SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 2636
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Pravna vprašanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Primož Seršen, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga podrobneje proučuje institut poskusnega dela, z vidika novejše sodne prakse in vsebine kolektivnih pogodb iz različnih področij dela in sicer v segmentih, ki se neposredno nanašajo na neuspešno opravljeno poskusno delo, kot enega izmed rednih odpovednih razlogov pogodbe o zaposlitvi. Z ZDR-1, se je spremenila ureditev poskusnega dela, zato se je spremenila tudi sodna praksa. Šest let po spremenjeni ureditvi poskusnega dela, se v zvezi z njim še vedno pojavljajo nekatera pravna vprašanja in pomisleki, ki se študentu prava porajajo ob prebiranju literature, kolektivnih pogodb ter odločitev sodišč. V prvem delu diplomska naloga obravnava pojem in pomen poskusnega dela. V zvezi s tem, opisuje temeljne značilnosti instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kakor tudi njegovo razmerje do instituta pripravništva. Obravnava obveznosti delodajalca v zvezi z rokom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in vprašanje (ne)obveznosti zagotovitve zagovora. Prav tako obravnava tudi pravico delavca do odpravnine in odpovednega roka. Drugi del diplomske naloge je namenjen primerjavi in podrobnejši analizi različnih kolektivnih pogodb v delu, ki se neposredno nanaša na opravljanje poskusnega dela in z njim povezanih pravnih vprašanj. Prvi sklop drugega dela diplomske naloge se osredotoča na pomen in posamezne značilnosti dogovora strank o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi. Ta je bistvenega pomena za zakonitost morebitne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Nekaj besed je namenjenih tudi vprašanju dopustnosti dogovora o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Z vidika različnih kolektivnih pogodb analizira trajanje poskusnega dela in njegov pomen. Drugi sklop drugega dela podrobneje ureja postopek pred in ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Z vidika tega podrobneje analizira vlogo in pomen ter pristojnosti ocenjevalnega organa za spremljanje poskusnega dela. Prav tako pa obravnava sam postopek spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela z možnostjo vmesnega preizkusa usposobljenosti poskusnega delavca. Na koncu analizira tudi vprašanje objektivnosti ocene poskusnega dela ter seznanitev delavca z njo. Zadnji del diplomske naloge podrobneje obravnava izbrane primere nekatere novejše sodne prakse. Pri tem se v največji meri osredotoča na vsebinske razloge na podlagi katerih je sodišče zavzelo končno odločitev. Prav tako je nekaj besed namenjenih razmerju med ugodno in neugodno rešenimi delovno pravnimi spori v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
Ključne besede: poskusno delo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, poskusni delavec, delodajalec, kolektivna pogodba, postopek odpovedi, ocenjevalni organ, komisija, ocena poskusnega dela.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 54; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

42.
Diskriminacija na podlagi rase in narodnosti pri zaposlovanju
Anja Mujdrica, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano vprašanje diskriminacije na podlagi rase in narodnosti na področju zaposlovanja, ki je problem preteklosti in sedanjosti. Navedena je pravna podlaga s področja mednarodnega prava, prava EU in slovenskega prava, ki predstavlja boj proti tej obliki diskriminacije. Obravnavano je vprašanje diskriminacije na splošno ter pojem posredne in neposredne diskriminacije. Pri poglavju diskriminacija na podlagi rase in narodnosti je obravnavano vprašanje diskriminacije na podlagi rase in narodnosti nasploh ter sodna praksa Sodišča EU in sodna praksa slovenskih sodišč na tem področju
Ključne besede: diskriminacija, diskriminacija na podlagi rase in narodnosti, boj proti diskriminaciji na podlagi rase in narodnosti, diskriminacija na področju dela, rasa in narodnost
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

43.
Odpravljanje tradicionalnih navad, ki škodujejo otrokom - primer Uganda
Maša Klajderič, 2018, diplomsko delo

Opis: Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Veljati je začela 2. septembra 1990. KOP poziva vlade, naj otroke obravnavajo resno in spodbujanju njihovih pravic namenijo ustrezno pozornost v zakonih in usmeritvah, proračunskih odločitvah in vsakodnevnih dejavnostih na vseh upravnih ravneh. Pri tem je nujno zavarovati otrokovo pravico do svobode pred nasiljem. Nasilje nad otroki je namreč zelo razširjen pojav, ki ogroža vse otrokove pravice. Bistvo diplomskega dela je podrobneje predstaviti tradicionalne navade, ki škodujejo otrokom. Mednje uvrščamo obrezovanje otrok, spolno zlorabo otrok te umor iz časti. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek glede zaščite otrok pred nasiljem. Število držav, ki v svoje programe vključujejo preprečevanje in odpravo nasilja, nedvomno povečuje. Poleg tega se krepi tudi pravno varstvo otrok pred vsemi oblikami nasilja.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, obrezovanje deklic, umor iz časti, spolna zloraba
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

44.
Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Peter Lenart, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Dedno pravo v ptujskem statutu 1376 in 1513
Ključne besede: statut, dedno pravo, srednjeveški testamenti, dedovanje
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (988,83 KB)

45.
Integriteta in notranja varnost v policiji
Nataša Jakopič, 2018, diplomsko delo

Opis: Področje, ki pokriva delo in delovanje organa policije in naslov integriteta in notranja varnost v policiji, sem izbrala na podlagi osebnega zanimanja za družbo, in družbena razmerja, zaradi vsakodnevne vseprisotnosti številnih družbenih dogodkov, ki imajo širok in daljnosežen vpliv na človeka in okolico, zaradi aktualnosti dogodkov, problemov, ki nas vsakodnevno obdajajo in so pomembni. Predvsem tudi zato, ker je družba skupek posameznikov, ki imajo vsak svoja ravnanja in dojemanja okolice, ki neposredno vplivajo tudi na ostale posameznike v družbi, in imajo ob nepravilnem ali pravilnem in pravočasnem ali zamujenem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov tudi številne posledice, ki pa ne nazadnje spet vplivajo na posameznika. Policija je po mojem mnenju eden izmed zelo pomembnih temeljev za obstoj družbe na določenem teritoriju, saj zagotavlja njen obstoj in predvsem njeno normalno delovanje. Predstavlja globok podporni temelj vsake družbe, obenem mora nenehno iskati ravnotežje v svojem delovanju, saj se neizogibno vsak očiten previs od nevtralne sredine odrazi v družbi in okolici. Policisti, morajo za notranjo varnost države, izvajati svoje ukrepe in pooblastila v skladu s številnimi zakonsko določenimi pravicami, določbami, saj pride v nasprotnem primeru, do kršitev in odgovornosti, posledic. Policisti morajo upoštevati vsa nerazumna ravnanja človeka v mnogih stresnih in nevarnih situacijah in ohraniti svojo strokovno avtoriteto, dostojanstvo in človeško ravnanje. Da bi svoje delo opravljali varno in uspešno morajo imeti na voljo primerno opremo, objekte, strokovna izobraževanja, psihološko pomoč strokovnjakov, in primerno plačilo za opravljeno delo in požrtvovalnost. Pomembno je, da se ljudje, ki imajo pooblastila od države za uporabo sile in podobnih ukrepov, zavedajo svojega položaja, posledic svojih ravnanj in ne nazadnje tudi vrednot in interesov, ki jih skozi svoj uradni položaj zasledujejo, branijo in varujejo. Moj namen diplomskega dela je bil, globlje razumeti in analizirati delovanje organa policije, se seznaniti z vsemi vidiki delovanja policije, dogodki, ki jim vsakodnevno sledimo, in predvsem ugotoviti povezanost družbeno pomembnega organa z delovanjem preostale družbe in njunim vzajemnim vplivom. Kajti družba smo mi vsi.
Ključne besede: integriteta, policijska etika, policijska korupcija, notranja varnost, policist, usposabljanje policistov
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (869,44 KB)

46.
Skrajna sila v zvezi z mednarodnim pojavom terorizma
Lea Lepoša, 2018, diplomsko delo

Opis: Skrajna sila je institut, ki izključuje obstoj enega izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja ter posledično obstoj kaznivega dejanja. Slovenski pravni red se je pri ureditvi instituta skrajne sile zgledoval po nemškem sistemu, ki sprejema teorijo diferenciacije. To pomeni, da temelji na razlikovanju med upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. »Common law« sistemi pa zastopajo veliko bolj konservativno stališče in tako praviloma storilcu ne priznavajo obrambe s skrajno silo. Razlikujejo pa med skrajno silo kot objektivnim razlogom izključitve protipravnosti in prisilo, kot subjektivnim razlogom izključitve krivde. Že iz zgodovine so znani primeri sklicevanja na skrajno silo (kot denimo primer Karneadove deske), v sodobnem času pa se nanjo sklicujejo v vedno več situacijah. Posebno težaven primer predstavlja »the ticking bomb« scenarij, ki ga lahko opišemo kot primer, ko preiskovalci priprejo terorista, ki bi naj na naseljenem območju nastavil tempirano bombo. Ker bomba ogroža veliko ljudi, ga zaslišujejo, da bi jim izdal njeno lokacijo. Ker lokacije ne izda, ga mučijo. V tem primeru obstaja pravno ter moralno vprašanje, s katerim se ukvarjam v drugem delu diplome, in sicer ali se lahko preiskovalci ob takem ravnanju uspešno sklicujejo na skrajno silo? In če da, na katero vrsto, opravičljivo ali celo upravičljivo? Med pravniki in teoretiki o tem zaenkrat še ne obstaja soglasje. Iz zgodovine pa so znani primeri, ko so oblasti celo s predpisi predvidele to možnost.
Ključne besede: Skrajna sila, upravičljiva skrajna sila, opravičljiva skrajna sila, terorizem, mučenje, »the ticking bomb«.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 147; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (278,63 KB)

47.
Zaporna kazen - prestajanje, alternativa in sodna rehabilitacija
Nika Napotnik, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana zaporna kazen, ki se izvaja v Sloveniji, njeno prestajanje, alternative oblike prestajanja zaporne kazni in sodna rehabilitacija, ki predstavlja izbris obsodbe iz kazenske evidence. V prvem delu diplomskega dela so na splošno predstavljeni instituti, ki so kasneje podrobno opredeljeni. Celotno diplomsko delo tvori potek od izreka zaporne kazni in njenega prestajanja do izbrisa kazenske obsodbe iz kazenske evidence. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljeno prestajanje zaporne kazni v zavodih za prestajanje zaporne kazni po Sloveniji, prav tako je predstavljen potek izvrševanja zaporne kazni. Različni dejavniki so skozi leta privedli do spoznanja, da zaporna kazen ni edina ustrezna oblika kaznovanja storilcev kaznivega dejanja in na podlagi teh dejavnikov so se razvili alternativni načini prestajanja zaporne kazni. V naši veljavni zakonodaji so kot alternativni načini uveljavljeni vikend zapor, hišni zapor in delo v splošno korist, ki so v osrednjem delu diplomskega dela tudi podrobneje predstavljeni. Diplomsko delo se zaključuje z opredelitvijo sodne rehabilitacije kot možnosti, ki obsojencem na podlagi vzornega vedenja nudi izbris iz kazenske evidence in posledično povzroči, da so v družbi obravnavani kot nekaznovani.
Ključne besede: zaporna kazen, hišni zapor, vikend zapor, delo v splošno korist, sodna rehabilitacija
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (362,24 KB)

48.
Psihiatrični izvedenec v kazenskem postopku
Špela Sinič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Psihiatrični izvedenec je pomemben del kazenskega postopka že stoletja. Teorija ga opredeljuje kot neodvisnega, zunanjega sodelavca sodišča. Njegova naloga je zlasti, da s svojimi specifičnimi znanji pomaga sodniku pri ugotavljanju obdolženčevega duševnega stanja. Od ustreznih psiho-fizičnih lastnostih le–tega je namreč odvisen razplet oziroma izid kazenskega postopka. Morebitna ugotovljena neprištevnost storilca kaznivega dejanja v času, ko je takšno dejanje izvršil, namreč tako pravno kot tudi moralno – etično preprečuje njegovo kaznovanje. V kolikor se ugotovi, da je bila njegova prištevnost le znatno okrnjena, pa je to faktor, ki lahko vpliva na odmero kazni. Naloga psihiatričnega izvedenca je tudi, da ugotavlja procesno sposobnost obdolženca. Če se pokaže, da ta ni sposoben aktivno uveljavljati svojih interesov na glavni obravnavi, je to razlog, ki preprečuje nadaljevanje kazenskega postopka. Izvedenec psihiatrične stroke torej ugotavlja ali je pri storilcu kaznivega dejanja prisotna katera od duševnih motenj ali duševna manj razvitost ter njeno povezavo z izvršenim kaznivim dejanjem ali sposobnostjo obdolženčeve udeležbe v sodnem postopku. Prištevnost je naravna predpostavka, ki se v kazenskem postopku ne dokazuje. Na podlagi te predpostavke 265. člen Zakona o kazenskem postopku jasno določa, da se mora izvedenstvo odrediti le, ko je prisoten sum o prizadetosti obdolženčeve prištevnosti ter njegovi sposobnosti udeležbe na glavni obravnavi. Delo izvedenca psihiatra se začne na podlagi odredbe, s katero mu sodišče naloži izdelavo izvedenjskega mnenja v konkretni kazenski zadevi. Zavezuje ga dolžnost, da svoje delo opravi strokovno in etično ter da nato predstavi svoje mnenje na način, da bo le – to razumljivo, ne le njemu samemo ter ostalim strokovnjakom sodne psihiatrije, pač pa tudi sodnikom in vsem drugim udeležencem postopka. Izvedensko mnenje je dokaz v kazenskem postopku in je kot vsi drugi dokazi podvržen prosti presoji sodišča. Slednje pomeni, da mora biti predmet kritične presoje sodnika, ki je na koncu tisti, ki poda svojo odločitev o obdolženčevi prištevnosti ali procesni sposobnosti. Zaradi narave svojega poklica so psihiatrični izvedenci izpostavljeni različnim nevarnostim in pritiskom s strani obdolženca ter drugih udeležencev v kazenskem postopku. Velik vir pritiskov pa predstavljajo tudi mediji, ki o njihovem delu poročajo predvsem z negativno noto. Pri opravljanju svojega dela se srečujejo tudi s številnimi etičnimi dilemami, ki izvirajo predvsem iz njihovega dvojnega položaja – po eni strani je psihiater zdravnik, po drugi pa je kot izvedenec »zaposlen« pri sodišču.
Ključne besede: psihiatrični izvedenec, sodni izvedenec, strokovno znanje, pisna odredba, prištevnost, procesna sposobnost, sum, etične dileme
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (274,72 KB)

49.
Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegih
Jana Najdenov, 2018, diplomsko delo

Opis: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Ključne besede: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Objavljeno: 23.11.2018; Ogledov: 37; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (540,89 KB)

50.
Nepoštene poslovne prakse: analiza primerov sodne prakse zavajajočih dejanj
Nika Florjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zavajajoče nepoštene poslovne prakse, ki se jih poslužujejo trgovci v razmerju do potrošnikov in so urejene v DNPP, ki je bila prenesena v slovenski ZVPNPP. V zvezi s tem pojasni nomotehnično strukturo DNPP ter njeno področje uporabe. Preučuje veliko generalno klavzulo, ki vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks, mali generalni klavzuli, ki vsebujeta prepoved zavajajočih poslovnih praks, in črno listo prepovedi poslovnih praks, ki je vsebovana v Prilogi I k DNPP, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. Pri tem naloga zlasti izpostavlja analizo zavajajočih dejanj v DNPP in ZVPNPP ter analizo sodne prakse zavajajočih dejanj. Z analizo primerov Sodišča Evropske unije zavajajočih dejanj preučuje, kako to skozi prakso zagotavlja visoko stopnjo varstva potrošnikov. Sodišče to dosega s pomočjo široke razlage določenih pojmov in v zvezi s tem upošteva široko stvarno področje DNPP ter s pojasnitvijo pojmov, kar posledično potrošniku lajša prepoznanje nepoštenih poslovnih praks. Evropska parlament in Svet sta se ob sprejemu DNPP odločila za maksimalno haromonizacijo s strani držav članic EU. Obravnavan je tudi vpliv takšne harmonizacije DNPP na povečanje zaupanja potrošnikov in trgovcev v čezmejno poslovanje. V nalogi je narejena tudi analiza sodnih primerov v zvezi z maksimalno harmonizacijo DNPP in zavajajočimi dejanji. Na podlagi le-teh naloga ugotavlja, da Sodišče Evropske unije državam članicam prepoveduje nacionalne določbe, ki vsebujejo strožje omejevalne ukrepe, kot jih ureja DNPP. Kar zadeva primere v zvezi z zavajajočimi dejanji, ugotavlja, da je pomembno ločevanje le-teh od zavajajočih opustitev in velike generalne klavzule, upoštevanje seznama črne liste prepovedi ter izvajanje testa poštenosti, po katerem se umesti ravnanje bodisi med poslovne prakse, naštete na črni listi prepovedi, bodisi med majhni generalni klavzuli ali med veliko generalno klavzulo.
Ključne besede: nepoštene poslovne prakse, Direktiva o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve, povprečen potrošnik, črna lista prepovedi
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 88; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici