SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 2256
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Zavarovanje otrokovega premoženja
Eva Pajtler, 2017, diplomsko delo

Opis: Otroci so ena izmed najšibkejših kategorij subjektov prava, zato je potrebna posebna skrb pri varovanju njihovih pravic in koristi. Poleg varstva in vzgoje otroka, je potrebno poskrbeti tudi za zavarovanje vseh drugih otrokovih pravic in koristi, kamor sodijo tudi otrokove premoženjske pravice in koristi. ZZZDR v mnogo členih določa otrokovo korist kot osnovno vodilo za ravnanje v vseh zadevah v zvezi z otrokom. Otrokova korist je pravni standard, torej vrednostni pojem, ki ga je potrebno v vsakem posameznem primeru konkretizirati, glede na dane okoliščine. Starši morajo izvrševati svojo roditeljsko pravico v otrokovo korist, prav tako morajo skrbeti za otrokovo premoženje ter ga upravljati v otrokovo korist. Kadar starši ne upravljajo otrokovega premoženja v otrokovo korist, je potreben poseg pravnega reda. Centri za socialno delo in sodišča nadzorujejo upravljanje otrokovega premoženja in sprejemajo potrebne ukrepe, kadar starši odpovedo. Center za socialno delo lahko od staršev zahteva, da podajo račun o upravljanju otrokovega premoženja, kadar so ogrožene otrokove premoženjske koristi. Od sodišča pa lahko zahteva, da dovoli zavarovanje na premoženju staršev. Center za socialno delo lahko tudi predlaga sodišču, da se postavi starše v položaj skrbnika glede upravljanja otrokovega premoženja. Center za socialno delo lahko postavi mladoletnemu otroku skrbnika za poseben primer ter s tem poskrbi za varstvo otrokovih premoženjskih koristi. Starši smejo odsvojiti ali obremeniti substanco otrokovega premoženja samo s privolitvijo centra za socialno delo. Pri tem se poraja vprašanje, ali je takšna ureditev res v največjo otrokovo korist ali bi bila potrebna drugačna ureditev tega področja. Pristojnosti za sprejemanje ukrepov za zavarovanje otrokovih premoženjskih koristi si delita sodišče in center za socialno delo. Sodišče sprejema ukrepe za zavarovanje otrokovega premoženja v nepravdnem postopku, center za socialno delo pa sprejema te ukrepe v upravnem postopku. Takšna ločenost pristojnosti in različnost postopkov je v nasprotju z osnovnim vodilom otrokove koristi. S pomočjo Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in Centra za socialno delo Radlje ob Dravi sem pridobila statistične podatke o sprejetju ukrepov za zavarovanje otrokovega premoženja, katere sem predstavila v diplomskem delu. Praksa centrov za socialno delo kaže, da vsebuje ZZZDR na obravnavanem področju nedodelanosti in pomanjkljivosti. 21. 3 2017 je bil sprejet Družinski zakonik, ki odpravlja pomanjkljivosti in sporno ureditev obravnavanega področja ter zagotavlja večje varovanje otrokove koristi.
Ključne besede: Otrokovo premoženje, otrokova korist, center za socialno delo, kolizijski skrbnik, predznamba zastavne pravice, prepoved odtujitve in obremenitve.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (695,48 KB)

42.
Delovnopravni status Uberjevih voznikov
Aljaž Lep, 2017, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je podrobno opisan sam princip delovanja in temeljni podatki o poslovnem modelu Uber. V povezavi z njim je obrazložen tudi pojem sodelovalne ekonomije, ekonomije na poziv in podobnih pojmov, ki najlepše obrazložijo, kakšen je princip delovanja tovrstnih platform, ki za svoje poslovanje izkoriščajo prednosti, ki jih prinaša razvoj mobilnih aplikacij in pametnih telefonov. V povezavi s tem je opisana tudi problematika, ki jo obstoj tovrstnih platform nujno prinaša. V drugem delu so podrobno obrazloženi pojmi, ki se pojavljajo v zvezi z delovnopravnim statusom vseh zaposlenih. To so zlasti pojem delavca, samozaposlene osebe ter ekonomsko odvisne osebe. Ker naloga med drugim temelji na primerjavi angleške in slovenske delovnopravne zakonodaje, so v tem delu pojasnjene tudi razlike med pojmom delavca v smislu ZDR-1 in pojmoma »worker« in »employee«, ki ju navaja angleški »Employment Right act« ter razmerje med njima. Pravni položaj voznikov Uberja je opredeljen na podlagi ene najodmevnejših sodb Mr Y Aslam, Mr J Farrar and Others V Uber, ki predstavlja temelj diplomske naloge in eno izmed ključnih podlag za določitev delovnega statusa Uberjevih voznikov. Med drugim naloga zajema tudi presojo, ali bi jim ob upoštevanju slovenskega Zakona o delovnih razmerjih lahko priznali status ekonomsko odvisnih oseb. Na koncu so na podlagi ugotovljenega opisana še predvidevanja, kakšen status bi vozniki Uberja imeli v primeru, da bi le-ta prišel v Slovenijo oz. kakšna rešitev bi bila v tem primeru najprimernejša.
Ključne besede: Uber, ekonomija deljenja, delavec, ekonomsko odvisna oseba, samozaposlena oseba, elementi delovnega razmerja, delovnopravni status
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (973,85 KB)

43.
Ara - analiza sodnih odločitev
Luka Šilc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Ključne besede: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (855,32 KB)

44.
Odškodninska odgovornost garažne hiše za poškodbo vozila
Simon Posavec, 2017, diplomsko delo

Opis: V vsakdanjem življenju uporaba garažnih hiš narašča, kar povečuje možnost in pogostost poškodb na vozilu v času parkiranja v garažni hiši. Pri tem se postavlja vprašanje, kakšna je odškodninska odgovornost garažne hiše za poškodbe na vozilu. Tudi teorija in sodna praksa tega vprašanja ne obravnavata pogosto. V diplomskem delu se bomo zato ukvarjali z odškodninsko odgovornostjo javnih garažnih hiš. Cilj je tudi raziskati pravno naravo pogodbenega razmerja, ki nastane med uporabnikom in garažno hišo v času parkiranja, in ugotoviti, katera pravna pravila prihajajo v poštev za urejanje tega problema v primeru, ko stranki nista natančno opredelili medsebojne pravice in obveznosti. Za določitev odškodninske odgovornosti garažne hiše je pomembno, kakšna je pravna narava tega razmerja. V poštev prihajajo predvsem tipska pravila shranjevalne, skladiščne in najemne pogodbe ter pravila o gostinski hrambi. Pravna teorija se v večini primerov ne strinja z uporabo pravil najemne pogodbe za omenjeno pravno razmerje, medtem ko je v sodni praksi dopustna. Po njej bo garažna hiša odgovarjala za škodo na vozilu po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Po najemni pogodbi garažna hiša nima obveznosti varovanja vozila in je zato zanjo to najugodnejša pogodba. Teorija sicer najbolj zastopa stališče, da je med strankama sklenjena shranjevalna pogodba, ki pa je za garažno hišo manj ugodna, saj bo odgovarjala po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti. Pri uporabi pravil iz skladiščne pogodbe bi bilo vozilo pod strokovno oskrbo, kar pomeni, da so za garažno hišo najmanj ugodna, vendar jih teorija in sodna praksa za to pravno razmerje ne omenjata. Če bi se ta pravila uporabljala, bi bila garažna hiša po njih objektivno odškodninsko odgovorna. Obligacijski zakonik v 746. členu razširja smiselno uporabo določb o gostinski hrambi tudi na garaže. V primeru smiselne uporabe pravnih pravil o gostinski hrambi bi bila ta ugodna za obe stranki. V primeru, ko bo garažna hiša objektivno odgovarjala za škodo na vozilu, bo njena odškodninska odgovornost omejena do določenega zneska. Če pa bo garažna hiša ali oseba za katero garažna hiša odgovarja, ravnala krivdno, bo odgovarjala za popolno odškodnino.
Ključne besede: odškodninska odgovornost, garažna hiša, shranjevalna pogodba, najemna pogodba, skladiščna pogodba, gostinska hramba
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (694,17 KB)

45.
Pravni vidiki izbrisa pravnih oseb iz registra
Izidor Predan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obdelal nekaj vidikov izbrisa pravnih oseb iz registra, katerega je v 18. letih temeljito obravnavala pravna stroka, kakor tudi več diplomskih del. V diplomskem delu sem povzel, kako je temo obravnavalo sedem diplomantov pred menoj, nato sem predstavil različne vidike izbrisa do ZPUOOD, ki je ukinil prenos dolgov družb na družbenike ob izbrisu. Določila ZFPPod in ZFPPIPP pred tem so omogočila prenos dolgov izbrisanih družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb na družbenike in delničarje
Ključne besede: izbris pravnih oseb iz registra, družbe z omejeno odgovornostjo, delniške družbe, družbeniki, korporacijsko pravo, gospodarstvo.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 50; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (343,93 KB)

46.
Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo
Martina Jutriša, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Sprememba lastništva družbe pri družbi z omejeno odgovornostjo« sem predstavila nasledstvo v lastništvu podjetja ter raziskala načine spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. V uvodnem poglavju sem najprej opredelila problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju sem navedla predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki sem jih uporabljala pri raziskovanju problema. V drugem poglavju sem se seznanila z nasledstvom v lastništvu podjetja, z dejavniki, ki vplivajo na prenos lastništva podjetja in s planiranjem nasledstva v lastništvu podjetja. Ugotovila sem, katere stopnje postopka zaposlovanja in izbire naslednikov je treba upoštevati za dosego uspešnega prenosa lastništva podjetja. Tretje poglavje je namenjeno opisu načinov spremembe lastniške strukture pri družbi z omejeno odgovornostjo. S pomočjo analize sem ugotovila, da lahko lastniško strukturo spremenimo preko brezplačnega prenosa poslovnega deleža, preko prodaje poslovnega deleža in preko statusnopravnega preoblikovanja družbe. V četrtem poglavju sem predstavila vpliv pravočasne in najugodnejše izbire načina spremembe lastniške strukture družbe na nadaljnji obstoj in delovanje podjetja pri naslednji generaciji. V zadnjem, petem in sklepnem poglavju sem povzela ključne ugotovitve in zaključila s predlogi izboljšav na področju spremembe lastniške strukture družbe.
Ključne besede: Sprememba lastniške strukture v družbi z omejeno odgovornostjo, nasledstvo in planiranje nasledstva v lastništvu podjetja, statusnopravno preoblikovanje družbe z omejeno odgovornostjo.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (287,16 KB)

47.
Zavrnitev registracije znamke iz razloga nasprotovanja javnemu redu in morali
Elena Fridau, 2017, diplomsko delo

Opis: Znamka, ki nasprotuje javnemu redu ali morali, posebej, če je množično izpostavljena v javnosti in drugih občilih, lahko z njeno motečo ali žaljivo vsebino prizadene javnost. Problem, ki se v zvezi s takšnimi znamkami, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, pojavlja je, da ni podana končna definicija pojma javnega reda in morale. Hiter razvoj trgovine in spremembe v družbi pripeljejo do tega, da se pogled na to, kako se naj razlaga pojem javnega reda in morale, nenehno spreminja. Diplomsko delo vsebuje dva dela. Prvi del razčlenjuje postopek registracije znamke. Predstavljen je postopek registracije znamke v Republiki Sloveniji, pri čemer, so predstavljene tudi ostale možnosti registracije znamke, glede na zahteve prijavitelja. Drugi del pa izčrpno obravnava pojem javnega reda in morale, ter razmejitev med primeri, ki nasprotujejo javnemu redu ali morali, in tistimi, ki nimajo take narave. Pojem javnega reda in morale je analiziran skozi prizmo sodnih odločb, strokovnih člankov, smernic in definicij. Ugotavlja se, da bi morebitna ozka razlaga tega pojma vodila v omejevanje prostega pretoka blaga v notranjem trgu EU in svobode izražanja. Dejstvo, da je prost pretok blaga prvo od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU in, da je svoboda izražanja z Ustavo zagotovljena pravica, kaže na to, da je pojem javnega reda in morale in razlaga le-tega pomembna tema.
Ključne besede: znamka, javni red, morala, absolutni razlogi za zavrnitev registracije, relevantna javnost, svoboda izražanja, prost pretok blaga
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (900,86 KB)

48.
Okoljska škoda in Rimska uredba II
Laura Urbančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je razdelati člen 7 Rimske uredbe II na posamezne problemske sklope znotraj te določbe ter vsak sklop preučiti. S tem se doseže jasna razmejitev uporabe člena 7 Rimske uredbe II od drugih relevantnih členov, pod katere lahko subsumiramo konkretno dejansko stanje, da ugotovimo, katere okoliščine so tiste, ki v takšnih primerih določajo uporabo ustrezne določbe. Pogosto prihaja do dilem ravno pri členu 7 Rimske uredbe II in členu 5 Rimske uredbe II o odgovornosti za proizvode, saj je veliko primerov, ko okoljska škoda nastane ravno zaradi napake izdelka. Z analizo koncepta okoljske škode znotraj določbe člena 7 Rimske uredbe II se doseže boljše razumevanje same določbe, ker se omeji domet situacij, ki spadajo pod okoljsko škodo. S pomočjo sodnih odločb Sodišča EU s področja mednarodne pristojnosti v Bruseljski uredb I, ki se uporabljajo tudi pri razlagi pojmov iz Rimske uredbe II, ugotovimo, da posredna škoda ni pomembna pri določanju kraja, kjer je škoda nastala in skladno s tem pravo države, kjer je škoda nastala. Skladno s tem posredne škode iz člena 7 Rimske uredbe II ne smemo preširoko razlagati, saj bi to vodilo v absurdnost.
Ključne besede: okoljska škoda, Rimska uredba II, nepogodbena obveznost, lex specialis, škodni dogodek, posredna škoda.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (686,28 KB)

49.
Avtonomija strank na področju nepogodbenih obveznosti
Erna Avberšek Obu, 2017, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je načelo avtonomije volje v mednarodnem zasebnem pravu na področju nepogodbenih obveznosti. Samo načelo se je sprva razvilo na področju pogodbenih obligacij, kjer ima dolgo zgodovino, s sprejetjem načela avtonomije volje v Rim II, pa so stranke prvič dobile tudi možnost izbire prava na področju nepogodbenih obligacij. Diplomsko delo se osredotoča na ureditev omenjenega načela v Rim II, predvsem na izbiro prava in omejitve, ki jih morajo stranke spoštovati. Izbiro prava lahko stranke sklenejo po nastanku škodnega dogodka, stranke, ki opravljajo gospodarsko dejavnost pa tudi pred nastankom škodnega dogodka. Eno izmed vprašanj, na katerega se koncentrira diplomsko delo, je zaščita šibkejše stranke za ex ante dogovore. Omejitve, ki so določene v Členu 14(1)(b) sicer do neke mere ščitijo šibkejše stranke, vendar ta zaščita ni absolutna. V določenih primerih še vedno lahko prihaja do izkoriščanja šibkejše stranke, zato se pojavljajo kritike omenjenega dogovora v Rim II. Prav tako je v diplomskem delu analizirano razmerje med načelom avtonomije volje ter splošnim pravilom Rim II (člen 4). Avtorica ugotavlja, da odstopna klavzula, ki jo vsebuje člen 4(3), v določenih primerih omogoča strankam uporabo izbranega prava tudi v primerih, ko je bila izbira opravljena pred nastankom škodnega dogodka, za samo izbiro pa niso bile izpolnjene zahteve, ki jih določa člen 14. V zadnjem poglavju se diplomsko delo dotakne tudi vprašanja o možnosti izbira prava na področju nepogodbenih obligacij v slovenskem mednarodnem zasebnem pravu.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, kolizijsko pravo, načelo avtonomije volje, mednarodna pristojnost, Rimska uredba II
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 13; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (599,45 KB)

50.
Nove zahteve glede pogojev za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu
Filip Peče, 2017, diplomsko delo

Opis: Sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu v slovenskem pravnem sistemu predstavlja relativno novost. Do sprejetja novele F Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju “ZTFI”), sta bila glavna splošna pravna akta, ki urejata to področje, ZTFI in Pravila Borze (v nadaljevanju “PB”), umik na podlagi sklepa imetnikov vrednostnih papirjev urejala le v primeru delnic. Seveda to ne pomeni, da se dolžniških vrednostnih papirjev pred sprejetjem novele F ZTFI iz trgovanja na organiziranem trgu sploh ni dalo umakniti. Umakniti jih je bilo možno, kadar so zapadle vse obveznosti vsebovane v dolžniških vrednostnih papirjih, ter ob nastopu pogojev, ki jih zakon določa za umik vseh finančnih instrumentov. Dopolnitvi ZTFI so sledila tudi PB, ki pa za razliko od zakona, z večinoma enakimi določbami, urejajo umik obveznic iz organiziranega trga, in ne dolžniških vrednostnih papirjev, kar je širši pojem. Obveznice so najbolj razširjen in najbolj uporabljen dolžniški vrednostni papir v svetu, vendar niso edini dolžniški vrednostni papir s katerim se trguje na Ljubljanski borzi, saj enako velja tudi za kratkoročni dolžniški vrednostni papir, zakladno menico, ki jo PB pojmujejo kot instrument denarnega trga. Zanjo predpisujejo drugačna pravila za umik iz trgovanja na organiziranem trgu, v ločenem členu. Zakonska ureditev sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz organiziranega trga je odraz potrebe kapitalskega trga po ureditvi podobni tisti, ki velja za umik delnic. Vsekakor sta ureditvi zelo podobni, saj se za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu uporabljajo 1.-10. odst. 101. čl. ZTFI, pri čemer se smiselno uporabljajo nekateri drugačni izrazi, določeni v 1.-7. toč. 11. odst. 101. čl. ZTFI. Druge spremembe se nanašajo prdvsem na javno objavo notarskega zapisnika iz zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku, namesto vpis sklepa o umiku v sodni register, drugačne pogoje in roke za začetek učinkovanja sklepa, drugačno časovno točko za obvestilo borze, ter po dispozitivnem odnosu do denarne odpravnine.
Ključne besede: ZTFI, Pravila borze, dolžniški vrednostni papirji, obveznice, hibridni vrednostni papirji, organiziran trg vrednostnih papirjev
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 21; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (294,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici