SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 2257
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Register zavezancev za informacije javnega značaja
Matija Kovač Vrbnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prvenstveno obravnavan Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot uvod v le-tega pa služi kratka predstavitev informacij javnega značaja. Delo tako vsebuje krajši opis lastnosti informacij javnega značaja in nekaterih institutov, povezanih z njimi, opis značilnosti in namena Registra zavezancev za informacije javnega značaja, njegovo povezavo s transparentnostjo delovanja javnih organov oziroma javnega sektorja, postopek vnosa zavezancev v register zavezancev in primerjavo s predhodno ureditvijo oziroma njegovim predhodnikom. Podana pa je tudi primerjava Zakona o dostopu do informacij javnega značaja z njegovimi novelami, pri čemer pa ne gre za pregled celotnega zakona, ampak predvsem za člene, direktno povezane z registrom zavezancev.
Ključne besede: Register zavezancev za informacije javnega značaja, informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnost, načelo prostega dostopa, spletna aplikacija za vpis podatkov o zavezancih.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

32.
Izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji
Dejan Mehle, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva v Sloveniji je zagotovljena na podlagi 51. člena Ustave RS. Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba v okviru mreže javne zdravstvene službe. Slednja je sestavljena na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni jo je dolžna zagotoviti občina, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Obveznosti javne službe v zdravstvu lahko opredelimo kot obveznost zagotavljati: univerzalne storitve, trajnost, kakovost, dostopnost in varstvo pacientovih pravic. Univerzalnost storitev v zdravstvu je tesno povezana z obsegom zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Trajnost predstavlja obveznost izvajalca javne službe, da opravlja zdravstveno dejavnost trajno in nepretrgano. Kakovost v zdravstvu definiramo kot eno izmed ravni, ki pomagajo pri ocenjevanju uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost pomeni obveznost izvajalca zdravstvene javne službe, da omogoči uživanje zdravstvenih storitev vsem po dostopni ceni. Varstvo pacientovih pravic določa pravice in obveznosti pacienta ter njegovo pravno varstvo v primeru spora.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, javne službe, univerzalna storitev, trajnost, kakovost, dostopnost, varstvo pacientovih pravic
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

33.
Fiskalno pravilo
Romina Cerar, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj tega diplomskega dela je predstaviti fiskalno pravilo, ki ga je izoblikovala Evropska unija z namenom omejiti zadolževanje držav in s tem poglabljanje krize in so ga z evropskim fiskalnim paktom v svojo zakonodajo sprejele države članice EU. V nalogi bodo podrobneje predstavljene vrste fiskalnih pravil, vsebina oz. določbe fiskalnega pakta ter kako se je uredil vpis pravila v državah članicah EU, seveda pa bo poudarek tudi na tem, kako se je z vpisom fiskalnega pravila spremenil 148. člen slovenske Ustave ter kaj to pomeni za Slovenijo. Nekoliko podrobneje bo predstavljen tudi leta 2015 sprejet Zakon o fiskalnem pravilu, pa tudi napake in odkloni zakonskih določb glede na ustavno določeno fiskalno pravilo.
Ključne besede: fiskalno pravilo, javni dolg, Fiskalni pakt, EU, Ustava RS
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 58; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,14 MB)

34.
Enakopravnost in enakost
Azra Pajić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo raziskuje in opredeljuje pojma enakosti in enakopravnosti ter diskriminacije. Osredotoča se zlasti na pravni vidik načela enakosti, njegovo vsebino, obseg in odnos do načela enakosti. Diplomsko delo prav tako opredeljuje pravno podlago in pravno varstvo načela enako(pravno)sti, ne le v luči ustavnega sodstva Republike Slovenije, ampak tudi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in prava Evropske unije. Delo prav tako razkriva meje dopustnosti neenakosti (v pravu) ter kje in kdaj je neenakost dopustna.
Ključne besede: enakost, enakopravnost, enakost v zakonu, enakost pred zakonom, diskriminacija
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (493,96 KB)

35.
Posestno varstvo v zvezi z izvrševanjem služnosti s pregledom sodne prakse
Klemen Fekonja, 2017, diplomsko delo

Opis: Posestno varstvo predstavlja varovanje dejanske oblasti nad stvarjo, ne glede na način, s katerim je bila ta pridobljena. Kot temeljno obliko posestnega varstva poznamo sodno varstvo, ter samopomoč kot subsidiarno obliko posestnega varstva. Ko sodišče daje sodno varstvo mora upoštevati zadnje stanje posesti in nastalo motenje, samopomoč pa se načeloma lahko uporabi samo izjemoma pod zakonsko določenimi pogoji. Služnost predstavlja velik in neposreden poseg v lastninsko pravico, saj služnostnemu upravičencu daje pravico do uporabe ali izkoriščanja tuje stvari. Od lastnika služeče stvari sme zahtevati opustitev določenih dejanj, ki bi jih sicer kot lastnik imel pravico izvrševati. V tej zvezi velja izpostaviti, da lastnika služeče nepremičnine breme stvarne služnosti ne more obvezovati k nekemu dejanju. Služnostni upravičenec ima zraven posestnega varstva tudi pravico do petitorne tožbe, ki temelji na podlagi služnostne pravice. Govorimo o posebni tožbi, konfesorni tožbi, katero lahko naperi zoper vsako tretjo osebo oziroma lastnika služeče nepremičnine, kateri omejuje ali onemogoča izvrševanje služnosti. Praviloma pride v poštev, kadar posestno varstvo ni mogoče. Kljub navedenemu pa sodna praksa in teorija podpirata vzporedni tek posesornega in petitornega postopka.
Ključne besede: posest, posestno varstvo, služnost, služnostni upravičenec, petitorna tožba
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 53; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (511,08 KB)

36.
Hišna preiskava pri odvetniku
Laura Aleš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila enega izmed sodobnih problemov, ki se pojavljajo v sodni praksi – hišna preiskava odvetniške pisarne. Ker je tema zelo obsežna, sem se v svojem diplomskem delu osredotočila le na določene najpomembnejše točke. Ugotovila sem, da sta ustavna in kazensko pravna tematika močno prepleteni. Najprej sem si postavila vprašanje, kaj sploh je zasebnost? Jo je mogoče definirati? Iz literature sem ugotovila, da je zasebnost nekaj subjektivnega, zato je nemogoče podati univerzalno definicijo zasebnosti. V predkazenskem postopku se pogosto izvajajo preiskovalna dejanja, pri katerih pride do izrazitih posegov v posameznikovo zasebnost. Hišna preiskava je ena izmed preiskovalnih dejanj, ki se najpogosteje izvede v predkazenskem postopku in močno poseže v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Odvetniška pisarna je poseben prostor, saj pride v njej do prepleta zasebnosti odvetnika in tudi odvetnikovih strank. Vendar odvetniška pisarna ni nedotakljiv prostor, znotraj katerega bi se lahko odvijala kazniva dejanja. Ustavno sodišče je v odločbi U-I 115/14-28, Up-218/14-45, dne 21.1.2016 prvič opredelilo pojem odvetniške zasebnosti. Z omenjeno odločbo je odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v nasprotju z Ustavo, kar se tiče hišne preiskave odvetniške pisarne. Do odprave protiustavnosti in do sprejetja novele ZKP-N je v 60. do 63. točki obrazložitve določilo izvajanje hišne preiskave pri odvetnikih.
Ključne besede: Človekove pravice in temeljne svoboščine, zasebnost, pravica do zasebnosti, test legitimnosti, test sorazmernosti, predkazenski postopek, dokazni standardi, neodvisnost odvetništva, hišna preiskava odvetniške pisarne, predlog novele ZKP-N
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (552,49 KB)

37.
Napad kot element silobrana
Urška Stopar, 2017, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja so navedena v kazenskem zakoniku, s čimer so posredno varovane pravno zavarovane dobrine posameznika. V izjemnih primerih je posamezniku ob napadu nanje dovoljena samozaščita. Ta posamezniku omogoča, da se v pravno dovoljenih mejah, z lastno silo in dejanji brani, kadar gre za neposredni protipravni napad, ki ga ni moč odvrniti na kakšen drug način. Pod to spada tudi silobran, ki je najstarejši način, s katerim se izključi protipravnost dejanja. Silobran je po definiciji, ki izhaja iz kazenskega zakonika, tista obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad. Silobran je sestavljen iz napada in obrambe. Za izključitev protipravnosti s silobranom morajo biti izpolnjeni določeni pogoji za napad, kakor tudi pogoji, ki so potrebni za obrambo. V diplomskem delu je predstavljen napad, ki je eden od elementov silobrana. Napad mora biti objektivno resničen, protipraven in istočasen z obrambo, saj drugače potrebni pogoji za silobran niso izpolnjeni. Ravnanje mora ustrezati kazenskopravnemu statusu ravnanja. Da lahko govorimo o napadu, mora biti dejanje usmerjeno zoper eno ali več pravno zavarovanih dobrin ali vrednosti. Dejansko stanje primera je potrebno natančno preučiti in dokazati posamezne elemente dejanja, da se lahko posameznik uspešno sklicuje na silobran. Teoretični del diplomskega dela je nadgrajen tudi s primeri iz sodne prakse iz Slovenije in tujine. Ta daje vpogled v kompleksnost samega instituta silobrana in pomembnosti natančnega preučevanja dejanskega stanja ob kazenskopravno relevantnem dogodku.
Ključne besede: silobran, napad, resničnost napada, protipravnost, istočasnost  
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 59; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (629,68 KB)

38.
Transspolnost - pravno priznanje spola v Sloveniji in Nemčiji
Tjaša Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika pomena transspolnosti ter sorodni pojmi, ki so povezani s samo transspolnostjo. Naša družba namreč prikazuje spol v moški in ženski različici, to bi bilo naj neko naravno in ultimativno dejstvo. Posledica tega je, da so transspolne osebe podvržene veliki stopnji diskriminacije, nestrpnosti in nasilja, kršene so njihove temeljne pravice (pravica do fizične integritete, pravica do zdravja). Osrednja tema moje diplomske naloge je raziskati razlike med pravnim priznanjem transspolnosti na slovenskem in nemškem področju, oziroma ali je pravica do spremembe spola v izbranih državah priznana ter kakšen je postopek, ki pripelje do tega, da je osebi priznan tretji spol. V Sloveniji namreč nimamo ustreznega zakona, ki bi podrobneje urejal spremembo spola. Sprememba spola v Sloveniji je urejena v 37. členu Zakona o matičnem registru. V diplomski nalogi obravnavam tudi Zakon o osebnem imenu in Zakon o centralnem registru prebivalstva, ki sta prav tako pomembna na področju transspolnosti. Medtem ko sprememba spola v Sloveniji ni ustrezno urejena, je v Nemčiji urejena v za to posebnem zakonu, ki se imenuje Zakon o spremembi imena in določanje spola v posebnih primerih- Transsexuellengesetz. Nemčija je med drugim staršem omogočila, da ob registraciji otroka ne navedejo njegovega spola. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi sodbe ESČP v zadevi Van Kück proti Nemčiji, Application no. 35968/97, junij 2003.
Ključne besede: Transspolnost, biološki spol, družbeni spol, pravno priznanje spola, diskriminacija.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (944,05 KB)

39.
Pravica do svobodne izbire osebnega imena
Nina Tepeš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na pravico do svobodne izbire osebnega imena, predvsem v primeru spremembe osebnega imena na prošnjo. Zanima me pravna ureditev spremembe osebnega imena, ali naš zakonodajni prostor in pravica do svobodne izbire osebnega imena na tem področju omogočata potencialne kolizije do drugih človekovih pravic. Diplomsko delo temelji na primerjalnopravni analizi zakonske ureditve spremembe osebnega imena. Primerjam italijansko, hrvaško in avstrijsko zakonsko ureditev spremembe osebnega imena s slovensko zakonsko ureditvijo. S pomočjo analize tuje in domače sodne prakse iščem odgovore na raziskovalna vprašanja. Na splošno me zanima, ali je naša zakonodaja v ustrezni meri primerna.
Ključne besede: osebno ime, sprememba osebnega imena, človekove pravice, pravica do svobodne izbire osebnega imena, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 11; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (1,32 MB)

40.
Navidezna zakonska zveza
Nataša Škoberne, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika navidezno sklenjenih zakonskih zvez, s katero se soočamo tudi pri nas. V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je določeno, da je zakonska zveza z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene. V nalogi so opredeljeni tudi drugi pogoji za sklenitev zakonske zveze in postopek sklenitve zakonske zveze. Prav tako je v nalogi opredeljeno, katere dokumente potrebuje tuj državljan pri prijavi sklenitve zakonske zveze. Zakonska zveza mora temeljiti na svobodni odločitvi skleniti zakonsko zvezo, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Neveljavna je zakonska zveza, ki ni bila sklenjena z namenom skupnega življenja zakoncev. Namen bodočih zakoncev, da bosta živela skupaj, je tako eden od pogojev za veljavnost zakonske zveze. Obstajajo pa tudi primeri, ko osebi, ki sklepata zakonsko zvezo, tega namena nimata, temveč sklepata zakonsko zvezo samo zato, da bi pridobili nekatere pravice, ki iz nje izhajajo – na primer pridobitev dovoljenja za bivanje. Ker navidezno sklenjena zakonska zveza formalno izpolnjuje vse z zakonom določene pogoje, ki so določeni v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je v nalogi poglavje tudi o tem, kako pristojni organi ugotovijo, da gre za navidezno sklenjeno zakonsko zvezo. Včasih so navidezne zakonske zveze sklenjene zaradi prisile, zato je v diplomski nalogi poglavje tudi o tej problematiki. V nalogi so prav tako predstavljene ugotovitve HEUNI, kjer so proučevali prisilno sklenjene navidezne zakonske zveze, ki so imele znake kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Sodelujoče države so bile Estonija, Irska, Latvija, Litva in Slovaška. Pri prisilno sklenjeni zakonski zvezi gre lahko tudi za izvršitve drugih kaznivih dejanj, katera so prav tako opisana.
Ključne besede: zakonska zveza, navidezno sklenjena zakonska zveza, prisilna navidezna zakonska zveza, Evropska Unija, trgovina z ljudmi
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (276,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici