SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 2256
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 70; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,28 MB)

22.
Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji
Tjaša Jager, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Ključne besede: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 72; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,92 MB)

23.
Patentiranje v rastlinski biotehnologiji - kmetijska izjema
Maja Planinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Ključne besede: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (881,34 KB)

24.
Postopek odvzema poslovne sposobnosti z analizo aktualne sodne prakse
Anja Majcenič, 2017, magistrsko delo

Opis: Poslovna sposobnost spada med temeljne atribute fizičnih oseb, ki je povezana z vsemi področji posameznikovega življenja in na podlagi katere lahko oseba samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Veljavna slovenska zakonodaja še vedno predvideva možnost odvzema poslovne sposobnosti, ki radikalno posega v človekovo življenje. Poslovna sposobnost se lahko deloma ali popolnoma odvzame polnoletni osebi, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Postopek se praviloma začne na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti sodišča. Kadar sodišče v izvedenem postopku ugotovi izpolnjenost pogojev za odvzem poslovne sposobnosti, izda sklep in ga pošlje pristojnemu Centru za socialno delo, ta pa osebo postavi pod skrbništvo in ji določi skrbnika. Oseba s popolno odvzeto poslovno sposobnostjo v pravnem prometu ne more več samostojno nastopati, medtem ko je oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo postavljena v položaj mladoletnika med petnajstim in osemnajstim letom. Centru je v tem primeru omogočena določitev pravnih poslov, ki jih sme oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo skleniti samostojno in brez odobritve skrbnika, vendar bi zaradi možnosti prekomernega posega v človekove pravice to moralo storiti že sodišče. Z odvzemom poslovne sposobnosti se globoko poseže v posameznikove osebnostne pravice, zato je v skladu z ureditvami modernih držav nujna odprava odvzema poslovne sposobnosti in prenova področja skrbništva za odrasle osebe. Prve spremembe se obetajo z začetkom veljavnosti Družinskega zakonika, vendar bi bila potrebna celovitejša reforma, na podlagi katere bi država osebam zagotavljala pomoč samo za tista življenjska področja oz. zadeve, kjer bi jo te dejansko potrebovale in ki bi se presojala glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
Ključne besede: pravna sposobnost, poslovna sposobnost, popolni odvzem poslovne sposobnosti, delni odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo, skrbništvo.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 65; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (728,44 KB)

25.
Pojem vmesne sodbe z razmejitvijo do prejudicialnega vprašanja in analiza sodne prakse
Rebeka Žirovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Kadar sodišče odloča o dajatvenem ali oblikovalnem zahtevku mora najprej razčistiti, ali obstoji pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. To stori s postavitvijo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Od rešitve predhodnega vprašanja je odvisna odločitev v glavni stvari. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Pravni učinek ima samo v konkretni pravdi. Sodišče svoje stališče oziroma odločitev o predhodnem vprašanju navede v obrazložitvi sodbe. To pomeni, da je brez učinka pravnomočnosti, saj pravnomočen postane le izrek sodbe. Zato ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši pravdi glede drugih zahtevkov iz istega pravdnega razmerja. V interesu strank pa je lahko, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti. Tako bi odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. Kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi nov tožbeni zahtevek. Z njim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstaja ali ne obstaja. Temu zahtevku pravimo vmesni ugotovitveni zahtevek. Namen tega je strankam omogočiti, da dosežejo, da sodišče tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odloči v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti. Toženec lahko, isti učinek doseže z ustrezno nasprotno tožbo.
Ključne besede: predhodno vprašanje, prejudicialno vprašanje, vmesna sodba, vmesni ugotovitveni zahtevek
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (468,26 KB)

26.
Razpolaganje s stvarnim premoženjem države in občin
Hermina Ocvirk, 2017, diplomsko delo

Opis: Država in občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti imajo v lasti tako po številu kot tudi po vrednosti obsežno stvarno premoženje. Med stvarno premoženje pa prištevamo tako premičnine kot nepremičnine. Zaradi obsežnosti stvarnega premoženja je predpogoj preudarno in gospodarno ravnanje. Enovita zakonodaja je tako nujen pogoj, da se sistematično in enovito uredi postopke pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pripomore h gospodarnejšem in bolj transparentnem upravljanju in razpolaganju s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Še vedno, kljub sprejetem Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki sta skupaj zelo pripomogla k sistematičnem normativnem urejanju na področju stvarnega prava v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije na seznamu upravljavcev nepremičnin vpisanih več kot 450 upravljavcev nepremičnega premoženja Republike Slovenije, kar ima za posledico neenotnost in nepreglednost ravnanj ter tako onemogoča usklajeno in gospodarno nepremičninsko politiko. Po mojem mnenju kljub razmeroma enoviti in sistematsko dobro urejeni zakonodaji, imamo razmeroma nizko realizacijo letnega načrta ravnanja, ki pa zopet mislim da ne gre govoriti zgolj o objektivnih okoliščinah in opravičevati dejstvo nizke realizacije na podlagi nizke gospodarske rasti, saj menim da se le-ta odraža zgolj deloma. Poraja se vprašanje ali upravljavci nepremičnine, ki jih trajno ne potrebujejo, ''na zalogo'' uvrščajo v letne načrte, in sicer za primer ko bi se kupec ali poslovna priložnost morebiti v določenem letu vendarle pojavila.
Ključne besede: država, lokalne samoupravne skupnosti, razpolaganje s stvarnim premoženjem, stvarno premoženje
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (214,28 KB)

27.
Javna objava davčnih dolžnikov kot ukrep proti plačilni nedisciplini
Špela Oblak, 2017, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina na področju davkov je v Sloveniji postala velik problem. Davki so ena glavnih in osnovnih oblik državnih prihodkov in so, skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki, instrument ekonomske in socialne politike države, zato je plačevanje davkov nujno potrebno za njeno delovanje. Zagotavljanje plačilne discipline je naloga civilnega prava, zato mora država vzpostaviti pravno ureditev, ki dolžnike spodbuja k rednemu in pravočasnemu izpolnjevanju obveznosti. Plačilo davka večkrat postane breme, zato si davkoplačevalci na različne načine prizadevajo zmanjšati negativne posledice obdavčitve. V primeru, da zavezanec za davek svoje obveznosti ne poravna v dogovorjenem roku, se z vidika fiskalnih administracij obravnava kot davčni dolžnik, vsota vseh neplačanih davkov pa predstavlja njegov davčni dolg. Plačilno nedisciplino lahko pripisujemo nizki davčni morali, razloge pa lahko iščemo tudi pri neustrezni zakonodaji. Vlada je na področju davčne plačilne nediscipline sprejela nekaj ukrepov, eden izmed njih je tudi javna objava seznama davčnih dolžnikov, ki ga bom podrobneje opisala v diplomskem delu.
Ključne besede: Plačilna nedisciplina, davčni sistem, davčna plačilna nedisciplina, davčni dolžniki, davčna morala, javna objava davčnih dolžnikov, ukrepi proti plačilni nedisciplini, javna objava in poseg v človekove pravice.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 71; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (675,70 KB)

28.
Davčni inšpekcijski nadzor s študijo primera missing trader-ja
Sandra Šuštaršič Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih dejavnosti državne uprave je učinkovito pobiranje dajatev, varovanje družbe in finančnih interesov države. V okviru Finančne uprave Republike Slovenije, ki je nosilec fiskalne vloge pri zagotavljanju virov financiranja javnofinančnih blagajn, se izvaja finančni inšpekcijski nadzor. To je ena izmed oblik finančnega nadzora, pomembna za učinkovito in zakonito izpolnjevanje davčnih obveznosti. Zaradi prisilne narave davčnih prihodkov postopek finančnega inšpekcijskega nadzora temelji na nekaterih načelih, z upoštevanjem le-teh pa se tako omeji oblast državnih organov nasproti zavezancem za davek. Davčni vrtiljak kot ena izmed oblik davčne utaje predstavlja bistveno nevarnost za javni interes, saj povzroča na eni strani neposredno oškodovanje proračuna, na drugi pa nelojalno konkurenco poštenim davčnim zavezancem ter s tem gospodarsko škodo. Finančna uprava, ki se bori zoper davčne goljufije, poleg ozaveščanja širše javnosti z raznimi pojasnili pri prepoznavi »sumljivih« poslov oz. »sumljivih« zavezancev, tudi sama izvaja nekatere ukrepe v boju zoper tovrstne goljufije.
Ključne besede: finančni nadzor, Finančna uprava RS, načela inšpiciranja, davčni vrtiljak, davčni postopek.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

29.
Pravna ureditev teritorialnega morja
Jana Simonič, 2017, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju, izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova, svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še povečeval. Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja. V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti, ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
Ključne besede: mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal case
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 76; Prenosov: 9
.pdf Polno besedilo (885,47 KB)

30.
Register zavezancev za informacije javnega značaja
Matija Kovač Vrbnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prvenstveno obravnavan Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot uvod v le-tega pa služi kratka predstavitev informacij javnega značaja. Delo tako vsebuje krajši opis lastnosti informacij javnega značaja in nekaterih institutov, povezanih z njimi, opis značilnosti in namena Registra zavezancev za informacije javnega značaja, njegovo povezavo s transparentnostjo delovanja javnih organov oziroma javnega sektorja, postopek vnosa zavezancev v register zavezancev in primerjavo s predhodno ureditvijo oziroma njegovim predhodnikom. Podana pa je tudi primerjava Zakona o dostopu do informacij javnega značaja z njegovimi novelami, pri čemer pa ne gre za pregled celotnega zakona, ampak predvsem za člene, direktno povezane z registrom zavezancev.
Ključne besede: Register zavezancev za informacije javnega značaja, informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnost, načelo prostega dostopa, spletna aplikacija za vpis podatkov o zavezancih.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 56; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici