SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 2272
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Napad kot element silobrana
Urška Stopar, 2017, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja so navedena v kazenskem zakoniku, s čimer so posredno varovane pravno zavarovane dobrine posameznika. V izjemnih primerih je posamezniku ob napadu nanje dovoljena samozaščita. Ta posamezniku omogoča, da se v pravno dovoljenih mejah, z lastno silo in dejanji brani, kadar gre za neposredni protipravni napad, ki ga ni moč odvrniti na kakšen drug način. Pod to spada tudi silobran, ki je najstarejši način, s katerim se izključi protipravnost dejanja. Silobran je po definiciji, ki izhaja iz kazenskega zakonika, tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad. Silobran je sestavljen iz napada in obrambe. Za izključitev protipravnosti s silobranom morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za napad, kakor tudi pogoji, ki so potrebni za obrambo. V diplomskem delu je predstavljen napad, ki je eden od elementov silobrana. Napad mora biti objektivno resničen, protipraven in istočasen z obrambo, saj drugače potrebni pogoji za silobran niso izpolnjeni. Ravnanje mora ustrezati kazenskopravnemu statusu ravnanja. Da lahko govorimo o napadu, mora biti dejanje usmerjeno zoper eno ali več pravno zavarovanih dobrin ali vrednosti. Dejansko stanje primera je potrebno natančno preučiti in dokazati posamezne elemente dejanja, da se lahko posameznik uspešno sklicuje na silobran. Teoretični del diplomskega dela je nadgrajen tudi s primeri iz sodne prakse iz Slovenije in tujine. Ta daje vpogled v kompleksnost samega instituta silobrana in pomembnosti natančnega preučevanja dejanskega stanja ob kazenskopravno relevantnem dogodku.
Ključne besede: silobran, napad, resničnost napada, protipravnost, istočasnost  
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (629,68 KB)

52.
Transspolnost - pravno priznanje spola v Sloveniji in Nemčiji
Tjaša Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pomena transspolnosti ter sorodni pojmi, ki so povezani s samo transspolnostjo. Naša družba namreč prikazuje spol v moški in ženski različici, to bi bilo naj neko naravno in ultimativno dejstvo. Posledica tega je, da so transspolne osebe podvržene veliki stopnji diskriminacije, nestrpnosti in nasilja, kršene so njihove temeljne pravice (pravica do fizične integritete, pravica do zdravja). Osrednja tema moje diplomske naloge je raziskati razlike med pravnim priznanjem transspolnosti na slovenskem in nemškem področju, oziroma ali je pravica do spremembe spola v izbranih državah priznana ter kakšen je postopek, ki pripelje do tega, da je osebi priznan tretji spol. V Sloveniji namreč nimamo ustreznega zakona, ki bi podrobneje urejal spremembo spola. Sprememba spola v Sloveniji je urejena v 37. členu Zakona o matičnem registru. V diplomski nalogi obravnavam tudi Zakon o osebnem imenu in Zakon o centralnem registru prebivalstva, ki sta prav tako pomembna na področju transspolnosti. Medtem ko sprememba spola v Sloveniji ni ustrezno urejena, je v Nemčiji urejena v za to posebnem zakonu, ki se imenuje Zakon o spremembi imena in določanje spola v posebnih primerih- Transsexuellengesetz. Nemčija je med drugim staršem omogočila, da ob registraciji otroka ne navedejo njegovega spola. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi sodbe ESČP v zadevi Van Kück proti Nemčiji, Application no. 35968/97, junij 2003.
Ključne besede: Transspolnost, biološki spol, družbeni spol, pravno priznanje spola, diskriminacija.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (944,05 KB)

53.
Pravica do svobodne izbire osebnega imena
Nina Tepeš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na pravico do svobodne izbire osebnega imena, predvsem v primeru spremembe osebnega imena na prošnjo. Zanima me pravna ureditev spremembe osebnega imena, ali naš zakonodajni prostor in pravica do svobodne izbire osebnega imena na tem področju omogočata potencialne kolizije do drugih človekovih pravic. Diplomsko delo temelji na primerjalnopravni analizi zakonske ureditve spremembe osebnega imena. Primerjam italijansko, hrvaško in avstrijsko zakonsko ureditev spremembe osebnega imena s slovensko zakonsko ureditvijo. S pomočjo analize tuje in domače sodne prakse iščem odgovore na raziskovalna vprašanja. Na splošno me zanima, ali je naša zakonodaja v ustrezni meri primerna.
Ključne besede: osebno ime, sprememba osebnega imena, človekove pravice, pravica do svobodne izbire osebnega imena, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

54.
Navidezna zakonska zveza
Nataša Škoberne, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez, s katero se soočamo tudi pri nas. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. V nalogi so opredeljeni tudi drugi pogoji za sklenitev zakonske zveze in postopek sklenitve zakonske zveze. Prav tako je v nalogi opredeljeno, katere dokumente potrebuje tuj državljan pri prijavi sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza mora temeljiti na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Neveljavna je zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. Namen bodočih zakoncev, da bosta živela skupaj, je tako eden od pogojev za veljavnost zakonske zveze. Obstajajo pa tudi primeri, ko osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, tega namena nimata, temveč sklepata zakonsko zvezo samo zato, da bi pridobili nekatere pravice, ki iz nje izhajajo – na primer pridobitev dovoljenja za bivanje. Ker navidezno sklenjena zakonska zveza formalno izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje, ki so določeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je v nalogi poglavje tudi o tem, kako pristojni organi ugotovijo, da gre za navidezno sklenjeno zakonsko zvezo. Včasih so navidezne zakonske zveze sklenjene zaradi prisile, zato je v diplomski nalogi poglavje tudi o tej problematiki. V nalogi so prav tako predstavljene ugotovitve HEUNI, kjer so proučevali prisilno sklenjene navidezne zakonske zveze, ki so imele znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Sodelujoče države so bile Estonija, Irska, Latvija, Litva in Slovaška. Pri prisilno sklenjeni zakonski zvezi gre lahko tudi za izvršitve drugih kaznivih dejanj, katera so prav tako opisana.
Ključne besede: zakonska zveza, navidezno sklenjena zakonska zveza, prisilna navidezna zakonska zveza, Evropska Unija, trgovina z ljudmi
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (276,21 KB)

55.
Vpliv odločbe v zadevi "Lambert in ostali proti Franciji" na slovensko zakonodajo
Matej Galić, 2017, diplomsko delo

Opis: Človekovo življenje lahko ponazorimo s časovno premico limitirano z začetkom in koncem. Začetek predstavlja rojstvo, konec pa smrt. Smrt je namreč tako kot rojstvo biološki proces, ki doleti vsakega človeka, enega prej, drugega pozneje. Napredovanje medicine, zlasti intenzivne je omogočilo premik ločnice med življenjem in smrtjo v smeri življenja in preložilo smrt za določen čas. V življenju pa pride do situacije, ko je prelaganje smrti nesmiselno oz. v breme posameznika in je dobro ločnico premakniti v smeri smrti. To prihaja v poštev pri bolnikih, pri katerih je bolezen prešla že v takšen stadij, ko jim intenzivno zdravljenje več ne koristi, k večjemu jim je v breme zato se prikaže možnost ukinitve le-te ali pri trajno vegetativnih pacientih. O tem je govora v diplomski nalogi, ki je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju je predstavljena zadeva Lambert in ostali proti Franciji, ki se je znašla pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in katere odločitev velikega senata je razburkala evropsko in s tem slovensko javnost z vidika varstva pacientovih pravic. ESČP je namreč potrdilo sodbo francoskega državnega sveta (Conseil d'État) in odločilo, da Francija z odklopom sonde ter posledično prenehanjem umetnega hranjenja in hidriranja Lamberta, ki bi povzročilo njegovo postopno smrt, ne bi kršila 2. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V drugem poglavju diplomske naloge je predstavljen pogled slovenskega zakonodajalca na dano sodno zadevo oz. kako je v Sloveniji zagotovljeno varstvo pravic na smrt bolnih bolnikov. Pri tem izhaja, da sta evtanazija, ki je v kazenski zakonodaji obravnavana kot uboj in (zdravnikova) pomoč pri samomoru absolutno prepovedani, in da je življenje kot temeljna človekova pravica zavarovana ne samo z Ustavo RS in mednarodnimi akti temveč tudi s številnimi zakoni, kjer ima posebno vlogo od leta 2008 Zakon o pacientovih pravicah. Dano področje so še bolj poglobila in opredelila Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini, s tem da so ločila evtanazijo kot umotno povzročeno smrt iz usmiljenja pri umirajočih oz. neozdravljivo bolnih ljudeh od opustitve ali odtegnitve zdravljenja pri bolnikih, za katere takšno zdravljenje predstavlja le še veliko breme in trpljenje. Določajo namreč, da je v takem primeru bolnika potrebno vključiti v proces paliativne oskrbe, kjer se mu lajša trpljenje in se ga pripravlja na poslednjo pot- smrt. V zadnjem tretjem poglavju pa je na kratko predstavljeno slovensko društvo Hospic, ki deluje z izključnim namenom nudenja oskrbe težko bolnim oz. umirajočim ljudem ter moralno oporo njihovim svojcem. V diplomski nalogi je ugotovljeno, da se slovenska zakonodaja pokriva s francosko zakonodajo t.j. zakonodajo države, kjer se je zadeva odvijala, glede varstva pravic neozdravljivo bolnih ali umirajočih bolnikov, in da je le-to urejeno v skladu z standardi ustreznega varstva pacientovih pravic.
Ključne besede: zadeva Lambert in ostali proti Franciji, evtanazija, paliativna oskrba, smrt, odtegnitev ali opustitev zdravljenja
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 27; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

56.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (695,48 KB)

57.
Delovnopravni status Uberjevih voznikov
Aljaž Lep, 2017, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je podrobno opisan sam princip delovanja in temeljni podatki o poslovnem modelu Uber. V povezavi z njim je obrazložen tudi pojem sodelovalne ekonomije, ekonomije na poziv in podobnih pojmov, ki najlepše obrazložijo, kakšen je princip delovanja tovrstnih platform, ki za svoje poslovanje izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša razvoj mobilnih aplikacij in pametnih telefonov. V povezavi s tem je opisana tudi problematika, ki jo obstoj tovrstnih platform nujno prinaša. V drugem delu so podrobno obrazloženi pojmi, ki se pojavljajo v zvezi z delovnopravnim statusom vseh zaposlenih. To so zlasti pojem delavca, samozaposlene osebe ter ekonomsko odvisne osebe. Ker naloga med drugim temelji na primerjavi angleške in slovenske delovnopravne zakonodaje, so v tem delu pojasnjene tudi razlike med pojmom delavca v smislu ZDR-1 in pojmoma »worker« in »employee«, ki ju navaja angleški »Employment Right act« ter razmerje med njima. Pravni položaj voznikov Uberja je opredeljen na podlagi ene najodmevnejših sodb Mr Y Aslam, Mr J Farrar and Others V Uber, ki predstavlja temelj diplomske naloge in eno izmed ključnih podlag za določitev delovnega statusa Uberjevih voznikov. Med drugim naloga zajema tudi presojo, ali bi jim ob upoštevanju slovenskega Zakona o delovnih razmerjih lahko priznali status ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu so na podlagi ugotovljenega opisana še predvidevanja, kakšen status bi vozniki Uberja imeli v primeru, da bi le-ta prišel v Slovenijo oz. kakšna rešitev bi bila v tem primeru najprimernejša.
Ključne besede: Uber, ekonomija deljenja, delavec, ekonomsko odvisna oseba, samozaposlena oseba, elementi delovnega razmerja, delovnopravni status
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (973,85 KB)

58.
Ara - analiza sodnih odločitev
Luka Šilc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Ključne besede: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 54; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (855,32 KB)

59.
Odškodninska odgovornost garažne hiše za poškodbo vozila
Simon Posavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju uporaba garažnih hiš narašča, kar povečuje možnost in pogostost poškodb na vozilu v času parkiranja v garažni hiši. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšna je odškodninska odgovornost garažne hiše za poškodbe na vozilu. Tudi teorija in sodna praksa tega vprašanja ne obravnavata pogosto. V diplomskem delu se bomo zato ukvarjali z odškodninsko odgovornostjo javnih garažnih hiš. Cilj je tudi raziskati pravno naravo pogodbenega razmerja, ki nastane med uporabnikom in garažno hišo v času parkiranja, in ugotoviti, katera pravna pravila prihajajo v poštev za urejanje tega problema v primeru, ko stranki nista natančno opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Za določitev odškodninske odgovornosti garažne hiše je pomembno, kakšna je pravna narava tega razmerja. V poštev prihajajo predvsem tipska pravila shranjevalne, skladiščne in najemne pogodbe ter pravila o gostinski hrambi. Pravna teorija se v večini primerov ne strinja z uporabo pravil najemne pogodbe za omenjeno pravno razmerje, medtem ko je v sodni praksi dopustna. Po njej bo garažna hiša odgovarjala za škodo na vozilu po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Po najemni pogodbi garažna hiša nima obveznosti varovanja vozila in je zato zanjo to najugodnejša pogodba. Teorija sicer najbolj zastopa stališče, da je med strankama sklenjena shranjevalna pogodba, ki pa je za garažno hišo manj ugodna, saj bo odgovarjala po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Pri uporabi pravil iz skladiščne pogodbe bi bilo vozilo pod strokovno oskrbo, kar pomeni, da so za garažno hišo najmanj ugodna, vendar jih teorija in sodna praksa za to pravno razmerje ne omenjata. Če bi se ta pravila uporabljala, bi bila garažna hiša po njih objektivno odškodninsko odgovorna. Obligacijski zakonik v 746. členu razširja smiselno uporabo določb o gostinski hrambi tudi na garaže. V primeru smiselne uporabe pravnih pravil o gostinski hrambi bi bila ta ugodna za obe stranki. V primeru, ko bo garažna hiša objektivno odgovarjala za škodo na vozilu, bo njena odškodninska odgovornost omejena do določenega zneska. Če pa bo garažna hiša ali oseba za katero garažna hiša odgovarja, ravnala krivdno, bo odgovarjala za popolno odškodnino.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, garažna hiša, shranjevalna pogodba, najemna pogodba, skladiščna pogodba, gostinska hramba
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (694,17 KB)

60.
Pravni vidiki izbrisa pravnih oseb iz registra
Izidor Predan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obdelal nekaj vidikov izbrisa pravnih oseb iz registra, katerega je v 18. letih temeljito obravnavala pravna stroka, kakor tudi več diplomskih del. V diplomskem delu sem povzel, kako je temo obravnavalo sedem diplomantov pred menoj, nato sem predstavil različne vidike izbrisa do ZPUOOD, ki je ukinil prenos dolgov družb na družbenike ob izbrisu. Določila ZFPPod in ZFPPIPP pred tem so omogočila prenos dolgov izbrisanih družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb na družbenike in delničarje
Ključne besede: izbris pravnih oseb iz registra, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, družbeniki, korporacijsko pravo, gospodarstvo.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 66; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (343,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici