SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 2257
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Mednarodnopravni vidiki vojne v Bosni in Hercegovini in Daytonski mirovni sporazum
Admir Muratović, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje mednarodnopravne vidike, ki so bili neposredno povezani z oboroženimi spopadi na območju Bosne in Hercegovine v prvi polovici 90-ih let 20. stoletja. Obseg kršenja mednarodnega prava oboroženih spopadov, ki ga v prvi vrsti urejajo Ženevske konvencije, jasno pove, za kako krvavo vojno je šlo. Organizacija Združenih narodov in njene zaščitne sile na tem mestu niso opravile svojega dela. Prva asociacija ob tem je padec zaščitne zone Srebrenica, v kateri je bil izvršen genocid. Številna mirovna pogajanja niso prinesla uspeha, ko pa je tudi ZDA začela aktivno sodelovati, je to sprožilo novo rundo pogajanj z metodo mediacije/posredovanja ameriške delegacije v mestu Dayton, ZDA. Tako je bil dne 21.11.1995 sklenjen Daytonski mirovni sporazum, ki je vendarle ustavil tri in pol letno vojno v Bosni in Hercegovini. V tem delu je ob že navedenem predstavljen tudi ta zgodovinski dokument, njegove lastnosti, kot tudi pomanjkljivosti in posledice ter kako je v dveh desetletjih povojnega obdobja vplival na stanje v Bosni in Hercegovini.
Ključne besede: mednarodnopravni vidiki, vojna, Bosna in Hercegovina, genocid, Daytonski mirovni sporazum
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (1,38 MB)

62.
Mednarodna gospodarska konciliacija
Doroteja Čebular, 2017, diplomsko delo

Opis: Spodbujanje uporabe alternativnih metod reševanja gospodarskih sporov je nujno, saj so nesporazumi v gospodarskem svetu neizogibni. Konciliacija omogoča strankam, ki s pogajanji niso uspele rešiti spora, da se izognejo sodišču in s pomočjo tretje neodvisne osebe same razrešijo spor in sooblikujejo sporazum. Na ta način se vse skupaj lahko konča po hitrem postopku in v skladu z interesi strank, kar pa nadaljnjo pomeni, da udeleženci sami prevzamejo odgovornost za izid postopka. Enakovreden položaj konciliacije s sodnimi postopki pa lahko zagotovi samo ustrezna pravna ureditev, ki mora po eni strani zagotavljati predvidljivost pravnih razmerij in prav tako pravno varnost, po drugi strani pa ne sme preveč podrobno določiti sestavine in potek postopka, saj bi to povzročilo preveliko togost in formalnost procesa. Vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski konciliaciji je primerek pravilno uravnoteženega zakona, ki zagotavlja vse prednosti alternativnih postopkov in izključuje slabosti sodnih postopkov. V diplomskem delu je najprej predstavljena splošna ureditev alternativnega reševanja sporov, prednosti in slabosti ter značilnosti in oblike le-teh. V nadaljevanju pa so obravnavani pojem, definicija in vrste konciliacij, prav tako splošna načela postopka, ki so pogosto podcenjena, a so ključna vodila za vodenje postopka. V tretjem poglavju je na kratko opisana tudi zakonska ureditev konciliacije, zanjo zelo pomememben vzorčni zakon, njegove temeljne značilnosti in vsebina samega zakona. Potek postopka je temeljito in podrobno opisan proti koncu tretjega poglavja, za tem pa so še opisane različne strategije vodenja konciliacije in vloga tretje neodvisne in nepristranske osebe, t. j. konciliatorja.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, postopek, gospodarski subjekti, stranke, konciliacija, konciliator, sporazum.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (389,65 KB)

63.
Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravic
Sara Žolger, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Diplomatska zaščita – učinkovito sredstvo zaščite pri kršitvi človekovih pravic« sestoji iz uvodnega in glavnega dela razdeljenega na tri glavna poglavja. Uvodni del in prvo poglavje diplomskega dela zajemata splošne informacije o obravnavani tematiki, kjer se osredotočimo na predstavitev oziroma opredelitev osnovne ideje diplomatske zaščite ter neposredno povezanih področij kot so njen razvoj, vrste in splošna kodifikacija. Drugo poglavje diplomskega dela pokriva analizo in predstavitev ključnih pogojev za uveljavljanje zahtevka diplomatske zaščite, slednji so podkrepljeni z dejanskimi primeri v sodni praksi. Zadnje tretje poglavje predstavi tematiko diplomatske zaščite kot posledico kršitve mednarodnega prava s strani druge države. Prav tako so obravnavane vsebine pravne podlage za uveljavljanje diplomatske zaščite ter pravna sredstva, postopki in načini uveljavljanja diplomatske zaščite. Posebna pozornost je na koncu namenjena razvoju človekovih pravic v povezavi z institutom diplomatske zaščite, njunim podobnostim in razlikam. Glavni namen oziroma cilj diplomskega dela se je seznaniti s pomenom diplomatske zaščite in drugimi vplivnimi dejavniki, ki tako posredno kot tudi neposredno vplivajo na njen obstoj, razlago in uveljavljanje.
Ključne besede: diplomatska zaščita, mednarodno pravo, kršitev pravic, državljanstvo
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (615,82 KB)

64.
Varščina za stroške v mednarodni trgovinski arbitraži
Hana Šrot, 2017, diplomsko delo

Opis: Pristojnost arbitražnih tribunalov za odrejanje varščine za stroške je v zadnjih letih doživela veliko spremembo. V preteklosti je bila pristojnost za odločanje o začasnih ukrepih pridržana izključno nacionalnim sodiščem, medtem ko so danes takšna pooblastila priznana tudi arbitraži v večini nacionalnih zakonodaj in arbitražnih pravil. Pristojnost tribunala lahko izhaja iz arbitražnega sporazuma strank (in posredno iz institucionalnih arbitražnih pravil, na katera se tak sporazum nanaša) ali pa iz prava sedeža arbitraže – lex arbitri. Nesporno je, da je podelitev pristojnosti arbitražnim tribunalom za odrejanje začasnih ukrepov v veliko vidikih koristna za učinkovitost in doseganje namena arbitraže, vendar pa hkrati pomeni vzpostavitev vzporedne pristojnosti med tribunali in sodišči. V praksi sta glede razporeditve pristojnosti možna dva pristopa. Prvi je t.i. "sistem proste izbire foruma", kjer sta oba organa v prirejenem položaju in med njima velja popolnoma paralelna pristojnost. Drugi pristop pa temelji na subsidiarnosti sodne intervencije, oz. "sistem omejenega dostopa do sodišča", ki daje prednost pri sprejemanju začasnih ukrepov tribunalu, razen v primeru, ko le-ta še ni konstituiran oz. obstajajo druge primerne okoliščine. V skladu z načelom avtonomije volje pa imajo stranke v arbitraži še tretjo možnost, tj. sklenitev dogovora o izključni pristojnosti tribunala ali sodišča. Ko je pristojnost arbitražnega tribunala za odreditev varščine za stroške vzpostavljena, pa se pojavi drug problem. To je pomanjkanje uniformnega testa, ki bi postavil jasne in specifične kriterije za ta ukrep. Kljub temu, da mnogo nacionalnih zakonodaj in arbitražnih pravil pooblašča tribunal za izdajo začasnih ukrepov, pa skoraj nihče od njih ne daje točnih smernic oz. okoliščin, v katerih naj bodo ti ukrepi izdani. UNCITRAL Vzorčni zakon, s spremembami iz leta 2006, določa dva pogoja, vendar pa sta le-ta zelo splošna in ne najbolj ustrezna za tako specifičen ukrep, kot je varščina za stroške. Zaradi presplošnih določb, ki ne dajejo jasnih odgovorov, velja za dodatne pogoje za ukrep varščine za stroške preučiti mednarodno arbitražno prakso. Zaradi kompleksnega sistema obstoječih pravnih sistemov je težko, če ne celo nemogoče, ustvariti enoten test, ki bi bil uporaben v vseh raznolikih sistemih. Vendarle pa obstajajo okoliščine, ki jih tribunali redoma upoštevajo pri odločanju o predlogih za varščino. Med temi okoliščinami so finančno stanje tožnika (in toženčevo ravnanje kot vzrok slabega stanja) ter čas vložitve predloga za varščino. Državljanstvo oz. domicil stranke je danes popolnoma zastarel kriterij in velikokrat izrecno prepovedan, saj je v nasprotju s samim bistvo mednarodne trgovinske arbitraže.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, varščina za stroške, začasni ukrepi
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 48; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (314,03 KB)

65.
Pravne značilnosti pogodbe o finančnem leasingu
Denis Gorjup, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je uvodoma opredeliti pojem leasinga, njegovo zgodovino in namen, ter pojasniti pojma pogodbe o leasingu ter finančnega leasinga, ki je pojavna oblika splošnega pojma leasinga. Kasneje se bom osredotočil na pravne vire, ki jih uporabljamo pri sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu ter pri reševanju sporov v zvezi z njo, pri čemer so najbolj pomembni splošni pogoji poslovanja, nacionalni zakoni in tudi mednarodne konvencije. Ker je pogodba o finančnem leasingu inominatna pogodba, bom navedel, katera pravna pravila se zanjo uporabljajo v okviru pozitivnega prava ter kako kvalificirati njeno pravno naravo. V nadaljevanju bodo pojasnjeni oblika in predmet pogodbe, stranke, ter njihove pravice in obveznosti ter tudi kako pogodba o finančnem leasingu preneha. Za zaključek bom strnjeno opredelil pravno naravo pogodbe o finančnem leasingu glede na mnenja različnih pravnih teoretikov, ter okvirno pojasnil vse njene pravne značilnosti ter tudi pomen za pravni promet in prakso.
Ključne besede: pogodba o leasingu, finančni leasing, pravna narava pogodbe o finančnem leasingu, splošni pogoji pogodbe, pravice in obveznosti leasingodajalca in leasingojemalca, Konvencija UNCITRAL o mednarodnem finančnem leasingu
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (522,51 KB)

66.
Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo
Staša Gjerek, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga kot javna knjiga je namenjena vpisovanju in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih povezanih z nepremičninami. Temeljna predpisa na področju zemljiškoknjižnega prava sta Zakon o zemljiški knjigi in Stvarnopravni zakonik. Pomembno mesto zavzemajo temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, ki so predstavljena skozi določene določbe zakona. V zemljiško knjigo se lahko v skladu z načelom zakonitosti vpisujejo z zakonom določene stvarne in nekatere obligacijske pravice. Vpis stvarnih pravic v zemljiško knjigo predstavlja pridobitni način, medtem ko obligacijske pravice nastanejo že s sklenitvijo pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo pa postanejo vidne za tretje osebe. Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, so: lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, zemljiški dolg, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Prav tako pa se v zemljiško knjigo vpisujejo nekatere obligacijske pravice, ki so taksativno naštete: pravica prepovedi odtujitve oz. obremenitve, nastala na podlagi pravnega posla, zakupna in najemna pravica, predkupna oz. odkupna pravica, nastala s pravnim poslom, posebna pravica uporabe javnega dobra. Omenjene pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo, ki je glavni vpis, s katerim se izkaže pridobitev oz. prenehanje pravice. Izjema od splošnega pravila pa velja za vpisovanje nadhipoteke, ki se v zemljiško knjigo vpiše z zaznambo. Poleg vknjižbe kot glavnega vpisa pa sta še predznamba, ki služi pogojni pridobitvi ali prenehanju pravic, in zaznamba, namenjena vpisu oziroma izbrisu dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo. Kot pomožna vpisa zakon določa poočitev in plombo. Poočitev je pomožni vpis v zemljiško knjigo, s katerim se vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, s plombo pa se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo. Vpisovanje pravic v zemljiško knjigo je pomembno za posameznika, saj v primeru, če opusti vpis pravice v zemljiško knjigo ne pride do pravnih posledic. Potrebno je, da pod izpolnjenimi pogoji predlaga vpis pravice in se tako izogne neželenim posledicam, ki lahko nastanejo zaradi opustitve vpisa ali nepravilnega vpisa.
Ključne besede: zemljiška knjiga, zemljiškoknjižno pravo, temeljna načela zemljiškoknjižnega prava, vknjižba, predznamba, zaznamba, poočitev, plomba, vpisovanje stvarnih pravic v zemljiško knjigo, vpisovanje obligacijskih pravic v zemljiško knjigo
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 23; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (527,66 KB)

67.
Problematika na področju trošarin na alkohol in alkoholne pijače v Republiki Sloveniji
Sergej Černčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako "vol.%." Trošarine kot posredni davki, so definirani, da davčni plačnik načeloma ni davčni zavezanec. Davčni plačnik je davčni destinatar, to je oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davčno breme, četudi ni davčni zavezanec. Kot primer lahko izpostavimo prometni davek in carino na uvožene stvari plača uvoznik, saj je davčni obveznik in davčni plačnik, ampak mu zakonski predpisi dopuščajo, da znesek davka in carine vračuna v ceno, tako da je kupec tisti, ki davek dejansko plača. Kupec je davčni destinatar. Posredni davki bremenijo promet storitev in proizvodov. Vračunajo se kot strošek v cene proizvodov. Običajno jih davčni zavezanci prevalijo na končne potrošnike. Posredni davki: akcize, davek na dodano vrednost, uvozne dajatve in posebne trošarine na določene vrste proizvodov (cigarete,alkohol). Zakon o trošarinah (ZTro-1) definira trošarinskega zavezanca ali zavezanko, kot osebo, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja. Po zdaj veljavnem ZTro-1 pa obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev v porabo se štejejo: odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga, vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom, uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom, vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga. Mali proizvajalec piva je oseba, ki v koledarskem letu proizvede največ 20.000 hektolitrov piva. Mali proizvajalec piva plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona, kar pomeni 6,05 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva. Po 73. členu Ztro-1 je pa mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina. Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola. Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Torej plača 6,6 eurov za 100 vol. % alkohola za en liter etilnega alkohola glede na veljaven znesek trošarine za etilni alkohol. Zakon o trošarinah (ZTro) je bil spremenjen kar štirinajstkrat, s ciljem doseganja nedvoumne, preglednejše zakonodaje, ki omogoča najbolj učinkovito pobiranje dajatev ter njihovo vračanje, kakor tudi usklajenost s pravom EU. Kljub temu pa so v Ztro na področju obdavčitve alkohola in alkoholnih pijač s trošarinami, ostale določene nejasnosti s področja določitve posameznih izrazov v zakonu, nesmiselni administrativni postopki v nekaterih primerih obračunavanja in vračanja trošarin, manjkajoča ureditev za male proizvajalce piva, pomanjkljive ureditve za male proizvajalce žganja in vina, ta problematika pa vidimo, da v ZTro-1 izginja. Sodna praksa v Sloveniji, kljub natančno in nedvoumno določeni zakonodaji v nekaterih primerih krši splošna načela davčnega prava in davčnih postopkov, kjer se da izpostaviti kršenje načela sorazmernosti in načela nevtralnosti v povezavi s 30. členom ZTro, natančneje nepriznavanja pravice do vračila trošarine.
Ključne besede: trošarina, alkohol, mali proizvajalci piva, mali proizvajalci vina, mali proizvajalci žganja, načelo nevtralnosti.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (688,96 KB)

68.
Uveljavljanje zahtevkov v zvezi z nepremičninami v stečaju s pregledom aktualne sodne prakse
Jerneja Požar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila in razložila skupna pravila v postopkih zaradi insolventnosti, podrobneje opisala potek in pravne posledice stečajnega postopka nad pravno osebo, ki je insolventni dolžnik. Pojasnila sem pojem ločitvenih upnikov in pomen pravočasne prijave zavarovanih terjatev oziroma ločitvenih pravic za pridobitev procesne legitimacije. Dotaknila sem se tudi vloge stečajnega upravitelja, na katerega se prenesejo pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Izpostavila sem posebej izločitveno pravico na nepremičnini, ki je v drugi točki prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP opredeljena kot pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik. Izločitveni upnik ima od insolventnega dolžnika pravico zahtevati, da prizna njegovo lastninsko pravico na nepremičnini. Opisala sem tudi pravni institut v korelaciji z insolvenčnim pravom, ki je izjema od pravila, da so navadne oziroma obligacijske terjatve upnikov v stečaju poplačane sorazmerno. Gre za vzajemno neizpolnjene dvostransko vzajemne pogodbe, za katere z začetkom stečajnega postopka ne nastanejo materialnopravne posledice stečaja. Posebej sem osvetlila nevarnost neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, kjer nepremičnina lahko brez vednosti oziroma zaradi pasivnosti lastnika konča v stečajni masi. Izpostavila sem pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo in stališča novejše teorije za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Obravnavala sem tudi prisilno zastavno pravico (hipoteko), ki nastane na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in opisala razmerje med imetnikom prisilne hipoteke in originarnim lastnikom oziroma imetnikom pričakovalne pravice. Nazadnje sem predstavila pomen zaznambe stečaja in na kratko pojasnila prodajo nepremičnine v stečajnem postopku. V diplomski nalogi sem naredila pregled nekaterih aktualnih judikatov, ki so prispevali s tehtnimi in konstruktivnimi argumenti k teoretični razlagi in obravnavi pravnih pravil, ki se navezujejo na zgoraj opisano obravnavano tematiko.
Ključne besede: stečajni postopek, ločitvene in izločitvene pravice, vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba, vknjižba lastninske pravice, nevknjiženi lastnik, prisilna hipoteka, lastninska pravica v pričakovanju
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,87 MB)

69.
Evropska konvencija o državljanstvu
Emanuel Gole, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Državljanstvo je pravica vsakega posameznika. Glede na to, da gre državljanstvo razumeti kot odnos med posameznikom in državo, je pomembno, da so medsebojne pravice in obveznosti med državo in posameznikom opredeljene v pravnih aktih, da država kot nosilka oblasti in močnejšega položaja ne more samovoljno urejati državljanstva oseb, ki prebivajo na njenem ozemlju. Eden najpomembnejših mednarodnih pravnih aktov, ki celovito ureja vprašanje državljanstva fizičnih oseb, je Evropska konvencija o državljanstvu (v nadaljevanju Konvencija). Sprejeta je bila 6. novembra leta 1997, v veljavo pa je stopila 1. marca leta 2000. Na voljo za podpis je vsem državam članicam Sveta Evrope, kakor tudi vsem ostalim državam, ki niso članice Sveta Evrope, so pa aktivno sodelovale pri njeni sestavi. Konvencija postavlja določene okvirje za vse države podpisnice, v sklopu katerih mora vsaka posamezna država urejati državljanstvo fizičnih oseb, ki živijo na njenem ozemlju, s svojim notranjim pravom, hkrati pa upoštevati bistvene principe in načela, vezana na državljanstvo, ki so splošno sprejeta v mednarodnem pravu. Konvencija je izrednega pomena predvsem z vidika urejanja problematike dvojnega in večkratnega državljanstva, predvsem pri urejanju pravic in obveznosti med državo in posameznikom. Prav tako so pomembna določila Konvencije, ki od držav podpisnic zahtevajo, na kakšen način naj uredijo postopek pridobitve in izgube državljanstva, kakor tudi postopanje države naslednice v primeru državne sukcesije. V tem primeru Konvencija postavlja temeljno pravilo, ki praktično velja za vse postopke povezane z državljanstvom fizičnih oseb, to je prizadevanje držav podpisnic, da zmanjšajo primere statusa oseb brez državljanstva ali apatridije. Tudi Republika Slovenija, čeprav ni podpisnica Konvencije, skladno z njenimi določili spoštuje splošna pravna načela in mednarodno običajno pravo pri urejanju vprašanja državljanstva s svojim notranjim pravom. Tako Zakon o državljanstvu Republike Slovenije ureja vprašanja o pridobivanju in izgubi državljanstva Republike Slovenije in dovoljene primere dvojnega državljanstva v okviru določil same Konvencije, vendar na konkretnejši ravni. Pomembno je poudariti, da Konvencija ne sme posegati v samo notranjo ureditev državljanstva v posamezni državi, saj bi bilo s tem kršeno načelo suverenosti držav. Njena naloga je le urediti najpomembnejša vprašanja in temeljna načela, povezana z državljanstvom, na podlagi katerih države podpisnice urejajo državljanstvo z lastno zakonodajo.
Ključne besede: državljanstvo, dvojno in večkratno državljanstvo, Evropska konvencija o državljanstvu, državna sukcesija, pridobitev in izguba državljanstva, diskriminacija, status oseb brez državljanstva.
Objavljeno: 25.09.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (890,83 KB)

70.
Glavna obravnava - načelo javnosti in koncentracije
Anita Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed najpomembnejših faz civilnega pravdnega postopka, glavno obravnavo in dve temeljni načeli, ki prideta na glavni obravnavi še posebej do izraza. To sta načelo javnosti in načelo koncentracije postopka. Vsako izmed obeh načel je v diplomski nalogi podrobno analizirano, in predstavljeno tudi skozi aktualno novelo ZPP-E. S pomočjo strokovne literature, sodne prakse, zakonov in tudi nekaterih, za to temo pomembnih internetnih virov, pa je razložen tudi sam pomen glavne obravnave skozi spremembe, ki jih je prinesla že prej omenjena novela. V povezavi z načelom javnosti so opisani primeri, v katerih pride do izključitve le te. Veliko pozornosti pa sem namenila predvsem novelirani ureditvi nekaterih institutov, ki so posredno povezani s tem načelom. Drugo posebno načelo pravdnega postopka, ki ga zajema ta diplomska naloga, pa je načelo koncentracije postopka. V diplomski nalogi sem predstavila sam razvoj tega načela skozi različne novele Zakona o pravdnem postopku. Poudarek pa je na trenutno aktualni ureditvi načela po noveli ZPP-E. Na kratko sem omenila tudi pomen omenjenega načela v posebnih postopkih in opisala posledice kršitve načela.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, glavna obravnava, novela ZPP-E, načelo javnosti, poslovna skrivnost, tajni podatki, načelo koncentracije, program vodenja, pripravljalni narok
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 41; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (319,27 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici