SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP) ter mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami (ISDS/ICS)
Maruša Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) spada v skupino megaregionalnih sporazumov. Njegov cilj je predvsem odprava trgovinskih ovir v različnih gospodarskih sektorjih, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Gre za vsebinsko izredno širok sporazum, ki poteka med dvema velikima in ekonomsko močnima, a zelo različnima tvorbama, od katerih je ena nadnacionalna in druga nacionalna, vsaka od njiju pa uživa različno stopnjo varstva na področju varovanja družbe, okolja, javnega zdravja ter zaščite potrošnikov. Prav zaradi tega je pomembno, da se vsa odprta vprašanja, ki izhajajo iz sporazuma, dorečejo dosledno, eksaktno in transparentno. Pogajanja o sporazumu TTIP namreč potekajo v tajnosti , vsebina sporazuma se še vedno spreminja in razvija, nekatere države članice Evropske unije (v nadaljevanju EU) pa podpisu sporazuma odkrito nasprotujejo. Eno najspornejših vprašanj iz sporazuma je prav gotovo vprašanje vključitve mehanizma za reševanje sporov Invesor- State Dispute Settlement (v nadaljevanju ISDS) oziroma Investment Court System (v nadaljevanju ICS) v sporazum. Magistrsko delo obravnava pojem TTIP na splošno, torej njegove bistvene lastnosti ter v zvezi s tem tako predvidene prednosti in morebitne slabosti. V posebnem delu pa se dotakne reševanja mednarodnih investicijskih sporov in pri tem podrobno obravnava mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami ter zaščito tujih investicij v sporazumu TTIP. Primerjalnopravni pregled mehanizma ISDS in predlaganega izboljšanega mehanizma ICS pokaže veliko negotovost zaupanja v tovrstne mehanizme in odpira vprašanje nujnosti vključitve takega mehanizma v megaregionalne sporazume tako TTIP kot primerljive sporazume.
Ključne besede: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami, Sistem investicijskega sodišča, TTIP, ISDS, ICS, mednarodne tuje investicije
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 315; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (833,65 KB)

62.
Humanizacija družbe v EU, ki naj bi jo zagotavljali njeni pravni akti, s poudarkom na preprečevanju trgovine z ljudmi
Sara Zavernik, 2017, diplomsko delo

Opis: Humanizacija je proces, ki se zagotavlja skozi pravne akte, vzgojo in vplive okolice na posameznike, da se zagotovi človeškost in dobrobit posameznika. Humanost je beseda, ki ima zelo veliko različnih definicij, skupno pa jim je le eno. Ravnati tako, da je v dobro ljudi, obenem pa se zagotavlja dobrobit posameznika. Ugotavljamo, da je humanost na udaru prav pri trgovini z ljudmi, saj gre tukaj za nečloveško, nehumano ravnanje z žrtvami trgovine. Trgovino z ljudmi poznamo že iz antičnih časov v njeni prvotni obliki, ki jo imenujemo suženjstvo. Suženjstvo ima svoj izvor že pred antičnimi časi, ko je prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku leta 1760 pr. n. št. Skozi tisočletja se je spreminjalo, raslo in preoblikovalo v trgovino z ljudmi. Suženjstvo zelo dolgo ni veljalo za nelegalno dejavnost, medtem ko trgovina z ljudmi je v današnjem času nekaj nelegalnega in sprevrženega, kar današnja družba ne odobrava. Statistike po svetu so zelo različne, saj je mogoče govoriti le o domnevnih številkah, saj dejanskega števila žrtev ni mogoče ugotoviti. Število žrtev v svetu se giblje med 12 in 29,8 milijona žrtev in enako je glede dobička trgovine z ljudmi. Statistiko v EU vodi EUROSTAT na podlagi podatkov iz posameznih držav članic, ki vsako leto posredujejo pridobljene podatke o domnevnih in identificiranih žrtvah. Tukaj je potrebno poudariti, da v statistiko niso vključene vse države članice, saj je za obdobje treh let potrebno zagotoviti statistične podatke za vsako od teh treh let in to nekatere države niso storile, zato je statistika omejena samo na tiste, ki so jih. Statistika bi bila v drugem primeru nepravilna in netočna, saj ne bi bilo mogoče spremljati porasta ali padanja števila žrtev. Statistika se vodi glede na vse možne kriterije: spol, starost, obliko izkoriščanja, državljanstvo itd. Mednarodna organizacija dela je v letu 2014 govorila o približno 150 milijardah ameriških dolarjev dobička na letni ravni trgovcev z ljudmi. Potrebno je omeniti tudi najrazličnejše oblike izkoriščanja, ki ga trpijo žrtve. Prostitucija, otroška pornografija, prisilne poroke, prodaja organov, to in še več je oblik izkoriščanja, ki trgovcem prinašajo dobiček, obenem pa kršijo najbolj osnovne človekove pravice. Problematike trgovanja z ljudmi se zavedajo tudi institucije EU, ki sprejemajo pravne akte za zaščito žrtev, preprečevanje trgovine z ljudmi in kaznovanje vseh udeleženih. Listina o temeljnih pravicah je tisti najbolj osnovni pravni akt, ki zagotavlja pravice in svoboščine posameznikov, obenem pa vsebuje prepoved suženjstva in prisilnega dela. Drugi pravni akti, ki se nanašajo na trgovino z ljudmi, so Direktiva 2011/36/EU, Direktiva Sveta 200/43/ES, Amsterdamska pogodba in mnogi drugi pravni akti, ki so navedeni v nalogi. Pravni akti nam pravice in svoboščine priznavajo, ni pa to nikakršno zagotovilo, da bo tudi tako. Trgovci z ljudmi definitivno žrtvam tega ne priznavajo, saj potem ne bi mogli govoriti o trgovini z ljudmi. Humanost je nekaj, kar v večini primerov povezujemo s posameznikom, ampak je potrebno tudi ugotoviti, ali so pravo in politike EU, ki nas ščitijo, dovolj humane same po sebi. Na to temo je napisana obsežna knjiga, ki se dotakne vseh področij in disciplin politike in prava EU ter nam da malo drugačen vpogled v trenutno situacijo v EU. Krivda pa ni samo na premalo humani politiki in pravu EU, ampak na sodobni družbi. Potrošniška družba, ki jo žene naprej želja po vedno več stvareh, tehnološki napredek in razvoj sta človeka postavila v ozadje in ga enako kot stvari ovrednotila v denarju. Da ima to vse vpliv na trgovino z ljudmi, je kakopak jasno že na prvi pogled, obenem pa je potrebno vedeti, da je v potrošniškem svetu na voljo vse, po čem je povpraševanje. Torej je družba tista, ki jo lahko krivimo, da trgovina z ljudmi še vedno obstaja, obenem pa služi takšne velike količine denarja, saj brez povpraševanja ni ponudbe.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, pravo EU, humanizacija, sodobna družba
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 274; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

63.
Zaznamba vrstnega reda s pregledom sodne prakse
Tamara Farazin, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Ključne besede: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 238; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (570,80 KB)

64.
Uporaba 64. člena Stvarnopravnega zakonika v sodni praksi
Mario Niderl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega obravnavo instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in pregled sodne prakse. V našem pravnem redu je razpolagalna sposobnost eden od temeljnih pogojev za prenos lastninske pravice. Vendar pa tudi naša stvarnopravna zakonodaja, podobno kot večina evropskih, na premičninskem področju omogoča tudi pridobitev lastninske pravice od nelastnika, torej nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, predvsem s ciljem, da se čim bolj varuje pravni promet in s tem dobroverni pridobitelji. Možnost pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, je predvidena v 64. členu Stvarnopravnega zakonika, pod naslovom »Posebni primeri pridobitve«. Vendar pa je pomembno poudariti, da je mogoče pridobiti lastninsko pravico kljub dejstvu, da ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti le, če so izpolnjeni vsi kumulativno postavljeni pogoji, kot jih določa zakon. V diplomskem delu so razčlenjeni vsi pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, vključena je tudi sodna praksa, ki v je skozi sodne odločbe vzpostavila merila za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Predvsem so se sodišča skozi sodne odločbe ukvarjala s presojo dobrovernosti pridobitelja lastninske pravice, nekaj sodnih odločb se nanaša tudi na druge zakonske pogoje. V zaključku diplomskega dela, je na kratko predstavljena problematika protipravno prilaščenih vozil in uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v postopkih zasega takih vozil s strani državnih organov ter postopkih vračanja le teh. Na kratko so predstavljeni tudi pogoji za odškodninsko odgovornost v primeru protipravnih zasegov oziroma morebitnih nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil njihovim lastnikom.
Ključne besede: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, dobrovernost, odplačnost, protipravna prilastitev, zaseg, odškodninska odgovornost
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 203; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (761,77 KB)

65.
PRAVICA OTROKA DO ZASEBNOSTI
Tamara Bubnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: Otroku kot odraslemu človeku pripadajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, zato mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Zaradi otrokove duševne in tudi telesne nezrelosti mu je potrebno nuditi posebno zaščito in skrb, da ne pride do kršitev njegovih pravic.
Ključne besede: otrok, pravica do zasebnosti, otrokove pravice, šola, starši, sodno varstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 202; Prenosov: 27
.pdf Polno besedilo (304,57 KB)

66.
NEDOLOČEN SPOL OTROKA - PRIKAZ NEMŠKE IN AVSTRALSKE PRAVNE UREDITVE
Sandra Zadravec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika nedoločenega spola otroka, ki je izziv spolni dihotomiji družbe, kjer priznavajo le moški in ženski spol. To, da družbe priznavajo le dva spola, ne pomeni, da druge oblike spola ne obstajajo, kar potrjujejo tudi biomedicinske raziskave. Že takoj ob rojstvu ali tudi pred, nas ljudje začnejo umeščati v sisteme, dodeljevati vloge ter pripisovati značilnosti glede na spol. V skladu z našim spolom nam potem izberejo tudi ime ter uskladijo njihov pristop ter obnašanje. V primeru, da se rodi interspolen otrok, je prisotna zmeda. Otroci in sprva predvsem starši se s tem stežka soočajo, saj svet o tem ni veliko poučen. Medicina to stanje dojema kot patologijo, kot motnjo v razvoju spola, zato zdravstveno osebje kolikor hitro je mogoče, potem poskuša ''normalizirati'' stanje posameznika, da se ohrani predpostavka o obstoju dveh spolov. Izziv spolni dihotomiji so tudi transseksualci, ki so prav tako zajeti v diplomski nalogi. Po mnenju strokovnjakov, gre v tem primeru za motnjo spolne identitete. Transseksualna oseba zavrača svoj biološki spol ter si želi, da bi bila nasprotnega spola. Tako interseksualci kot transseksualci so dokaz, da je spolni binarizem družbeni dogovor kulture, ki z neodobravanjem, usmerjanjem vsakršnih odstopanj ali kakšnim drugim načinom poskuša ohraniti spolno dihotomijo. Z zavedanjem in ozaveščanjem slednjega, so nekatere države postale bolj odprte ter že pravno priznavajo nedoločen spol otroka (Nemčija) oziroma oznako X (Avstralija), v kolikor se oseba identificira drugače kot s spolom, ki ji je bil pripisan ob rojstvu ali še kot dojenčku ali pa z družbenim spolom, ki ni ne moški ne ženska.
Ključne besede: biološki spol, družbeni spol, interseksualnost, transseksualnost, spolna dihotomija, binarni sistem, tretji spol
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 227; Prenosov: 58
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

67.
Prost pretok blaga po odločbi sodišča EU v zadevi Ålands Vindkraft
Sabina Rogan, 2016, diplomsko delo

Opis: Zagotoviti prost pretok blaga med državami članicami brez ovir je temeljno načelo Evropske unije. Prost pretok blaga zajema tudi prost pretok električne energije, kljub temu, da bi marsikdo najverjetneje podvomil v elektriko kot pojem blaga. Sodišče EU je v sodni praksi potrdilo, da je elektrika blago. Posledično to pomeni tudi, da so ukrepi, ki omejujejo električno energijo, zajeti v obseg členov Pogodbe o delovanju EU, ki urejajo prost pretok blaga in prepovedujejo kakršnekoli ukrepi, ki bi to preprečevali. Poleg zagotovitve prostega pretoka blaga, je tudi vzpostavitev skupnega energetskega trga eden izmed najpomembnejših ciljev Evropske unije, EU pa si za vzpostavitev omenjenega trga prizadeva znotraj energetske politike EU. V okviru energetske politike si EU poleg tega, da si prizadeva vzpostaviti skupni energetski trg, prizadeva tudi spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, kar je posledica vedno večje zavesti o pomembnosti varstva okolja in nevarnosti podnebnih sprememb. Obnovljivi viri energije so danes eden izmed najpomembnejših elementov za doseganje enega izmed v sodobnem času najpomembnejšega cilja EU, tj. varstva okolja in preprečevanja podnebnih sprememb. Kljub prizadevanjem EU za skupni energetski trg, pa ta cilj ostaja še naprej le cilj, ki ga je potrebno doseči v prihodnosti. Tudi sama zakonodaja EU, predvsem Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe obnovljivih virov energije, ki je trenutno eden izmed najpomembnejših aktov na tem področju, upočasnjuje doseganje tega cilja. Direktiva namreč dopušča državam članicam ukrepe, ki omejujejo prost pretok električne energije, pri čemer pa se postavlja vprašanje skladnosti sekundarne zakonodaje s primarno zakonodajo EU. Družba Ålands Vindkraft je finski proizvajalec električne energije in je zaprosila za dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov na Švedskem. Švedski nacionalni program podpore, ki določa dodelitev zelenih certifikatov za proizvajanje elektrike iz obnovljivih virov, pridržuje upravičenost do dodelitve zelenih certifikatov za družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na švedskem ozemlju. Družba Ålands Vindkraft je vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Linköpingenu zoper švedsko agencijo za energijo Energimyndigheten, pri čemer je trdila, da švedsko pravo s tem, ko pridržuje dodelitev zelenih certifikatov le za domače proizvajalce električne energije iz obnovljivih virov, krši člen 34 PDEU in da tak ukrep ne more biti opravičen na podlagi varstva okolja. Upravno sodišče je kasneje postavilo tri ključna predhodna vprašanja Sodišču EU. Sodišče EU je v sodbi sicer ugotovilo, da nacionalni program podpore Švedske za spodbujanje nacionalne proizvodnje zelene električne energije, ki je v skladu z Direktivo 2009/28/ES, da gre za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, vendar pa je poudarilo, da je ukrep opravičen iz razloga varstva okolja. Sodišče EU je torej neposredno diskriminatoren ukrep opravičilo na podlagi obvezne zahteve in ne na podlagi 36 PDEU.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska Unija, zadeva Ålands Vindkraft nacionalni programi podpore za dodelitev zelenih certifikatov, pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve, zavrnitev dodelitve zelenih certifikatov za proizvodne naprave izven ozemlja zadevne države članice.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 207; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (306,21 KB)

68.
PRIZNANJE KAZNIVEGA DEJANJA-KRIMINALISTIČNI IN PRAVNI VIDIKI
Gašper Tarman, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je prikazati pojem priznanja z različnih vidikov in ugotoviti, kakšen vpliv ima na preiskovalce kaznivih dejanj in potek kazenskega postopka. Uvodno poglavje na kratko opisuje, kakšno vlogo ima priznanje v različnih fazah kazenskega postopka. Izpostavljeni so nekateri problemi, ki se lahko pojavljajo pri pridobivanju priznanja in vplivajo na nadaljnji potek postopka. V drugem poglavju je opredeljen pojem priznanja. Na kratko so opisane različne oblike priznanja in razlogi, zaradi katerih storilec prizna dejanje. Prikazan je pomen priznanja v predkazenskem in kasneje v kazenskem postopku. Tretje poglavje opisuje postopek zbiranja obvestil od oseb v informativnem pogovoru, ki je neformalne narave, in postopek zaslišanja, ki je natančno določen in predpisan v zakonu. Omenjeni so nekateri problemi in omejitve, s katerimi se soočajo preiskovalci pri pridobivanju priznanja od domnevnih storilcev. V nadaljevanju je opisano dokumentiranje izjav po koncu zbiranja obvestil ali zaslišanja in predstavljena pravna podlaga, ki omogoča organom pregona zbiranje informacij o kaznivem dejanju in storilcu. Na koncu poglavja je omenjena pravica do zagovornika, ki predstavlja eno izmed temeljnih pravic posameznika in ima pomembno funkcijo v kazenskem postopku. V četrtem poglavju so prikazani vzroki za spreminjanje izjav in preklic priznanja osumljenca ali obdolženca v kasnejšem postopku. Nakazane so možnosti, ki lahko zmanjšajo število spremenjenih izjav in kasnejših preklicev priznanj tako v predkazenskem kot v kazenskem postopku. Peto poglavje na začetku vsebuje splošen opis dokaznega postopka in pomen priznanja v njem. Predstavljeni so vplivi in posledice, ki jih ima priznanje na trajanje dokaznega postopka. V zaključku poglavja sta obravnavani dve pomembni novosti, ki ju prinaša zakonodaja in imata velik vpliv na trajanje in potek dokaznega postopka. Zadnje poglavje podaja sklepne ugotovitve in opisuje prednosti, ki jih prinaša sprememba zakonodaje.
Ključne besede: priznanje, informativni razgovor, zaslišanje, osumljenec, zagovornik, dokazni postopek, predobravnavni narok
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (510,08 KB)

69.
KONVENCIJA O ODPRAVI VSEH OBLIK DISKRIMINACIJE ŽENSK
Tjaša Godunc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena diskriminacija žensk ter njena zakonodajna ureditev. Podrobno je analizirana Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in njeno sovpadanje s slovensko zakonodajo (Zakon o enakih možnostih žensk in moških, splošni Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja, Zakon o delovnih razmerjih). Analizirana je diskriminacija žensk na področju izobraževanja (pri čemer je ugotovljeno, da te v Sloveniji ni) in zaposlovanja (ugotovljena je razlika v dohodku med moškimi in ženskami). Ključna ugotovitev na področju slovenske zakonodaje in področja zaposlovanja je, da Slovenija spada med države z najnižjo razliko le-tega glede na ostale evropske države.
Ključne besede: konvencija, slovenska zakonodaja, diskriminacija žensk, zaposlovanje, izobraževanje
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 131; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,13 MB)

70.
ZADEVA NOTTEBOHM
Tina Preglav, 2016, diplomsko delo

Opis: Državljanstvo predstavlja posebno razmerje med posameznikom in državo, zaradi katerega država svojemu državljanu nalaga določene obveznosti, hkrati pa je deležen tudi posebnih ugodnosti. O tem, kdo bo državljan določene države, in pod kakšnih pogoji mu bo država podelila svoje državljanstvo, lahko odloča država sama s svojimi nacionalnimi predpisi. Tej pravici države pravimo suverena pravica. Vendar ta pravica države ni absolutna, saj je država pri svojem odločanju vezana na pravila, ki jih določa mednarodno pravo. Da bi se izognili sporom, ki nastanejo, ko dve državi podelita državljanstvo istemu posamezniku in ta situacija ni več omejena v okviru notranje sodne oblasti ene od teh držav, ampak se razteza na mednarodno področje, so razvili določena merila. Prednost so dali tistemu državljanstvu, ki je temeljilo na okrepljenih vezeh med posameznikom in eno od teh držav. Mednarodno sodišče je leta 1955 v zadevi Nottebohm vpeljalo test »pristne in učinkovite vezi« med posameznikom in državo. Nottebohm je bil nemški državljan, ki je poslovno deloval in tudi večino časa preživel v Gvatemali. Tam si je tudi uredil stalno prebivališče in postavil središče svojih poslovnih dejavnosti. Zaradi druge svetovne vojne je leta 1939 odšel v Lihtenštajn in tam zaprosil za pridobitev državljanstva z naturalizacijo. Le to mu je bilo na podlagi izredne naturalizacije tudi podeljeno. Ko pa se je želel vrniti v Gvatemalo, je le ta njegovo vrnitev zavrnila ter mu ni priznala državljanstva nevtralnega Lihtenštajna. Svojo odločitev je Gvatemala oprla na dejstvo, da Nottebohm ni imel tesnejše povezave z Lihtenštajnom. Sodišče je zato zavrnilo zahtevek po diplomatski zaščiti Lihtenštajna in Gvatemali ni bilo potrebno priznati njegovega državljanstva, saj le ta pri podelitvi državljanstva Nottebohmu ni deloval v skladu z mednarodnopravnimi kriteriji.
Ključne besede: državljanstvo, diplomatska zaščita, suverenost, mednarodno pravo, test pristne in učinkovite vezi, zadeva Nottebohm.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (313,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici