SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


2171 - 2180 / 2276
Na začetekNa prejšnjo stran214215216217218219220221222223Na naslednjo stranNa konec
2171.
Vpisi v zemljiško knjigo s poudarkom na vpisu lastninske pravice, kadar ni listine, sposobne za vpis
Ermina Kamenčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Samo ažurna in popolna zemljiška knjiga je edino jamstvo za varnost pravnega prometa na področju nepremičnin. Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki je namenjena vpisu in objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Vpise v zemljiško knjigo delimo na glavne in pomožne vpise. Z glavnimi vpisi se v zemljiško knjigo vpisujejo pravice in pravna dejstva, s pomožnimi pa drugi podatki, za katere zakon določa vpis v zemljiško knjigo. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na podlagi pravnega posla je poleg veljavnega pravnega posla potrebna še vknjižba v zemljiško knjigo. Če stranke želijo vpisati lastninsko pravico na podlagi sklenjene pogodbe, morajo skladno z določbami ZZK-1 zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti zasebne listine v izvirniku. Listina, ki je podlaga za vknjižbo, mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Zasebna listina mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, overjen podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu in potrdilo o plačilu davka. Šele take pogodbe imajo status tabularne listine. Če pa listina zgoraj navedenih zahtev ne izpolnjuje, potem vknjižba v zemljiško knjigo ni mogoča. Kadar stranka ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vpis v zemljiško knjigo, ima na voljo več načinov, ki jih lahko uporabi, da pride do listine, sposobne za vpis: vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, sestavo posadne listine, tožbo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpisi v zemljiško knjigo, vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, izvirnik zasebne listine, notarska overitev, tabularna listina, vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, posadna listina, tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3123; Prenosov: 899
.pdf Celotno besedilo (392,48 KB)

2172.
ESČP - DELOVANJE SODIŠČA IN PRIKAZ PRIMEROV POVEZANIH S 3. ČLENOM EKČP
Matjaž Vrabec, 2009, diplomsko delo

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic — trenutno 47. Sodniki so izvoljeni s strani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, za dobo šestih let. Sestava sodišča se menja na tri leta, zato je ob prvi sestavi sodišča polovica sodnikov imela le tri letni mandat. Sodniki na sodišču delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Ne smejo opravljati nobenih dejavnostih, ki so v nasprotju z njihovo neodvisnostjo ali nepristranskostjo. Prav tako jim preneha mandat ko dopolnijo 70 let. Vlogo na sodišče lahko poda posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev konvencije. Pritožbo lahko vložijo tudi države pogodbenice (državna pritožba), in sicer zaradi domnevnih kršitev določil konvencije, ki bi jih lahko pripisali drugi državi pogodbenici. Postopek pred sodiščem je mogoče razdeliti na več faz: predhodni postopek in registracija vloge, obravnavanje vloge, preskus dopustnosti vloge, dajanje vloge vladi v odgovor, morebitna prijateljska poravnava oziroma sprejetje sodbe. Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbeno in deluje po načelu subsidiarnosti, nanj se lahko stranke obrnejo po izčrpanju pravnih sredstev v svoji državi, in sicer po dokončni odločitvi domačega sodstva, in sicer v roku šestih mesecev. Sodbe sodišča postanejo dokončne po preteku treh mesecev in so za tožene države obvezujoče. Sodišče pa lahko, na zahtevo odbora ministrov poda svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki zadevajo interpretacijo konvencije in njenih protokolov. Če se osredotočimo na obravnavo konkretnega člena ugotovimo, da se je sodišče v številnih primerih ukvarjalo z vprašanjem kršitve tretjega člena konvencije, ki pravi »nikogar se ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati«. S teoretičnega vidika v zvezi varovane pravice ugotovimo, da je le-ta absolutna, kar je splošno sprejeto, skozi sodbe pa se je razvilo spoznanje, katera dejanja spadajo pod pojem mučenja, katera pod pojma nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (njuno ločevanje pomeni da gre za dva dejanja, ki ju teorija in praksa razlikujeta). Večina dejanj, ki zapadejo pod tretji člen, spadajo pod pojem ravnanja, vendar pa je v določenih okoliščinah potrebno opredeliti tudi kaznovanje kot nedopustno ravnanje. Tretji člen z navajanjem nečloveškega in ponižujočega kaznovanja ustvarja razliko med takšnim kaznovanjem in kaznovanjem na splošno, pravica pa je lahko kršena tudi z opustitvijo ravnanja in ne z ravnanjem samim. Kot osnovno načelo glede dokaznega bremena pa velja, da domnevna žrtev nosi dokazno breme, vendar pa je kljub temu dolžnost države, da opravi učinkovito preiskavo okoliščin domnevnih kršitev. Sodišče je v svoji praksi določilo ločnico med mučenjem in drugimi oblikami nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter podlago za razlikovanje. Forum je tudi mnenja, da ta člen prepoveduje izročitev osebe državi, kjer bi bila podvržena mučenju ali državi, kjer bi lahko bila izrečena smrtna kazen Drugo področje ki lahko zapade pod tretji člen je tudi prisilno zdravljenje kot modaliteta nečloveškega in ponižujočega ravnanja, vendar pa je sodišče navedlo, da bo pri presoji imela glavno vlogo uveljavljena praksa v medicini. Glede dokaznega bremena je sodišče v konkretnem primeru navedlo, da v okoliščinah, ko je posameznik pred odvzemom svobode zdrav in nepoškodovan, po izpustitvi ali ob zaslišanju pred tožilcem pa poškodovan, leži dokazno breme vzroka in nastanka poškodb na organih oblasti. Predstavljenih je pet primerov, od katerih so po odločitvi sodišča štirje pomenili kršitev tretjega člena konvencije, eden pa ne, kar nam nekoliko približa okvir stopnje varstva tega člena in meje dopustnosti ravnanj države. Najprej je kot splošen predstavljen primer Cakici v. Turč
Ključne besede: evropsko sodišče za človekove pravice, evropska konvencija o človekovih pravicah in svoboščinah, postopek pred sodiščem, prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, teoretična analiza, praktična analiza, konkretni primeri v povezavi s tretjim členom, Soering v. Združeno kraljestvo, Matko v. Slovenija, Rehbock v. Slovenija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 5107; Prenosov: 900
.pdf Celotno besedilo (433,64 KB)

2173.
VPLIV RECESIJE NA OBNAŠANJE POTROŠNIKA - TURISTA
Lučka Čebular, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem je v Sloveniji dobil intenzivnejši zagon šele po dokončanju železniške proge Dunaj — Trst (l. 1857). Pri tem velja predvsem omeniti Bled, Rogaško Slatino, Portorož, Radence, Dobrno in druge, ki pa so še sedaj poznane turistične destinacije. Zakonodaja, ki pri nas zajema turistično področje je Zakon o varstvu potrošnikov, ki kot krovni zakon ureja področje potrošnikov tudi na splošno. 57. člen Zakona o varstvu potrošnikov se nanaša na pogodbe o turističnih aranžmajih. Ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Pomemben je tudi Obligacijski zakonik, ki ureja naslednje pogodbe turističnega področja. Te so; Pogodba o organiziranju potovanja, Posredniško pogodbo o zavarovanju, Pogodba o najetju gostinskih zmogljivost (Altomajska pogodba). Zadnja leta je začela recesija vplivati tudi na turistično industrijo in posledično na obnašanje potrošnika - turista. Negativni vplivi recesije so se začeli kazati že v drugi polovici leta 2008. Mednarodni turizem je v letu 2009 upadel za med 4 in 6 %, Evropski pa za med 6 in 8 %. Statistični podatki pa kažejo, da je recesija v tem obdobju zares vplivala na obnašanje potrošnika — turista. Tako je na Hrvaškem je od januarja do maja 2009 počitnikovalo devet odstotkov manj turistov kot v istem obdobju lani. V Sloveniji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v vseh turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za sedem odstotkov manj skupnih prihodov turistov in pet odstotkov manj prenočitev kot v istem obdobju lani. Kljub upadu obiska pa so pri nas v zdraviliških krajih zabeležili porast nočitev gostov. Tako so tudi v Rogaški Slatini, Termah 3000, zabeležili večji odstotek gostov kot leto prej. Število turistov pri nas, ki so šli na turistična potovanja v prvih osmih mesecih je manjše oz. enako v primerjavi z istim obdobjem v letu 2008, število turističnih potovanj ter število zasebnih potovanj pa se je v tej primerjavi povečalo.
Ključne besede: turizem, Zakon o varstvu potrošnikov, Obligacijski zakonik, recesija, obnašanje potrošnika – turista, mednarodni turizem, turistična potovanja, zasebna potovanja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2405; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (520,94 KB)

2174.
ZEMLJIŠKI DOLG
Teja Muraus, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja zemljiški dolg v slovenskem pravu. Opredeljen je kot pravica zahtevati poplačilo denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom. Poleg predstavitve samega instituta in problematike, ki zavira njegovo uporabo, sem zaradi podobnosti obeh institutov predstavila tudi nekaj prednosti in slabosti zemljiškega dolga v primerjavi s hipoteko.
Ključne besede: zemljiški dolg, lastniški zemljiški dolg, konverzija hipoteke v zemljiški dolg, varovalni zemljiški dolg, zemljiško pismo
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3498; Prenosov: 848
.pdf Celotno besedilo (730,64 KB)

2175.
KRIMINOLOŠKE POSLEDICE PODNEBNIH SPREMEMB
Sanja Alaber, 2009, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe predstavljajo najbolj pereč problem današnjega časa, hkrati pa se smatrajo za največji izziv človeštva. Osrednji cilj diplomske naloge je prikaz razsežnosti problematike podnebnih sprememb, predvsem pa njihov vpliv na naše družbeno življenje. Podnebne spremembe so pomemben pokazatelj nove varnostne dileme, saj bomo ogroženi tako na nacionalni, kakor tudi na mednarodni ravni. Povsem nov vidik proučevanja podnebja in njegovih sprememb je vidik kriminologije, ki poskuša obrazložiti razmerje med spremenjenimi naravnimi procesi v okolju in gibanjem kriminalitete. S tem namenom so tudi v osrednjem poglavju (z naslovom Kriminološke posledice podnebnih sprememb) predstavljene dve skupine študij. Prve pojasnjujejo vpliv povišanih temperatur na agresivno vedenje ljudi ter s tem posledično na kriminaliteto, in sicer predvsem na nasilna kazniva dejanja. Druga skupina študij pa prikazuje razmerje med izpostavljenostjo toksinom v okolju in stopnji kriminalitete. Za nadaljnje proučevanje vpliva naravnih procesov na kriminaliteto je pomemben nastanek zelene kriminologije, ki se ukvarja z ekološkimi kaznivimi dejanji in nastalo ekološko škodo, pri tem pa upošteva predvsem dejavnik družbene neenakosti, spola in rasnega razlikovanja. Diplomska naloga se dotika tudi problematike odgovornosti za porušeno ekološko ravnovesje in predstavlja nekatera pravna vprašanja in dileme, s katerimi bomo zaradi obsežnosti problematike podnebnih sprememb soočeni v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podnebne spremembe, kriminaliteta, vpliv temperature in toksinov, pravne dileme, odgovornost, zelena kriminologija, ekologija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1752; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2176.
UVELJAVLJANJE PRAVIC PACIENTOV NA PODROČJU ČEZMEJNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Ana Lešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravljenja v drugi državi članici je pravica posameznika, ki omogoča zdravstveno varstvo tudi zunaj meja domače države. V diplomski nalogi sta predstavljeni dve pravici iz sistema čezmejnega zdravstvenega varstva. Kot prva je predstavljena pravica do potrebnega zdravljenja v drugi državi članici, ki jo zavarovanec lahko uveljavlja na podlagi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Omenjena kartica omogoča ljudem iz držav članic Evropske unije (EU) ter iz Islandije, Hrvaške, Lihtenštajna, Norveške in Švice lažji dostop do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Največ pozornosti je namenjeno pravici do načrtnega zdravljenja v drugi državi članici. Za uveljavljanje pravice obstajata dva vzporedna sistema, ki omogočata mobilnost pacientov med državami članicami EU. Osnovni sistem predstavlja 22. člen Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ki postavlja pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja od nacionalnega nosilca zdravstvenega zavarovanja. Vzporedno pa Sodišče Evropske skupnosti (Sodišče ES) v svojih sodbah razlaga določbe Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti in možnost prostega pretoka zdravstvenih storitev in dajatev med državami članicami neposredno na PES. V okviru načrtnega zdravljenja v drugi državi članici je prav tako mogoče zaznati povečano zanimanje ljudi za tako imenovani zdravstveni turizem. V nadaljevanju so navedene novosti, ki jih bo prinesla Uredba št. 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in predlog Direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Ob konecu je predstavljena še trenutna zakonska ureditev čezmejnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in postopek pridobitve dovoljenja za zdravljenje v drugi državi članici, ki se sproži na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ključne besede: pravice pacientov, čezmejno zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, Evropska unija, Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, prost pretok storitev in dajatev
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 3184; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (301,88 KB)

2177.
KAZENSKOPRAVNA PROBLEMATIKA DAVČNEGA VRTILJAKA
Simon Križnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Davčni vrtiljak je najbolj znana sistemska utaja davka na dodano vrednost (dalje DDV), z načinom pogostih nakupov in prodaj med sodelujočimi davčni zavezanci, ki so lahko resnični ali fiktivni, en udeleženec pa se nahaja v drugi državi Skupnosti. Utaja DDV tipa vrtiljak deluje na principu zahtevkov vračila DDV, ki v verigi dobav nikoli ni bil vplačan. Je resen problem vseh držav članic EU, ki je nastal z uvedbo sistema prostega pretoka blaga, storitev, ljudi in kapitala znotraj skupnostnega evropskega trga. Davčni vrtiljaki bodo obstajali tako dolgo, dokler ne bo sistematičnih sprememb zakonodaje pri ustanavljanju gospodarskih družb tipa »missing trader« in učinkovitih davčnih organov, organov pregona in eksplicitnih obsodilnih sodb zoper organizatorje davčnih vrtiljakov. Kazensko pravo ne more biti edino sredstvo v boju zoper tovrstno gospodarsko kriminaliteto. Preseganje stanja neučinkovitosti na tem področju je v državi, ki se neuspešno spopada z gospodarskim kriminalom, dolgoročno možno ob združitvi moči strok gospodarskega prava, kazenskega prava, kriminalistike, kazenskega procesnega prava in nujnega dviga zavesti oziroma gospodarske kulture.
Ključne besede: davčni vrtiljak, »missing trader«, gospodarska kriminaliteta, finančna kriminaliteta, davčna zatajitev, Kazenski zakonik (KZ-1), Uredba komisije ES 1925/2004, Direktiva Sveta 2006/112/ES, Sodba Sodišča ES C-439/04 in C-440/04, odkrivanje in pregon, statistika davčnih zatajitev, ukrepi za izboljšanje.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 1998; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (615,28 KB)

2178.
PRAVICE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI S POUDARKOM NA SLABOVIDNIH
Teja Godec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so obravnavane otrokove pravice in pravice otrok s posebnimi potrebami, predvsem slepih in slabovidnih otrok. Dana problematika je razdeljena na tri dele. V prvem delu se avtorica ukvarja z otrokovimi pravicami na splošno, pri čemer se osredotoči predvsem na mednarodnopravno ureditev otrokovih pravic. V drugem delu se avtorica posveti otrokom s posebnimi potrebami. V prvi vrsti natančno razloži pojem »otrok s posebnimi potrebami« v različnih nacionalnih predpisih, navede pa tudi mednarodnopravne akte, ki to problematiko zadevajo. Posebej poudari pravice, ki izvirajo iz različnih nacionalnih predpisov. Najobširneje so v zadnjem delu obravnavani slepi in slabovidni otroci. Podana je definicija slepote, zgodovinski razvoj slepih in razvoj vida pri otroku. Navedene so najpogostejše okvare vida pri otrocih, avtorica pa predstavi tudi različne pristope k obravnavi slepega in slabovidnega otroka. Predstavljeno je tudi eno izmed najpomembnejših vprašanj glede razvoja slepega oz. slabovidnega otroka, to je zgodnja celovita obravnava. Avtorica se na koncu dotakne tudi pravic slepih in slabovidnih študentov, nenazadnje pa opravi tudi intervju s slepim študentom in slabovidno študentko teologije ter ju priloži diplomski nalogi.
Ključne besede: otrokove pravice, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2892; Prenosov: 540
.pdf Celotno besedilo (927,09 KB)

2179.
MEDIACIJA V DRUŽINSKOPRAVNIH SPORIH
Saška Klasinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Za spore, ki posegajo v razmerja med zakoncema (predvsem so povezani z razvezo zakonske zveze, ob tem tudi z delitvijo dotlej skupnega premoženja) ter spore glede urejanja razmerij med starši in otroki (npr. dodelitev otrok v varstvo in vzgojo) se uporablja družinska mediacija. Ta temelji na nekaterih, posebej za njen uspeh izredno pomembnih načelih (načelo prostovoljnosti, načelo fleksibilnosti postopka, načelo informiranosti, načelo nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja, načelo zaupnosti, načelo varstva največje otrokove koristi) ter poteka v več fazah, ki jih zaradi neformalnosti postopka ni možno fiksno določiti. Zato so poudarek na določenih fazah mediacijskega postopka kot tudi opredelitev in razporeditev faz odvisni od posameznih mediatorjev in njihove fleksibilnosti, da faze prilagodijo potrebam strank. V Sloveniji se mediacija šele uveljavlja. Ključnega pomena je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Danes se na sodiščih izvaja tudi družinska mediacija, in sicer v t.i. družinskopravnih sporih. To so spori o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, spori glede izvrševanja pravice do stikov ter spori glede obsega in delitve skupnega premoženja. Statistični podatki o številu uspešno opravljenih mediacij na Okrožnem sodišču v Ljubljani kažejo, da se je od leta 2002 do leta 2007 število teh povečalo (od 14 na 155) in je bil njihov delež vsa ta leta približno enak (ca. 70 %). V letu 2008 pa se je število uspešno zaključenih družinskih mediacij nekoliko znižalo (na 143). Da bi mediacija postala še več uporabljana in uspešnejša, bi bilo treba ljudem vsekakor še bolj približati možnost reševanja spora z uporabo mediacije s posredovanjem informacij o tem, kaj mediacija je, kateri so njeni cilji in njene prednosti. Diplomsko delo želi predstaviti, kakšne so posebnosti družinske mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Ključne besede: alternativne oblike reševanja sporov, mediacija, mediator, družinskopravni spor, družinska mediacija.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2457; Prenosov: 484
.pdf Celotno besedilo (677,25 KB)

2180.
INSTITUT RAZDEDINJENJA SKOZI TEORETIČNI IN PRAKTIČNI PRIKAZ
Maja Durič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano področje dednega prava, katerega temelj osnovne in vsake nadaljnje razprave ter izhajanj je dedovanje, proces, ki skozi določene predpostavke, pomeni upravičenje dedičev, da nasledijo zapustnikovo imetje in določbe, na kak način lahko do nasledstva pride. Ker se je skozi zgodovino udejanjil princip svobode testiranja, ki daje zapustniku možnost, da z oporoko razpolaga s svojim premoženjem tudi za čas po njegovi smrti, se ta svoboda razdelitve vseeno omejuje zaradi omogočanja koristi zapustnikovih najbližjih svojcev, z institutom nujnega deleža. Poudarek diplomskega dela se tako od temeljev dedovanja, zoži na specifično področje, ki se razprostira od upravičenja do nujnega deleža, do situacij, ko postane zaradi nedopustnega ravnanja dediča v odnosu do zapustnika, zagotavljanje nujnega deleža neobvezno. Neskladno z življenjskimi razmerami in moralo bi namreč bilo, če bi dedič navkljub svojim nedopustnim dejanjem, bil upravičen do določenega deleža samo na podlagi sorodstvene vezi. Ravno v izogib temu, je na voljo institut razdedinjenja, ki zapustniku omogoča, da določene dediče zaradi njihovega vedenja in dejanj, izključi iz dedovanja. Razdedinjenje spada tako rekoč poleg oporočnega dedovanja, pod dodatno, razširjeno avtonomijo zapustnika. Vendar ga tudi tu omejujejo taksativno našteti razlogi za razdedinjenje, ki določajo primere, v katerih lahko samo zapustnik razdedini nujnega dediča. Tako v primeru kršitve zakonite ali moralne dolžnosti, storitve hujšega kaznivega dejanja zoper zapustnika ali njegove bližnje sorodnike ter zaradi vdajanja brezdelju ali nemoralnemu življenju, tvega dedič, da bo z razdedinjenjem, izgubil to, kar bi mu drugače po naravi zakona nedvomno pripadalo, namreč, nujni dedni delež po svojem umrlem sorodniku ali zakoncu. Osrednja tema, razdedinjenje, pa ima stične točke, sploh glede razširjene avtonomije zapustnika glede določitve in izločitve dedičev ter možnostjo razpolaganja s svojim premoženjem po smrti, z institutoma dedno nevrednostjo ter odvzemom nujnega deleža v korist potomcev, katera sta tudi opisana in vsebinsko primerjana z razdedinjenjem. Celotno delo je tako zaokrožen prikaz - od temeljev pravic in možnosti dedovanja, do omejitev s strani oporočnika in zakonodajalca - skozi teoretičen in praktičen vidik.
Ključne besede: Dedno pravo, dedovanje, nujni delež, razdedinjenje
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2403; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (397,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici