SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 2490
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
52.
Konkurenčno kazensko in prekrškovno pravo
Miha Šošić, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri prekrškovnem in kazenskem sankcioniranju konkurenčnopravnih kršitev se odpirajo številni problemi, saj je poleg konkurenčnopravnih izhodišč potrebno upoštevati tudi posebnosti kaznovalnega prava, zlasti garancije, ki so potrebne za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo državne oblasti. Osrednjo vlogo pri tem imajo načelo zakonitosti in procesna jamstva, katerih namen je zagotavljanje poštenega prekrškovnega in kazenskega postopka. Avtor ugotavlja, da pri slovenski ureditvi konkurenčnega prekrškovnega in kazenskega prava številni problemi ostajajo odprti, tako z vidika materialnopravnih kot postopkovnih rešitev.
Ključne besede: konkurenčno pravo, prepovedano omejevanje konkurence, nelojalna konkurenca, prekrški, kazniva dejanja, načelo ne bis in idem
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (362,04 KB)

53.
Tožba konkurenta prejemnika slovenske državne pomoči pred rednim sodiščem v Sloveniji
Jorg Sladič, 2014, poljudni članek

Opis: Nezakonite državne pomoči izkrivljajo konkurenco na trgu. Prejemniki takšne državne pomoči imajo konkurenčno prednost v razmerju do svojih konkurentov. Prispevek analizira možnosti, ki jih ima konkurent, da doseže pravno varstvo pred rednimi sodišči. Konkurent lahko vloži pred rednimi sodišči tako dajatveno kot ugotovitveno tožbo, saj imata na področju državnih pomoči obe različno vlogo, tako da ni subsidiarnosti ugotovitvene tožbe v razmerju do dajatvene. Pravo EU konkurentu celo daje pravico do vložitve ugotovitvene tožbe za preskus veljavnosti (zasebnopravnih) aktov, s katerimi je podeljena pomoč. To pa v slovenski obliki civilnega postopka pomeni, da lahko konkurent pred civilnimi sodišči zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe, s katero so kršena pravila o državni pomoči. Če pa je pomoč podeljena s predpisom ali z upravno odločbo, pa konkurent ne more zahtevati ugotovitve neveljavnosti predpisa ali odločbe pred rednimi sodišči, lahko pa toži na ugotovitev, da določen predpis ali pa odločba pomenita nezakonito državno pomoč.
Ključne besede: državna pomoč, konkurenca, možnosti konkurenta za pravno varstvo, redna sodišča, neposredni učinek prava EU, ugotovitvena tožba, dajatvena tožba
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (376,89 KB)

54.
Učinkovitost Uredbe o postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe
Tjaša Ivanc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Ta prispevek obravnava evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je prvi uvedel kontradiktorni postopek, s ciljem poenostavitve in pospešitve reševanja sporov s čezmejnim elementom in znižanjem stroškov. Evropski postopek majhne vrednosti je alternativni postopek, kar omogoča strankam, da se odločijo bodisi za postopek na podlagi zakonov držav članic ali za nadnacionalni postopek. Gre za evropski instrument, ki omogoča medsebojno priznanje sodnih odločb v civilnih zadevah in izvršitev sodnih odločb v državah članicah z izključitvijo eksekvature. Uredba št. 861/2007 o postopkih v sporih majhne vrednosti predvideva pisen postopek na podlagi standardnih obrazcev, pospešuje uporabo modernih komunikacijskih tehnologij in določa minimalne procesne standarde za varstvo pravic. Kljub prednostim pa so sodišča s tem postopkom v državah članicah slabo seznanjena. Avtorica predstavi normativni in empirični vidik Uredbe št. 861/2007 ter izpostavi trenutne slabosti, zaradi katerih uporaba tega nadnacionalnega postopka v praksi ni zaživela, kot je bilo pričakovano ob njenem sprejetju.
Ključne besede: civilno procesno pravo, evropski postopek majhne vrednosti, civilne zadeve, Uredba (ES) št. 861/2007, predlog sprememb uredbe Sveta (ES) št. 861/2007, primerjalno pravo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 6; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (405,31 KB)

55.
Ustavni pomen tržne zakonodaje EU
Janja Hojnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Na tržnem področju, ki velja za temelj evropske integracije, države članice že zelo težko ohranjajo status subjekta, ki je pristojen sprejemati ekonomsko- politične odločitve, in tako vse bolj izgubljajo svojo vlogo pri urejanju tržnih vprašanj. Avtorica izpostavlja, da je razmejevanje med negativno in pozitivno integracijo ter njuna preslikava na decentralistični oz. centralistični pristop k notranjemu trgu zgolj načelne teoretične narave. Kot to potrjuje sodna praksa Sodišča EU, lahko namreč tudi na temelju negativne integracije države članice izgubijo obsežen obseg avtonomije. Po drugi strani pa harmonizacija kot protagonist pozitivne integracije nujno ne izključuje pristojnosti držav članic na področju trga. Avtorica ugotavlja, da je trg EU vse bolj intenzivno urejen s strani centralnih oblasti. Vendar pa pri tem ne gre za preprosto reregulacijo – prenos urejanja z nacionalne ravni na raven EU, ampak gre za zmes državnega in unijskega urejanja. Sodobne tehnike urejanja, katerih cilj je kombinirati prednosti centralizacije z ohranjanjem lokalne avtonomije – minimalna harmonizacija, nov pristop in odprta metoda usklajevanja – predstavljajo mešanico centraliziranega in decentraliziranega urejanja trga, pri čemer vključujejo široko skupino akterjev, tako iz javnega kot tudi zasebnega sektorja.
Ključne besede: notranji trg EU, centralizacija, decentralizacija, negativna integracija, pozitivna integracija, harmonizacija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (385,41 KB)

56.
Vloga in usoda klavzule "vzemi ali plačaj" v konkurenčnem pravu
Martina Repas, Rajko Knez, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja se v prispevku ukvarjata z vprašanjem dopustnosti klavzule "vzemi ali plačaj" v konkurenčnem pravu, ki se v praksi pogosto pojavlja pri sklepanju vertikalnih sporazumov o dobavi zemeljskega plina. Glede na prakso nacionalnih konkurenčnih organov ta klavzula sama po sebi ni sporna, lahko pa ustvarja posebni konkurenčni problem, tj. omejevanja dostopa do trga, v povezavi z drugimi klavzulami, kot so npr. prepoved nadaljnje prodaje, teritorialne omejitve, omejitve glede rabe predmeta pogodbe, redukcijske klavzule ipd. Posebej pogosto pa se ta klavzula pojavlja v dolgoročnih pogodbah o dobavi zemeljskega plina, ki imajo lahko tudi naravno izključnih pogodb, kar je lahko prav tako problematično. Konkurenčnopravna presoja in usoda klavzule "vzemi ali plačaj" je tako odvisna od tega, v kakšnem sporazumu oz. v kombinaciji s kakšnimi klavzulami se pojavlja, prav tako pa tudi od razmer na trgu oz. pogojev konkurence na trgu.
Ključne besede: konkurenca, vzemi ali plačaj, vzemi in plačaj, izključna pogodba, dolgoročna pogodba, prepoved nadaljnje prodaje, teritorialna omejitev, učinkovitost, redukcijska klavzula, mrežni učinek
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (402,73 KB)

57.
58.
Usoda klavzul o prepovedi konkuriranja v konkurenčnem pravu EU
Martina Repas, 2013, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: konkurenčno pravo, konkuriranje, klavzula o prepovedi konkuriranja, Evropska unija, nekonkurenčne klavzule
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 45; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (176,05 KB)

59.
Neizkrivljena konkurenca na račun omejitve izvrševanja pravic intelektualne lastnine
Vesna Težak, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pristop Sodišča EU k omejevanju pravic intelektualne lastnine, kadar njihovo izvrševanje predstavlja zlorabo prevladujočega položaja, ki je prepovedana po členu 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Imetništvo pravice intelektualne lastnine samo po sebi sicer ne pomeni prevladujočega položaja, nedvomno pa povečuje možnosti zanj, saj so te pravice ekskluzivne in tako poleg ekonomske prednosti dajejo imetniku možnost, da druga podjetja na trgu izključi od izvrševanja te pravice oz. jim celo oteži ali prepreči vstop na trg. Skozi sodno prakso bomo predstavili, kako Sodišče EU vedno bolj posega v izvrševanje pravic intelektualne lastnine, da bi preprečilo imetniku prevladujočega položaja izkrivljati konkurenco, ter razložili, zakaj lahko takšen pristop podjetja na trgu odvrne od vlaganja v razvoj in inovacije ter na dolgi rok zavira konkurenco.
Ključne besede: pravice intelektualne lastnine, zloraba prevladujočega položaja, ekskluzivnost pravic, podjetje, vstopne ovire, izkrivljanje konkurence
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (263,24 KB)

60.
Varstvo avtorja pri sklepanju in izvrševanju avtorskih pogodb - de lege ferenda
Maja Ovčak Kos, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Tipično razmerje podrejenosti avtorja nasproti primarnemu uporabniku (založniku, radiotelevizijski organizaciji, filmskemu producentu, proizvajalcu fonogramov itd.) zahteva od pravnega reda, da poseže z ustreznimi mehanizmi in uravna moteno pogodbeno pariteto oz. da okrepi avtorjev pogajalski oz. pogodbeni položaj. Avtorica v prispevku osrednjo pozornost nameni preučevanju pomembnejših varstvenih instrumentov splošnega dela slovenskega avtorskega primarnega pogodbenega prava z vidika njihove teoretične dognanosti in praktične vrednosti. Svoje ugotovitve med drugim sklene z zakonodajnimi predlogi slovenske ureditve splošnega dela avtorskega pogodbenega prava de lege ferenda.
Ključne besede: primarno avtorsko pogodbeno pravo, avtorska pogodba, prenos avtorskih pravic, varstveni ukrepi za izboljšanje avtorskega pogajalskega in pogodbenega položaja
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (262,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici