškoknjižne zaznambe, vrste in učinki zaznamb
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 45; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (540,34 KB)

87.
Genocid
Tea Žgank, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sistematično analizo zločina genocida. Področje preprečevanja genocida je utrpelo pomanjkanje jasnosti o tem, kaj pomeni obveznost preprečevanja genocida, saj v mednarodnem pravu dejansko ni obstoječega "sprejetega kanona" o tem, kako ga preprečiti. Namen diplomskega dela je preučiti, ali in v kolikšni meri je potrebno razumeti/razlagati/razvijati mednarodno pravo, da to omogoča, oziroma bo omogočilo učinkovitejše preprečevanje genocida. Pregled bo celovit, a površinski, osredotočen na pojasnitev osnovnih pojmov in konceptov, pregled aktualnih dilem ter analizo normativne ureditve. Diplomsko delo bo tako omejeno na obveznosti držav in ZN za preprečevanje genocida, in ne bo obravnavalo vprašanj, povezanih z njihovo odgovornostjo v primeru kršitve te obveznosti. Diplomsko delo se začne z opredelitvijo pojma genocid in njegovo umestitvijo v sistem mednarodnega kazenskega prava. V nadaljevanju so primeroma našteti pojavi genocida in genocidu podobnih ravnanj, s poudarkom na analizi genocida v Ruandi in Srebrenici. V naslednjem poglavju je prikazan normativni razvoj koncepta genocida ter proces sprejetja pravnih aktov, nato je podana analiza pravne ureditve in razprava o naravi in nosilcih obveznosti preprečevanja genocida, ki jo nalaga Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Ta pristop je bil izbran zato, ker je za razumevanje prevencije in obveznost preprečevanja, najprej treba razumeti okoliščine, v katerih je bila sprejeta Konvencija in kako so jo razlagali pobudniki. To je pokazalo, da je bila Konvencija sprejeta kot odgovor na izkušnje iz armenskega genocida in še bolj neposredno druge svetovne vojne, v kateri je nastal holokavst. Te okoliščine niso bile odločilne zgolj pri oblikovanju Konvencije, temveč so vplivale tudi na njeno vsebino, na primer, s poudarkom na zadnjih stopnjah genocida. Obveznost preprečevanja genocida iz I. člena Konvencije določa krovno obveznost, ki se nanaša na vsa druga pravila in ukrepe, ki so dovzetni za preprečevanje genocida. Pri prevenciji genocida je potrebno upoštevati vse dejavnike in faze prek treh stopenj preprečevanja: primarne, sekundarne in terciarne. Te tri ravni se nanašajo na obdobje pred začetkom konflikta, ki lahko vodi v genocid (primarna raven), med konfliktom, ki lahko privede do genocida (sekundarna raven) ter med in po dejanskem genocidu (terciarna raven). Pomembno je upoštevati, da so dejavniki in faze v procesu genocida povezani in skupaj ustvarjajo okolje, ki je ugodno za pojav genocida ter, da postopek genocida ni linearen – vse je odvisno od posebnosti vsakega kraja in situacije. Preventivne ukrepe je potrebno izvajati na vsaki ravni, brez gotovosti, da se bo genocid zgodil in brez gotovosti, da bodo ti absolutno preprečili genocid. Glede vprašanja časovnega obsega obveznosti preprečevanja je bilo sklenjeno, da obveznost ni časovno omejena, kar lahko povežemo z ugotovitvami prejšnjih poglavij, da je preprečevanje stalen proces. Prav tako merilo MKS o poznavanju resnega tveganja genocida ne omejuje obveznosti preprečevanja genocida, ker je tveganje lahko celo v zgodnji fazi postopka genocida resno.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, mednarodna hudodelstva, človekove pravice, genocid, Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, Združeni narodi, prevencija
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 55; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

88.
Vpliv direktiv o potrošnikih na uporabo Rimske uredbe I
Gregor Marjanović, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam varstvo potrošnika, kot pogodbeno šibkejše stranke vis a vi podjetniku oziroma trgovcu, v okviru pravil mednarodnega zasebnega prava oziroma vprašanja merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. Zaradi varstva potrošnika kot pogodbeno šibkejše stranke in cilja vzpostavitve celovitega sistema varstva le teh, je bilo sprejetih več direktiv, ki poleg materialnih pravil vsebujejo tudi kolizijske norme. V ospredju obravnave je razvoj potrošniškega varstva v EU, analiza člena 6 Rim I, kot osrednjega instrumenta za določitev relevantnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom in kritična presoja pravne ureditve, po kateri potrošniške direktive izključujejo uporabo člena 6 Rim I o potrošniških pogodbah v smislu člena 23 Rim I, ki določa, da ta uredba ne posega v druge akte EU, ki vsebujejo kolizijska pravila za pogodbena obligacijska razmerja. Izključenost je zaradi vsebinske in nomotehnične neskladnosti določb o uporabi prava v potrošniških direktivah neprimerna in posledično povzroča dodatne težave pri določitvi merodajnega prava v potrošniških sporih z mednarodnim elementom. V ta namen so podrobneje analizirane potrošniške direktive, z namenom prikazati njihov praktični pomen in vpliv na določitev prava in utemeljiti neprimernost ureditve v Rim I. Posebej je izpostavljena Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov, predvsem z vidika njene delne odprave vsebinske neskladnosti in njenim poskusom ureditve razmerja med Rim I in ostalimi instrumenti EU.
Ključne besede: varstvo potrošnika, mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, člen 6 Rimske uredbe I, potrošniške direktive
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 65; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

89.
Pravica biti pozabljen v digitalni dobi
Vesna Bobek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravico biti pozabljen v dobi, ki je zelo povezana z uporabo spleta. Ta pravica postaja vse pomembnejša in s tem vse kar je z njo povezano. Predpisi na tem področju so dokaj zastareli in ne zagotavljajo vsega potrebnega, da bi bile pravice posameznikov ustrezno varovane. Praksa je pokazala, da je varstvo osebnih podatkov treba prenoviti in pri tem biti pozoren na to, da interpretacija ter avtentična razlaga čim podrobneje pojasnita, kaj pravica sploh pomeni in kakšno ter čigavo ravnanje je potrebno. Dejstvo je, da pravica biti pozabljen ni nova pravica in da ima svoje začetke že v prvih predpisih Evropske unije, ki varujejo zasebnost posameznikov ter v poznejših aktih še osebne podatke. Pravica biti pozabljen izvira iz pravice do izbrisa, ki pa jo države članice v svojih nacionalnih predpisih zaradi direktive urejajo vsaka zase, kar vodi do različnih interpretacij. Temu se sedaj obeta preobrat, saj je sprejet nov predpis, ki bo reformiral in nadomestil prejšnjega. Skozi študij posameznih določb aktov, strokovnih mnenj in sodb je razvidno, da so pogledi na ureditev ter argumentacijo za in proti pravici različni. V prihodnosti je zaradi aktualnosti in nejasnih določb na tem področju pričakovati več navodil ter razlag.
Ključne besede: pravica biti pozabljen, varstvo osebnih podatkov, pravica do izbrisa, splet, Sodišče Evropske unije, 17. člen Uredbe 2016/679
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (996,89 KB)

90.
Pravna ureditev javnih agencij v Republiki Sloveniji
Urška Požlep, 2017, diplomsko delo

Opis: Pojem agencije se pred uveljavitvijo Zakona o javnih agencijah (v nadaljevanju ZJA) leta 2002 v dotedanji ureditvi ni uporabljal enotno, saj so poimenovanje uporabljali organizacijsko različni javnopravni subjekti (npr. Agencija za energijo, Agencija za trg vrednostnih papirjev itd.), kot tudi organi v sestavi ministrstva. Zaradi zmede na področju poimenovanja subjektov javnega sektorja se je pojavila potreba po sprejetju sistemskega zakona, za odpravo anomalij na tem področju. S sprejemom ZJA se je uredila statusna oblika nosilcev javnih pooblastil in njihovo delovanje. Namen javnih agencij je zmanjševanje obsega državne uprave ter zadovoljevanje potreb po neodvisni regulaciji (tj. samostojnem urejanju določenega področja). Nekaj let po uveljavitvi ZJA se je v praksi izkazalo, da je ureditev javnih agencij v nekaterih delih neustrezna. Na to je opozorilo Računsko sodišče Republike Slovenije v revizijskem poročilu in od vlade zahtevalo ureditev spornih določil. Vlada se je na revizijsko poročilo odzvala z ukrepi, ki jih je Računsko sodišče v porevizijskem poročilu označilo kot zadovoljive. Zavezala se je spremeniti ZJA v delih postopka ustanovitve javne agencije, učinkovitejše in preglednejše upravljanje, načrtovanje dela ter poročanje direktorja, kar je storila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
Ključne besede: zakonska ureditev, javne agencije, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih agencijah, revizijsko poročilo, porevizijsko poročilo, Računsko sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (922,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici