SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 2276
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Sindrom pretirano ambicioznih staršev proti pravici otrok do igre ter prostega časa
Sandra Vrbnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava fenomen sindroma pretirano ambicioznih staršev na eni ter pravico otrok do igre ter prostega časa na drugi strani. Da bi ugotovili, ali je sindrom pretirano ambicioznih staršev nekaj, kar je mogoče zaznati v resničnem življenju in ne zgolj v teoriji, smo se lotili raziskovanja, v smislu obdelave podatkov, ki so na voljo in zadevajo to področje. Ker pretirana ambicioznost staršev vpliva na povečan obseg obveznosti njihovih otrok ter s tem na čas, ki ga otrok lahko nameni prostemu času in igri, smo ugotavljali, kaj sploh je prosti čas in kaj igra. Ugotovili smo, da je otrokom že v mednarodnih aktih zagotovljena pravica do prostega časa in igre, ki bi jo tako starši kot tudi ostali, morali spoštovati. Starši imajo določene pravice ter dolžnosti oziroma obveznosti, ki se nanašajo na izobraževanje in vzgojo otrok, poskrbeti pa morajo tudi za njihov celovit razvoj. Njihovo glavno vodilo mora biti otrokova korist. Ambiciozni starši imajo visoka pričakovanja in veliko ambicij, ki zadevajo njihove otroke. Da bi jih ti dosegli oziroma uresničili, starši pretirano pritiskajo nanje. Otroci postajajo vedno bolj obremenjeni s šolskimi obveznosti, dodatno pa jih obremenjujejo še vedno bolj organizirane in strukturirane interesne dejavnosti. Zaradi teh jim premalo časa ostane za dejavnosti, ki bi jih lahko prilagodili svojim željam in interesom. Predvsem pa jim zmanjka časa za igro, glede katere je ugotovljeno, da ima pozitiven vpliv na razvoj otrok.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, izobraževanje, prostočasne dejavnosti, obremenjenost otrok
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 115; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (582,06 KB)

72.
Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic
Nastja Klein, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Sodobni pogledi na varstvo otrokovih pravic so predstavljene različne definicije pojmov. To so definicije pojma otrok, otroštvo in otrokove pravice. Te definicije pojmov so med seboj tesno povezane in so se skozi zgodovino tudi ves čas spreminjale. Ugotavljanje definicij teh pojmov, pa je tesno povezano s statusom in položajem otrok skozi zgodovino. Tako je v magistrski nalogi predstavljen tudi položaj otrok v posameznih družbah (v praskupnosti, Antiki, srednjem veku itd.). Da pa lahko razumemo področje otrokovih pravic, so v magistrski nalogi opredeljene definicije pojma otrok, otroštvo ter otrokove pravice, skozi različne poglede, tako slovenskih kot tujih avtorjev, kot tudi skozi zakonodajo. Tako v zgodovini, kot tudi danes, so otroci še vedno žrtve nasilja in otrokove pravice še zmeraj ostajajo odprta in aktualna tema. Otrokom, najšibkejšim družbenim bitjem, pa je seveda namenjeno posebno varstvo in skrb. Otroci imajo danes že status subjekta in ne le več samo objekta pravic. V skladu z njihovo zrelostjo in starostjo, jim pripadajo človekove pravice in temeljne svoboščine, ki so opredeljene v številnih mednarodnih aktih, Ustavi Republike Slovenije ter zakonih. V magistrskem delu so podrobneje predstavljeni tudi nekateri pomembni mednarodni akti.
Ključne besede: Otrok, otroštvo, otrokove pravice, ukrepi države za varovanje koristi otrok, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 112; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (636,10 KB)

73.
Je pristop Evropske unije k Evropski konvenciji o človekovih pravicah še možen?
Lina Burkelc Juras, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo obravnavano vprašanje pristopa EU k EKČP. Pravni temelj za pristop predstavlja člen 6 PEU, ki ga je predstavila Lizbonska pogodba. Vendar sama sprememba člena 6 ne zadošča, da bi EU postala pogodbenica EKČP. Za takšen rezultat mora EU izpogajati specifičen sporazum o pristopu s Svetom Evrope, katerega vsebina že dalj časa sproža velike polemike. Po napornih pogajanjih in usklajevanjih je bil leta 2013 oblikovan Osnutek sporazuma o pristopu EU k EKČP. Žal tudi vsebina Osnutka sporazuma sama po sebi ne zadošča za uradni pristop EU k EKČP, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne in vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten dokončen pristop EU k EKČP. Nanje je opozorilo Sodišče EU v Mnenju 2/13, v katerem je trudoma izpogajani Osnutek sporazuma označilo za nezdružljivega s pravom EU in opozorilo na več težavnih vprašanj, ki naj bi jih odpiral. V magistrskem delu so predstavljene načrtovana ureditev iz Osnutka sporazuma, stališča Sodišča EU iz problematičnega Mnenja 2/13 in analiza možnih odzivov na izpostavljene težave in predloge Sodišča EU. Zaradi večnih kritik EU in Mnenja 2/13 se postavlja vprašanje, ali je pristop EU k EKČP glede na predstavljeno dejansko stanje sploh še možen, če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, pa tudi, če je pristop sploh še zaželjen (oz. koristen).
Ključne besede: Pristop EU k EKČP, Mnenje 2/13, varstvo človekovih pravic, odnos med Sodiščem EU in ESČP, težave pristopa, možni odzivi
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 307; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

74.
Državne pomoči za širokopasovna omrežja
Martina Boršić, 2017, diplomsko delo

Opis: Strategija Evropa 2020 ter Evropska digitalna agenda poudarjata pomen širokopasovnega omrežja za spodbujanje konkurenčnosti, zaposlovanja in socialne vključenosti v Evropski uniji ter postavljata ambiciozne cilje za njegov razvoj. Zaradi gospodarskih značilnosti sektorja pa teh ciljev ni mogoče doseči brez podpore javnega financiranja. Države članice so zato pozvane k uporabi javnih sredstev v skladu s pravili Evropske unije o državnih pomočeh in konkurenci. Bistvene pri tovrstnem državnem posredovanju so Smernice Evropske komisije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij (»Broadband Guidelines«). Ustvarjajo določeno stopnjo pravne varnosti za zainteresirane stranke ter zagotavljajo jasen in predvidljiv okvir ključnih meril presoje državnih pomoči za širokopasovna omrežja. S predpisanimi pogoji združljivosti ter podrobno opredeljeno presojo skupnega učinka ukrepa poskuša namreč Evropska komisija čim bolj omejiti tveganje izrinjanja in zamenjave zasebnih naložb, vplivanja na komercialne investicije ter izkrivljanja konkurence.
Ključne besede: državna pomoč, širokopasovno omrežje, izkrivljanje konkurence, presoja združljivosti, Broadband Guidelines, Evropska digitalna agenda
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 81; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (919,08 KB)

75.
Javne pogodbe v češkem pravu
Nejc Romih, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava javne pogodbe, to so pogodbe, ki jih sklepa oblast s posamezniki pri izvrševanju določenih nalog v javnem interesu, v češkem pravnem sistemu, ki spada v germansko pravno družino. Češka pravna teorija ali praksa koncepta javnih pogodb ni razvila, pozna pa pogodbe javnega naročanja v širšem smislu in institut javnopravne pogodbe, ki ga je razvila po vzoru nemške javnopravne pogodbe. Primerjalnopravno gledano sta termina javnopravna pogodba in upravna pogodba sinonima, zato lahko v češkem pravu prepoznamo upravno pogodbo, ki je normativno urejena in teoretično razvita. Češko pravo javnih naročil in javnih koncesij sloni na pravu Evropske Unije. Predvsem na področju javnega naročanja se je izkazalo, da je prišlo do močne harmonizacije, ki spominja na unifikacijo v primerjavi s slovenskim pravom javnega naročanja. Pravna narava javno-koncesijska razmerja je na Češkem, ki pozna institut upravne pogodbe odvisna od primera do primera. Če se v upravni pogodba »skriva« javna koncesija kot jo pojmuje pravo Evropske Unije, potem bo njena narava upravnopravna in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja upravno pogodbo. Sicer pa je javna koncesija po veljavnem češkem pravu praviloma oblika javnega naročila, ki je zasebnopravne narave, in se bo na nacionalni ravni uporabil predpis, ki ureja javno naročanje. V vsakem primeru pa je področje javnih koncesij in javnih naročil regulirano s strani prava Evropske Unije.
Ključne besede: Javne pogodbe, javne koncesije, javna naročila, upravna pogodba, javno- zasebno partnerstvo.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 82; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (740,70 KB)

76.
Omejitve konkurence na področju zavarovalništva po 101. členu PDEU
Manja Cestar, 2017, diplomsko delo

Opis: V socialnem tržnem gospodarstvu je delujoča oziroma učinkovita tržna konkurenca ena temeljnih predpostavk za blaginjo. Glede na to ne preseneča, da je tržna konkurenca pri nas ustavna kategorija (predvidena je tudi v PEU in PDEU ter v Ustavi Republike Slovenije). Pravila o tržni konkurenci načeloma veljajo za vse gospodarske dejavnosti, tudi za dejavnost zavarovalništva. Zavarovalništvo je po naravi stvari ena pomembnejših dejavnosti, ki je pogoj za normalno delovanje gospodarstva in nasploh družbe ter je temu primerno tudi močno regulirana. Podjetja, ki izvajajo to dejavnost, morajo upoštevati številna pravna pravila, ki omejujejo njihove tržne odločitve in ravnanja, vključno s pravili o tržni konkurenci. Pravila o tržni konkurenci med drugim prepovedujejo omejevanje tržne konkurence z omejevalnimi sporazumi, sklepi podjetniških združenj ali/in usklajenimi ravnanji. V tej nalogi je poudarek ravno na slednjem, pri čemer sta v ospredju 101. člen PDEU in 6. člen ZPOmK-1. Poudarek je na razlikovanju primerov, ko je sodelovanje zavarovalnic dovoljeno in koristno, ter primerov, ko gre za prepovedano omejevalno koordinacijo.
Ključne besede: tržna konkurenca, omejevalna ravnanja, sporazumi, sklepi, usklajena ravnanja, zavarovalni sektor, zavarovalnica, pool, premija, izjeme
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 82; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

77.
Izbrana pravna vprašanja podeljevanja koncesij
Mihael Pojbič, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravo podeljevanja koncesij na ravni EU ni bilo enotno urejeno vse do leta 2014. Praznino ureditve je poskušala krpati praksa Sodišča Evropske unije in napotitev, s strani Komisije preko razlagalnih sporočil, na uporabo temeljnih načel delovanja notranjega trga (načela enakosti, transparentnosti, sorazmernosti, vzajemnega priznavanja). Odsotnost pravilne regulacije je povzročila gospodarsko neučinkovitost, neoptimalno uporabo javnih sredstev in razmah okolja dovzetnega za korupcijo, ki je v končni fazi šibilo notranji trg. Na obzorju je nova ureditev podeljevanja koncesij, ki jo vnaša Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.02.2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb. Pojem koncesij je v slovenskem pravnem redu širši, kot domet Direktive 2014/23/EU. Čeprav je bistvo tega dela predstaviti spremembe in novosti, ki jih ta direktiva vnaša je hkrati enako pomembno poznavanje trenutne ureditve postopka podeljevanja, ki bo predmet sprememb. Za celostno sliko pa je v tem delu predstavljen tudi temeljen pojem koncesije, tako kot ga pozna slovensko pravo in pravo EU.
Ključne besede: koncesije, Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, koncesijska pogodba, notranji trg, načela notranjega trga
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 113; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

78.
Uredba REACH in nanomateriali
Žiga Kopitar, 2017, diplomsko delo

Opis: Institucijam Evropske unije je uspel velik korak naprej s sprejemom in uveljavitvijo izredno ambiciozno zastavljenega zakonodajnega projekta na področju prava EU, gledano iz perspektive njegove kompleksnosti in pa zaradi pojavljajočega konflikta med ekonomskimi interesi na eni in težnjo po zaščiti okolja na drugi strani , govora je o Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta ES o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij, poznani tudi pod kratico REACH. Medtem, ko se je skušalo zapolniti podatkovno vrzel glede znanja o lastnostih in uporabah vseh kemikalij na notranjem trgu ter hkrati izboljšati nadzor nad njimi, razen snovi, izrecno izvzetih izpod učinkovanja uredbe, je velik preboj na trgu uspel nanotehnologiji kot vedi, temelječi na izrabi posebnih lastnostih nanodelcev , kar je evropske snovalce prava in s tem tudi samo uredbo v smislu njene uspešnosti in učinkovitosti postavilo na veliko preizkušnjo. V času priprave uredbe je bila namreč problematika nanomaterialov še v povojih, zato je uredba po mojem mnenju na tem področju podnormirana. Ker je z ozirom na to, da se proizvodnja nanomaterialov v industriji iz leta v leto veča, potreba po določeni ureditvi nanomaterialov vedno večja, avtor v tem diplomskem delu raziskuje in premleva predvsem iniciative akademikov, avtorjev člankov, ki imajo v tem trenutku pobudo, ki opozarjajo na različne načine in možnosti urejanja najbolj perečih vprašanj s področja nanomaterialov. Diplomsko delo najprej sistematično predstavi pravne podlage ureditve nanomaterialov znotraj Evropske unije. Nato se osredotoči na pravno ureditev kemikalij, s poudarkom na obstoječi ureditvi nanomaterialov in njenih v oči bodečih težavah in pomanjkljivostih. Na koncu je podan sklep, ali je uredba v trenutni verziji vsaj do določene mere primerna in učinkovita in kako na najboljši možen način izboljšati njeno učinkovitost skozi prizmo nanomaterialov.
Ključne besede: REACH, notranji trg, nanotehnologija, nanomaterial, kemikalije
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

79.
Mednarodnopravni vidiki vojne v Bosni in Hercegovini in Daytonski mirovni sporazum
Admir Muratović, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje mednarodnopravne vidike, ki so bili neposredno povezani z oboroženimi spopadi na območju Bosne in Hercegovine v prvi polovici 90-ih let 20. stoletja. Obseg kršenja mednarodnega prava oboroženih spopadov, ki ga v prvi vrsti urejajo Ženevske konvencije, jasno pove, za kako krvavo vojno je šlo. Organizacija Združenih narodov in njene zaščitne sile na tem mestu niso opravile svojega dela. Prva asociacija ob tem je padec zaščitne zone Srebrenica, v kateri je bil izvršen genocid. Številna mirovna pogajanja niso prinesla uspeha, ko pa je tudi ZDA začela aktivno sodelovati, je to sprožilo novo rundo pogajanj z metodo mediacije/posredovanja ameriške delegacije v mestu Dayton, ZDA. Tako je bil dne 21.11.1995 sklenjen Daytonski mirovni sporazum, ki je vendarle ustavil tri in pol letno vojno v Bosni in Hercegovini. V tem delu je ob že navedenem predstavljen tudi ta zgodovinski dokument, njegove lastnosti, kot tudi pomanjkljivosti in posledice ter kako je v dveh desetletjih povojnega obdobja vplival na stanje v Bosni in Hercegovini.
Ključne besede: mednarodnopravni vidiki, vojna, Bosna in Hercegovina, genocid, Daytonski mirovni sporazum
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 126; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

80.
Mednarodna gospodarska konciliacija
Doroteja Čebular, 2017, diplomsko delo

Opis: Spodbujanje uporabe alternativnih metod reševanja gospodarskih sporov je nujno, saj so nesporazumi v gospodarskem svetu neizogibni. Konciliacija omogoča strankam, ki s pogajanji niso uspele rešiti spora, da se izognejo sodišču in s pomočjo tretje neodvisne osebe same razrešijo spor in sooblikujejo sporazum. Na ta način se vse skupaj lahko konča po hitrem postopku in v skladu z interesi strank, kar pa nadaljnjo pomeni, da udeleženci sami prevzamejo odgovornost za izid postopka. Enakovreden položaj konciliacije s sodnimi postopki pa lahko zagotovi samo ustrezna pravna ureditev, ki mora po eni strani zagotavljati predvidljivost pravnih razmerij in prav tako pravno varnost, po drugi strani pa ne sme preveč podrobno določiti sestavine in potek postopka, saj bi to povzročilo preveliko togost in formalnost procesa. Vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski konciliaciji je primerek pravilno uravnoteženega zakona, ki zagotavlja vse prednosti alternativnih postopkov in izključuje slabosti sodnih postopkov. V diplomskem delu je najprej predstavljena splošna ureditev alternativnega reševanja sporov, prednosti in slabosti ter značilnosti in oblike le-teh. V nadaljevanju pa so obravnavani pojem, definicija in vrste konciliacij, prav tako splošna načela postopka, ki so pogosto podcenjena, a so ključna vodila za vodenje postopka. V tretjem poglavju je na kratko opisana tudi zakonska ureditev konciliacije, zanjo zelo pomememben vzorčni zakon, njegove temeljne značilnosti in vsebina samega zakona. Potek postopka je temeljito in podrobno opisan proti koncu tretjega poglavja, za tem pa so še opisane različne strategije vodenja konciliacije in vloga tretje neodvisne in nepristranske osebe, t. j. konciliatorja.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, postopek, gospodarski subjekti, stranke, konciliacija, konciliator, sporazum.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 106; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (389,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici