SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 2188
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji
Špela Gorišek, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Upravnopravni vidiki prebivanja tujcev v Republiki Sloveniji je obravnavano zakonito prebivanje tujcev v Sloveniji, kot članici Evropske unije, na podlagi izdanih dovoljenj za prebivanje. Zakon o tujcih vsebuje določene direktive, sklepe in uredbe Evropske unije, katere je morala Slovenija povzeti v svojo zakonodajo, ko je postala članica Evropske unije. Poudarek je na vsebinskem delu zakona,v ospredje pa so postavljeni predvsemdržavljani tretjih držav oz. državljani držav nekdanje Jugoslavije, katerih delež je v Sloveniji vseskozi in še vedno prevladujoč. Za boljši prikaz dejanskih razmer je, poleg prikazanih nekaterih primerov iz prakse, predstavljen tudi intervju s tujcem, bosanskim državljanom, ki je prispel v Slovenijo v želji po boljšem življenju in da omogoči svoji družini človeka vredno eksistenco, predvsem otrokom pogoje za boljšo izobrazbo. Na drugi strani pa je predstavnik slovenskega podjetja, ki se ukvarja s prevozom blaga v cestnem prometu, podal svojo izkušnjo v zvezi z zaposlovanjem tujcev. Število izdanih dovoljenj za prebivanje po podatkih Ministrstva za notranje zadeve (kot tudi po podatkih Upravne enote Velenje znotraj le tega) zadnja leta upada, predvsem zaradi gospodarske krize in posledično temu manjšega števila izdanih delovnih dovoljenj, kar je razvidno iz letnih poročil Zavoda RS za zaposlovanje.
Ključne besede: tujec, vizum, dovoljenje za prebivanje, delovno dovoljenje, schengenski informacijski sistem, država članica EU, tretja država
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 37; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,90 MB)

32.
Pravni vidiki geoblokiranja v Evropski uniji
Leon Brulc, 2017, diplomsko delo

Opis: Evropska unija namenja velik del svojih sredstev vzpostavitvi enotnega trga, ki bi imela za posledico ekonomsko rast vseh držav članic. Del končnega cilja popolnega enotnega trga predstavlja enotni digitalni trg, ki pa si ga lahko zamislimo le ob visoki digitalni integraciji potrošnikov. Tema tega diplomskega dela je geoblokiranje, praksa trgovcev, ki potrošnike diskriminira na podlagi državljanstva ali prebivališča. Geoblokiranje predstavlja veliko oviro za vzpostavitev enotnega digitalnega trga in s tem tudi oviro za celoten enotni trg V prvem delu diplomskega dela predstavim enotni digitalni trg, njegove cilje in njihovo (ne)uspešnost. Nadalje predstavim različne oblike geoblokiranja (tiste, ki vsebujejo vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja) ter njihove pozitivne in negativne posledice. Sledita predstavitev in kritika pravne regulacije preprečevanja geoblokiranja v EU do sedaj (zlasti preko 20. člena Direktive o storitvah), nato pa predstavim predloge Uredb, ki naj bi geoblokiranju naredile konec. Za popolno odpravo geoblokiranja, bi bilo potrebno predloge Uredb nadgraditi tako da bi vprašanja avtorskega prava in druge oblike geoblokiranja urejali enotno. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da bi odprava geoblokiranja poleg pozitivnih pridobitev (kot denimo nova delovna mesta, nižje cene, povečana prodaja itd.), prinesla tudi negativne posledice (kot denimo manjše gibanje prebivalcev, negativne posledice za okolje, socialna izolacija itd.).
Ključne besede: geoblokiranje, Evropska unija, Direktiva o storitvah, pravice potrošnikov, omejitev dostopa, spletno potovanje, diskriminacija, prebivališče, državljanstvo, enotni digitalni trg.
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (667,55 KB)

33.
Vpliv odločbe SEU v zadevi Pula Parking na razlago Bruseljske uredbe Ia
Patricija Kržan, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se nanaša na posamezna pravila Uredbe št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so pomembna za razumevanje sodne odločbe v zadevi Pula Parking. Sodišče Evropske unije je v tej zadevi povzelo najpomembnejša pravila razlage pojma »civilna in gospodarska zadeva« ter se prvič ukvarjalo s pojmom »sodišče«, v zvezi s katerim je postavilo pomembne smernice pri odločanju ali se organ šteje za »sodišče« v smislu Uredbe št. 1215/2012. Eno izmed pomembnejših načel razlage Uredbe št. 1215/2012 je načelo avtonomnosti, kar pomeni, da so za opredelitev pojmov odločilna splošna pravna načela in cilji, ki jih je mogoče izpeljati iz pravil prava EU, hkrati pa je potrebno te pojme razlagati s sklicevanjem na cilje in ureditev uredbe. V skladu s tem je Sodišče Evropske unije v zadevi Pula Parking odločilo, da je potrebno za ugotovitev ali gre za civilno in gospodarsko zadevo, preučiti pravno razmerje med strankama spora ter podlago in pravila za uveljavljanje vloženega pravnega sredstva. Glede pojma »sodišče« je Sodišče Evropske unije odločilo, da se v skladu s ciljem uredbe, ki je olajševanje dostopa do sodnega varstva, za sodišče v smislu uredbe štejejo organi, ki so v nacionalnih predpisih držav članic opredeljeni kot sodišče in pa organa, ki jih uredba natančno določa.
Ključne besede: Bruseljska uredba Ia, civilna in gospodarska zadeva, sodišče, avtonomna razlaga, zadeva Pula Parking
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 38; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (865,54 KB)

34.
ZAPOSLOVANJE, DELO IN SOCIALNA VARNOST DRŽAVLJANOV EU V REPUBLIKI HRVAŠKI IN BIH
Andreja Kurbos, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila problematiko zaposlovanja in dela državljanov EU v Republiki Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Za Slovenijo kot članico EU velja prost pretok gibanja oseb, medtem ko imata obe primerjani državi medsebojno različne pogoje glede zaposlovanja in dela tujcev. Ureditev v Republiki Hrvaški se zaradi pristopa k EU približuje naši ureditvi, kar pa ne moremo reči za Bosno in Hercegovino. Predstavila sem pravni okvir, ureditev bivanja, postopek zaposlovanja in dela tujcev ter državljanov EU v izbranih državah. Naredila sem tudi primerjavo med pravnimi ureditvami. Dodatno sem vključila poglavje o socialni varnosti. Hrvaška bo letos postala 28. članica EU, zato je morala opraviti usklajevanja ter prilagoditve nacionalnega pravnega reda s pravnim redu EU, poostrile so se določene določbe na delovnopravnem področju in področju socialne varnosti, da bi se zmanjšale kršitve v praksi. Bosna in Hercegovina je glede same pravne ureditve precej neenotna, lahko bi rekla tudi neučinkovita pri upoštevanju zakonskih določil v praksi (še posebej na področju socialne varnosti), kar je posledica trenutnega političnega sistema v državi in pomanjkanja kontrole s strani pristojnih državnih organov.
Ključne besede: zaposlovanje, delo, socialna varnost, državljani EU, Republika Hrvaška, BiH
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,81 MB)

35.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 101; Prenosov: 30
.pdf Polno besedilo (927,84 KB)

36.
Javna dela
Tamara Lovrec, 2017, diplomsko delo

Opis: Javna dela so poseben program v okviru ukrepa kreiranja delovnih mest, ki je eden izmed zakonsko določenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Programe izvajajo neprofitni delodajalci. Osebe, ki so vključene v program javnih del imajo zagotovljeno plačo, povrnjene stroške prehrane med delom in potne stroške, letni dopust in regres za letni dopust, spodbudo in podporo mentorja ter usposabljanje za opravljanje dela. Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del je urejena Zakonu o delovnih razmerjih, njene posebnosti pa so urejene v Zakonu o urejanju trga dela, financiranje javnih del je podrobneje določeno v Pravilniku o izboru in sofinanciranju programov javnih del.
Ključne besede: javna dela, aktivna politika zaposlovanja, financiranje javnih del, udeleženci javnih del, javna dela na Irskem
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

37.
Zasebna razveza zakonske zveze - primer Japonska
Maruša Gregorič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so primerjane razlike oblik razvez zakonske zveze v Sloveniji in razvez zakonske zveze na Japonskem, s posebno osredotočenostjo na zasebno razvezo zakonske zveze na Japonskem. Razveza zakonske zveze je eden izmed načinov prenehanja zakonske zveze. V Sloveniji sta urejeni dve obliki razvez zakonske zveze in sicer sporazumna razveza in razveza na podlagi tožbe. Predlogu za sporazumno razvezo zakonca priložita sporazume o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo ostal najemnik stanovanja. Družinski zakonik prinaša spremembo, ki določa, da je sporazumno razvezo mogoče opraviti tudi pred notarjem. Na Japonskem imajo z zakonom urejene naslednje načine razvez zakonske zveze: zasebna razveza zakonske zveze, razveza z mediacijo na družinskem sodišču, razveza s sodbo družinskega sodišča in razveza s tožbo na okrožnem sodišču. Za zasebno razvezo zakonske zveze je značilno, da je najhitrejša in najbolj enostavna, saj se izvede brez sodelovanja sodišča, zakonca pravilno izpolnjen razvezni obrazec »rikon todoke« vložita pri upravni enoti. Zaradi teh razlogov je tudi najbolj pogosta oblika razveze na Japonskem, na takšen način se namreč razveže 90% vseh razvezanih zakoncev. Razlogi za razvezo pri zasebni razvezi zakonske zveze niso pomembni, zakonca pa morata doseči sporazum o varstvu in preživljanju skupnih otrok in o delitvi skupnega premoženja, ter ga navesti v razveznem obrazcu. Vsebina dogovora se ne preverja, upravna enota preveri samo formalne pogoje. Posledice razveze nastopijo takoj, ko upravna enota potrdi obrazec. Če si zakonec v času med oddajo razveznega obrazca in potrditvijo le-tega premisli, lahko vloži prošnjo za nesprejetje razveznega obrazca »fujuri todoke«, takšen dokument lahko vloži tudi predčasno.
Ključne besede: sporazumna razveza zakonske zveze, zasebna razveza zakonske zveze, rikon todoke, fujuri todoke, problematika zasebne razveze
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 12
.pdf Polno besedilo (629,09 KB)

38.
Neškodljivo razkritje izuma - milostno obdobje
Tamara Dugar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava vprašanje milostnega obdobja na področju patentov. Avtorica najprej predstavi značilnosti patenta in kriterij novosti izuma, kot najpomembnejši pogoj za pridobitev patenta, nato pa pojem milostnega obdobja, njegove značilnosti in prednosti, ki jih prinaša izumiteljem. Natančneje je analizirana ureditev milostnega obdobja v ZDA, pri čemer je posebna pozornost posvečena zakonu Leahy – Smith America Invents Act, ki je uvedel spremembe tega instituta, in ureditev v Evropi, kjer imamo v zvezi s patentom na voljo institut neškodljivega razkritja izuma, milostno obdobje pa je priznano le na področju modelov. Avtorica ugotavlja, da bi v Evropi bi bilo smiselno uvesti milostno obdobje pred vložitvijo patentne prijave vsaj v obliki t. i. »varnostne mreže«, saj so evropski izumitelji v deprivilegiranem položaju v primerjavi z izumitelji, ki delujejo v sistemih, kjer se lahko zanašajo na obdobje milosti. Uvedba milostnega obdobja je naslednji korak, ki ga narekuje nadaljevanje postopka harmonizacije mednarodnega patentnega prava.
Ključne besede: milostno obdobje, patent, novost izuma, stanje tehnike, razkritje izuma, neškodljivo razkritje, harmonizacija
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 62; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (933,49 KB)

39.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 43; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (212,90 KB)

40.
Hipoteka in njena neposredna izvršljivost
Tina Ločniškar, 2017, diplomsko delo

Opis: Hipoteka, kot ključni element te diplomske naloge, je zastavna pravica na nepremičninah, katere so v praksi zelo pomemben predmet stvarnopravnih zavarovanj. Za njo so značilne nekatere specifičnosti v primerjavi z ostalimi zastavnimi pravicami. Te so vidne že v samih načelih, ki veljajo za hipotekarno pravo. Že iz definicije hipoteke lahko sklepamo, da je predmet te zastavne pravice določena nepremičnina in poleg nje tudi vse njene sestavine, medtem ko glede pritiklin velja dogovor strank. Terjatev, ki je zavarovana z zastavitvijo nepremičnine, mora biti določena, kar natančneje pomeni, da mora biti opredeljena glede na hipotekarnega upnika, dolžnika in njen predmet. Hipoteka lahko nastane na več načinov – na podlagi pravnega posla, na podlagi zakona ali na podlagi sodne odločbe. V praksi je najbolj uporabljen prvi način. Hipoteka, ki nastane na podlagi pravnega posla pa se lahko ustanovi tudi v obliki posebnega sporazuma, in sicer v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, za dosego katerega pa morajo biti izpolnjene posebne predpostavke, katere so določene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ter Zakonu o notariatu. Posledica takšne ustanovitve hipoteke je njena neposredna izvršljivost, katera pride do izraza predvsem v izvršilnem postopku, v katerem upniku ni potrebno dokazovati obstoja njegove zastavne pravice na nepremičnini s hipotekarno tožbo in tako lahko v veliko krajšem času opravi izplačilo svoje terjatve do dolžnika. Tudi prenehanje hipoteke je možno na več načinov, in sicer v dveh smislih – materialnem in formalnem. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljiške knjige.
Ključne besede: zastavna pravica, hipoteka, notarski zapis, neposredna izvršljivost
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (537,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici