SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 2636
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakse
Monika Pušaver, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost. Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride. V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse. Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride. 13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Ključne besede: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 280; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (761,96 KB)

32.
Primerjava obdavčitve dobička pri samostojnem podjetniku in družbi z omejeno odgovornostjo
Marja Uršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga primerja obdavčitev dohodka pri družbi z omejeno odgovornostjo in samostojnem podjetniku. Kot dohodek je definiran vsak dobiček, ki ga gospodarski subjekt pridobi z opravljanjem pridobitne dejavnosti. V nalogi sta najprej predstavljena davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina (kot davek na dohodek iz dejavnosti), potem pa so podrobneje obravnavane posamezne vrste dohodkov in odhodkov, ki vplivajo na višino davčne osnove pri obeh davkih. Posebej so obravnavane še davčne olajšave, davčna izguba ter spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak.
Ključne besede: davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina, samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, dohodek, davčna osnova
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (937,06 KB)

33.
Primerjava obdavčitve d.o.o. v Sloveniji in Angliji
Ana Meznarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi hitrega napredka tehnologij, možnosti nadzora nad njimi in posledično lažjega dostopa informacij se je od nastanka interneta število pravnih subjektov uradno povečalo, davčno pravo pa precej posodobilo. Tako v Sloveniji kot Veliki Britaniji se zaradi boljšega nadzora nad pravnimi osebami vse hitreje in v vse večjem obsegu zbirajo podatki. V zasebni sferi predvsem zaradi možnosti primerjave in konkurence med pravnimi osebami, v javni sferi pa z namenom lažjega nadzora nad njimi in izvrševanjem nacionalnih zakonodaj. Obdavčitev pravnih oseb predstavlja enega izmed velikih prihodkov državnega proračuna. Podjetnost je prednostna naloga strategije Evropa 2020 za trajnejšo, pametno in vključujočo rast, ki je državljanom predvsem v korist v poklicnem in ustvarjalnem smislu. Država kot javna oblast si z namenom obdavčenja prizadeva za inovativnost pri odzivanju na hitre spremembe, ki jih povzročata tehnologija in globalizacija. Z diplomskim delom želim pokazati podobnosti slovenske in britanske zakonodaje obdavčitve družbe z omejeno odgovornostjo, hkrati pa osvetliti posamezne razlike med dvema pravnima redoma. Potrditev hipotez bom podkrepila s primerjanjem dveh nacionalnih zakonodaj, in sicer na podlagi proučevanja domače in tuje literature na nivoju primerjanja dejstev in procesov z namenom odkrivanja podobnosti in razlik.
Ključne besede: obdavčitev d.o.o., obdavčitev Ltd., davčna stopnja in olajšave, davčno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 190; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (755,50 KB)

34.
Davčni vidiki kriptovalut
Klara Fornezzi, 2018, diplomsko delo

Opis: Tema te diplomske naloge so davčni vidiki kriptovalut. V nalogi je najprej opisano, kaj so kriptovalute in kako je glede njihove obdavčitve in regulacije v Sloveniji in Evropski uniji. Nato sledi davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po Zakonu o dohodnini, Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o davku na dodano vrednost ter Zakonu o davku na finančne storitve. Virtualne valute so postale v zadnjem času zelo priljubljene. Vse več posameznikov v njih vidi veliko investicijsko priložnost. Nekateri se z njimi ukvarjajo profesionalno, zopet drugi zgolj ljubiteljsko. S kriptovalutami lahko služimo na tri načine. Prvi je ta, da z njimi trgujemo, drugi, da z njimi rudarimo in tretji, da prejemamo plačilo v kriptovalutah. Obdavčitev je odvisna od vrste davčnega zavezanca in oblike pridobivanja dohodka. Pri virtualnih valutah gre večinoma za naložbe fizičnih oseb, ki niso obdavčene. V Sloveniji še nimamo zakonodaje, ki bi celovito urejala virtualne valute in njihovo davčno obravnavo. Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je podala nekatera pojasnila v zvezi z njimi.
Ključne besede: Kriptovalute, virtualne valute, Bitcoin, obdavčitev, regulacija, dohodek, menjava valut, provizija, DDV .
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 200; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (941,45 KB)

35.
DAVČNA IZVRŠBA NA DOLŽNIKOVE DENARNE PREJEMKE
Anja Pečovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Davek je obvezna dajatev, ki jo mora zavezanec za davek plačati državi. Če zavezanec za davek, dolga ne poravna v celoti in pravočasno, država preko pooblaščenih davčnih organov od zavezanca, ki je lahko fizična ali pravna oseba, davek izterja. To stori v posebnem postopku, ki se imenuje davčna izvršba. Za pobiranje davkov in izvršbo je v Sloveniji pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Izvršba je zadnja stopnja davčnega postopka in se sproži zoper davčnega zavezanca ko ta ne poravna dolgovanega zneska. Izvršba se lahko opravi v različnih oblikah, pri izbiri mora davčni organ upoštevati davčna načela in za konkretni primer izbrati najustreznejšo sredstvo, tako da bo izvršba še vedno uspešna. Prvotno poseže po dolžnikovih denarnih prejemkih, sredstvih na bankah ali hranilnicah, dolžnikovih terjatvah ali opravi rubež premičnin. Če te metode niso učinkovite, pa sodišče na predlog davčnega organa sproži postopek izvršbe na nepremičnine, dolžnikov delež v družbi in ostale premoženjske pravice dolžnika. V diplomski nalogi je podrobneje predstavljena davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, ki je v praksi tudi najuspešnejša metoda izvršbe. Poleg tega se smatra za dolžnika ta metoda najmanj ogrožajoča. Z izvršbo se poseže po dolžnikovi plači oziroma drugih denarnih prejemkih, tako da delodajalec ali drug izplačevalec mesečno nakazuje del plačila na račun davčnega organa. Izvršba se zaključi ko se zarubi celoten znesek dolga, dolžnika pa bremenijo tudi vsi stroški postopka.
Ključne besede: davek, davčna izvršba, davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, davčni organ, Finančna uprava Republike Slovenije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 149; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (978,45 KB)

36.
Omejitev lastninske pravice zaradi nedovoljene gradnje
Sabina Škarja, 2018, diplomsko delo

Opis: V naši državi je pravica do zasebne lastnine podana kot ena izmed človekovih pravic v 33. členu Ustave Republike Slovenije. Ustava RS v 67. členu določa, da je zakon tisti ki določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zato svoje nepremičnine ne moremo uporabljati, uživati in z njo razpolagati po svoji volji, v kolikor obstaja zakon, ki nas pri tem omejuje zaradi gospodarskih, socialnih in ekoloških potreb drugih oseb. Omejitve glede uživanja zasebne nepremične lastnine se najbolj značilno urejajo v prostorskih aktih, ki določajo zazidljivost in pogoje za gradnjo. Izraz "črna gradnja", ki se je pri nas uveljavil za nezakonite, nedovoljene gradbene posege v prostor obravnavamo v osrednjem delu diplomske naloge. V slovenskem prostoru sta s 1. junijem 2018 pričela veljati dva pomembna predpisa (Zakon o urejanju prostora-2 in Gradbeni zakon), ki urejata področje urejanja prostora in prostorske ukrepe ter graditev objektov. V diplomski nalogi so opisane bistvene novosti, ki nam jih prinaša novi Gradbeni zakon (GZ). Med njimi razširja pojem objekta, uvaja enostavnejše in hitrejše postopke pridobitve gradbenega dovoljenja, investitorjem želi zagotoviti večjo pravno varnost in učinkovitejši nadzor. Zakon uvaja postopke s katerimi želi omogočiti čim širšo legalizacijo objektov, ki so bili zgrajeni brez potrebnih dovoljenj ali v nasprotju z njimi. Neupoštevanje predpisov pri gradnji objektov je sankcionirano s strani gradbenih inšpektorjev.
Ključne besede: Omejitev lastninske pravice, javni interes, nepremičnina, nedovoljena gradnja, Gradbeni zakon, inšpekcijski postopek, ukrepi in druge sankcije gradbenega inšpektorja, legalizacija.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (791,67 KB)

37.
Pravice delničarjev, ki se uresničujejo na skupščini
Luka Škrinjar, 2018, diplomsko delo

Opis: Skupščina je eden izmed enakovrednih organov vodenja družbe. Sestavljajo jo delničarji, ki imajo v lasti delnice z glasovalnimi pravicami. Skupščino skliče uprava družbe, in sicer vsaj enkrat letno. Na njej se med drugim odloča o imenovanju revizorja, delitvi bilančnga dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta. Sklicati je mogoče tudi izredno skupščino, kadar je tako določeno z zakonom ali s statutom družbe. Med drugim se na izredni skupščini sprejmajo izredni sklepi, ko se odloča o zmanjšanju osnovnega kapitala v primeru obstoja večjih razredov delnic; kadar se odloča o pogojnem povečanju kapitala v primer obstoja večih razredov delnic, kot tudi kadar se odloča o ostalih pravicah. Posebne pravice na skupščini so pridržane manjšinskim delničarjem, ki svoje pravice uveljavljajo glede na lastništvo delnic.
Ključne besede: skupščina, pravice, delničarji, delniška družba, osnovni kapital, statut
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 148; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (749,97 KB)

38.
Mednarodno kazensko pravo, njegov razvoj in odnos do nacionalnih kazenskih sistemov
Andreja Breškon, 2018, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj mojega diplomskega dela je opredeliti razmerje med slovenskim kazenskimi sodišči in stalnim Mednarodnim kazenskim sodiščem ter ugotoviti, kako to vpliva na sam odnos med mednarodnim kazenskim in nacionalnim kazenskim pravom. Kljub letom prizadevanj za enotno Mednarodno sodišče, ki trenutno predstavlja vrh mednarodnega kazenskega prava, pa težko govorimo, da je bil sam cilj, ki so si ga zadale države članice celotnega sveta, dosežen. »Ali bi lahko rekli, da imamo danes skupno mednarodno kazensko sodišče?« »Ali obstajajo možnosti, da bi imele mednarodne pogodbe veljavo pred Ustavo Republike Slovenije?« Mednarodno kazensko pravo je zaenkrat še preveč širok ter tudi spremenljiv pojem, da bi lahko govorili o poenotenju ali celo nadvladi samega mednarodnega prava. Prvi del diplomskega dela bo osredotočen na vpliv mednarodnega prava na slovensko pravo ter kakšne posledice to povzroči za slovensko zakonodajo. V zadnjem delu, pa bo poudarek na zgodovini in razvoju mednarodnega kazenskega prava. Skozi zgodovino vidimo postopen napredek mednarodnih sodišč in vzporedno z njimi napredek kazenskega prava. Zapisi mednarodnega kazenskega prava segajo v konec 18. stoletja s Haaškimi konvencijami. Razvoj se nadaljuje po drugi svetovni vojni, pomembne so Ženevske konvencije in razvoj humanitarnega prava. Lahko rečemo, da se vse do danes mednarodno kazensko pravo ni prenehalo razvijati. Kljub ustanovitvi številnih mednarodnih sodišč, ki jih bom opisala v diplomski nalogi, pa je najpomembnejše za mendarodno kazenskego pravo stalno Mednarodno kazensko sodišče s svojim Rimskim statutom. Implementacija Rimskega statuta povzroči spremembo na področju slovenskega kazenskega zakonika, Mednarodni sodišči za Jugoslavijo in Ruando pa povzročita spremembo Ustave republike Slovenije. Lahko torej rečemo, da mednarodno kazensko pravo vpliva na zakonski in ustavni pravni red Republike Slovenije. Slovenska jurisdikcija se posledično seznani s pojmi in definicijami mednarodnih hudodelstev ter nekatere tudi implementira in opredeli v kazenski zakonik.
Ključne besede: mednarodno kazensko pravo, mednarodno pravo, kazensko pravo, Mednarodno kazensko sodišče, nacionalno sodišče, Rimski statut, načelo ne bis in idem, 47. člen Ustave Republike Slovenije, 8.člen Ustave Republike Slovenije, mednarodno običajno pravo
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (464,57 KB)

39.
Uveljavljanje garancije brez računa ali garancijskega lista
Barbara Smogavc, 2018, diplomsko delo

Opis: Garancija za brezhibno delovanje je pravni institut, ki predstavlja skupek pravnih pravil, ki urejajo obveznosti proizvajalca in prodajalca, da bo stvar v določenem roku brezhibno delovala. V slovenskem pravnem redu glede na pravni temelj nastanka obveznosti ločimo dve vrsti garancije: obvezna garancija in prostovoljna garancija. Po vsebini sta popolnoma enaki, ločita se po pravnem temelju. Prva, obvezna (zakonska) garancija nastane na podlagi zakona, medtem ko druga, prostovoljna (pogodbena) garancija nastane z enostranskim pravnim poslom, in sicer z izdajo garancijskega lista. Osrednja tema diplomske naloge so predvsem problemi, s katerimi se kupec srečuje pri uveljavljanju garancije, kot so na primer neizdan ali pomanjkljivo izdan garancijski list ter uveljavljanje garancije kakor tudi uveljavljanje garancije brez računa.
Ključne besede: potrošniška pogodba, potrošnik, garancija za brezhibno delovanje stvari, listine garancije, garancijski list
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 155; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (585,48 KB)

40.
Pojem pametne pogodbe
Aleksander Ahlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Pojem pametne pogodbe je odraz splošnega tehnološkega razvoja. Preko avtomatizacije z uporabo programske opreme se skuša racionalizirati pogodbena razmerja; tako v sklenitveni kot tudi v izpolnitveni fazi. Pametne (pravne) pogodbe so pravne pogodbe ali elementi pravne pogodbe, ki so reprezentirane in izvedene s strani programske opreme. Posebna oblika sklenitve, na specifični digitalni platformi, vključuje programsko opremo v funkcionalni spekter pravne pogodbe in jo tako naredi 'pametno'. Programsko opremo v okviru pametnih pogodb načeloma predstavlja digitalna platforma, zgrajena na podlagi tehnologije veriženja blokov ali sorodne tehnologije. Tako opredeljena pametna pogodba odpira množico pravnih vprašanj z vidika samega poimenovanja, možnih zlorab, pravne definicije idr. V diplomski nalogi so obravnavana zlasti naslednja vprašanja: kam umestiti pametne pogodbe v okviru obligacijskega prava in prava varstva potrošnikov, kakšna je pravna narava pametnih pogodb, ali lahko pametne pogodbe podredimo obstoječim splošnim pravnim aktom pogodbenega prava ali pa moramo morda oblikovati nove. Ugotovimo lahko, da gre pri pametnih pravnih pogodbah za poseben način sklenitve oz. izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki neposredno ni urejen v pozitivnopravni zakonodaji; lahko pa se pozitivnopravna zakonodaja skupaj s pravno dogmatiko na tem področju uporablja pri presoji veljavnosti pametnih pogodb kot tudi glede nastalih pravnih učinkov.
Ključne besede: pametna pogodba, smart contract, tehnologija veriženja blokov, avtomatizacija, samoizvršljivost, začetna ponudba žetonov, kripto žeton, kripto valuta
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 187; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (449,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici