SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 2186
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu
Betty Časar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Ključne besede: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 226; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (781,78 KB)

92.
Vrnitev prepovedanih plačil v delniški družbi
Primož Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Delničarji morajo kot člani delniške družbe ob njeni ustanovitvi zagotoviti plačilo osnovnega vložka, ki tvori osnovni kapital delniške družbe. Osnovni kapital delniške družbe ima poleg določitve sorazmerne udeležbe delničarjev v delniški družbi in zagotovitve začetnega kapitala delniške družbe tudi funkcijo varstva upnikov. Zaradi razpršenosti članske strukture delničarjev je v delniški družbi bistvenega pomena, da se vse delničarje obravnava enako in da se jim zagotovi enako udeležbo pri bilančnem dobičku. Vsa ostala izplačila ali naklonitve delničarjem so prepovedana, saj se s tem zagotavlja tako varstvo upnikov kot preostalih delničarjev, ki prepovedanega plačila s strani delniške družbe niso prejeli. Pred prepovedanimi plačili delniške družbe delničarju jih varujeta institut prepovedi vračila vložka in poseben korporacijski zahtevek, s katerim družba, ter v njenem imenu manjšinski delničarji in upniki od delničarja, ki je prepovedano vračilo prejel v škodo delniške družbe, zahtevajo vrnitev prepovedanega plačila. V delu sta predstavljena instituta vrnitve prepovedanih plačil in prepovedi vračila vložka, ki sta jedro načela ohranitve kapitala delniške družbe. V zvezi z navedenimi instituti so predstavljeni tudi posebni položaji in sicer v koncernskem pravu, v primeru izbrisa družbe brez likvidacije, predstavljena pa je tudi primerjava s korporacijskim zahtevkom v družbi z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: korporacijski zahtevek, načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, koncernsko pravo, izbris družbe brez likvidacije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 201; Prenosov: 51
.pdf Polno besedilo (900,62 KB)

93.
REDNO ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA V D.D. IN D.O.O.
Mitja Robin, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala v delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Gre za enega najzahtevnejših postopkov v d. d. ali d. o. o., ker lahko prinaša velike posledice za delničarje oziroma družbenike, predvsem pa za upnike družbe. Ključni del zakonske ureditve zmanjšanja osnovnega kapitala je varstvo upnikov. Varstvo upnikov se zagotavlja s pravico zahtevati zavarovanje za nezapadle terjatve in prepovedjo izplačil delničarjem na podlagi zmanjšanja osnovnega kapitala, preden so upniki poplačani ali zavarovani. Upnikom je dana tudi možnost ugovora proti vpisu sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala v sodni register, če družba krši zakonska določila o varstvu upnikov. V nalogi izpostavljam določene dileme glede uveljavljanja pravic upnikov v praksi. V magistrski nalogi najprej predstavljam pojem osnovnega kapitala s poudarkom na načelu ohranitve osnovnega kapitala in pomenu osnovnega kapitala kot jamstvene mase upnikom družbe. V nadaljevanju obravnavam postopek rednega zmanjšanja osnovnega kapitala po postopkovnih korakih, posebno poglavje pa namenjam varstvu upnikov. Vključujem tudi primerjavo z nemško ureditvijo, ki je zelo podobna slovenski.
Ključne besede: zmanjšanje osnovnega kapitala, redno zmanjšanje osnovnega kapitala, spreminjanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 150; Prenosov: 25
.pdf Polno besedilo (1,16 MB)

94.
Odpoklic člana uprave - primerjalno slovensko in nemško pravo
Mitja Lojen, 2017, magistrsko delo

Opis: Avtor se v magistrskem delu ukvarja z odpoklicem člana uprave. Predstavi celotno normativno ureditev odpoklicev v Zakonu o gospodarskih družbah in interesna razmerja v posameznih kapitalskih družbah, ki so posledica za veljavno ureditev odpoklica posameznih članov organov. Primerjalno-pravno obdela slovensko in nemško ureditve odpoklica. Podrobno predstavi ugotovitve nemške in slovenske teorije in sodne prakse. Prikaže skupne značilnosti in razlike med ureditvama. Zaradi podobnosti med ureditvama, sme slovenska sodna praksa posvojiti nekatere nemške rešitve. Slovenska ureditev odpoklica člana uprave se je spremenila leta 2001 z novelo ZGD-F, ki postavi utemeljen razlog za odpoklic kot pogoj za veljavnost sklepa nadzornega sveta in odpravi odpravnino, ki je po zakonu pripadla neutemeljeno odpoklicanemu. Delo prikaže formalne in materialne zahteve za sklep o odpoklicu člana uprave. Posebej se osredotoči na problem postopkovnih napak in napak pri formuliranju in utemeljevanju odločitve o odpoklicu. Predstavi pravne posledice posameznih napak in odpravi dvome o tem, da je sklep lahko izpodbojen. Sklep o odpoklicu člana uprave je lahko le ničen. Po uveljavitvi novele ZGD-F je slovenska sodna praksa naredila nekatere napake, predvsem ko je zavrnila sodno formalno-pravno presojo sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Kasneje se je sodno varstvo odpoklicanemu dovolilo. Predstavljen je kronološki pregled odločitev. Materialno-pravno zahtevo za veljavnost sklepa o odpoklicu predstavlja obstoj utemeljenega razloga za odpoklic. Obsežno je predstavljena nemška sodna praksa o vprašanju, kaj pomeni utemeljen razlog za odpoklic. Vsebinsko napolni pravni standard primeroma naštetih utemeljenih razlogov za odpoklic, to so hude kršitve obveznosti, nesposobnost za vodenje poslov in utemeljena nezaupnica skupščine. Razlika med slovensko in nemško ureditvijo je v tem, da so v nemški ureditvi utemeljeni razlogi za odpoklic našteti primeroma (eksemplifikativno), v slovenski pa taksativno. V celoti je predstavljena slovenska sodna praksa pri presoji utemeljenih razlogov za odpoklic. Posebnost slovenske ureditve so pomensko odprti odpoklici iz ekonomsko-poslovnega razloga. Delo se dotakne izgube zaupanja kot utemeljenega razloga za odpoklic in predloga sprememb Zakona o gospodarskih družbah s strani Združenja nadzornikov Slovenije. V zadnjem delu instrukcijsko predstavi sodno varstvo odpoklicanega in se dotakne problema drobitve sodnih pristojnosti, ki so posledica prenehanja več pravnih razmerij, v katera vstopi član uprave.
Ključne besede: sklep nadzornega sveta, ničnost sklepa nadzornega sveta, odpoklic člana uprave, utemeljeni razlogi za odpoklic, huda kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov, nezaupnica skupščine, ekonomsko-poslovni razlog, izguba zaupanja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 171; Prenosov: 61
.pdf Polno besedilo (1002,55 KB)

95.
RAZKRITJE DOKUMENTOV IZ PROGRAMA PRIZANESLJIVOSTI V CIVILNOPRAVNIH ODŠKODNINSKIH TOŽBAH
Natalija Vinčec, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica do odškodnine prava EU je lahko v nekaterih primerih v nasprotju z učinkovitostjo javnega izvrševanja pravil EU o konkurenci s strani Evropske komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Tako je v primeru, ko žrtev kršitve pravil EU o konkurenci zaprosi za dostop do dokumentov, ki jih je organ, pristojen za konkurenco, pridobil v okviru programa prizanesljivosti. Razkritje teh dokumentov bi bilo škodljivo za udeležence kartela, na način, da bi jih odvrnilo od sodelovanja v okviru programa prizanesljivosti. Prav tako bi njihovo razkritje zmanjšalo privlačnost in učinkovitost programov prizanesljivosti na ravni EU ali nacionalni ravni. Po drugi strani pa ti dokumenti vsebujejo informacije, ki jih žrtve kršitev pravil EU o konkurenci potrebujejo za utemeljitev odškodninske tožbe. Magistrsko delo preučuje načine dostopa do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica poskuša na podlagi analize sodne prakse Sodišč EU, nacionalnih sodišč držav članic, sodišč tretjih držav in Evropskega sodišča za človekove pravice odgovoriti na vprašanje ali se naj žrtvam kršitev pravil EU o konkurenci zagotovi dostop do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica prav tako opozori tudi na težave pri dostopu do navedenih dokumentov, ki so posledica odsotnosti pravno zavezujočih aktov na ravni EU. V zadnjem delu magistrskega dela je pozornost namenjena reformi programa prizanesljivosti in sprejetim ukrepom na ravni EU, katerih namen je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci.
Ključne besede: dokumenti programa prizanesljivosti, izjave zaradi prizanesljivosti, predhodne informacije, razkritje, program prizanesljivosti, pravica do odškodnine, odškodninska tožba
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 84; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (644,89 KB)

96.
ODLOČILEN VPLIV IN MEJE PODJETJA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Vesna Težak, 2016, magistrsko delo

Opis: Četudi se pravila konkurenčnega prava v Pogodbi o delovanju Evropske unije ('PDEU') nanašajo na podjetje, ni pojem podjetja nikjer definiran. Natančna definicija razsežnosti podjetja pa je v praksi ključna za presojo, katere določbe konkurenčnega prava EU se bodo v konkretnem primeru uporabile. Zato je Sodišče EU v svoji praksi izoblikovalo doktrino ekonomske enote, ki med drugim predvideva, da se lahko družba mati in družba hči dojemata kot eno podjetje za namene konkurenčnega prava EU. V ta namen je potrebno presoditi, ali ima družba mati na ravnanje družbe hčere možnost izvrševati odločilen vpliv in ali ta odločilen vpliv tudi dejansko izvršuje. Pričujoče delo se osredotoča na interpretacijo podjetja oziroma ekonomske enote v kontekstu dveh različnih vprašanj: prvič, ali oz. kdaj so sporazumi oziroma usklajena ravnanja med družbo materjo in družbo hčerjo zajeti s prepovedjo v členu 101(1) PDEU, ter drugič, ali in kdaj lahko Evropska Komisija globo za kršitve konkurenčnih pravil EU s strani družbe hčere pripiše družbi materi. Način, kako Sodišče EU in Komisija presojata možnost in dejansko izvrševanje odločilnega vpliva družbe matere nad družbo hčerjo v okviru teh dveh področij, ni enak. To posledično pomeni, da razsežnost podjetja v teh dveh kontekstih ni identična. Naloga tako skuša odgovoriti na vprašanje, ali je dvojen pristop k definiciji podjetja utemeljen z različnimi cilji posameznih določb konkurenčnega prava EU, ali pa bi moral biti pojem ekonomske enote oziroma podjetja v konkurenčnem pravu EU biti definiran enoznačno.
Ključne besede: ekonomska enota, odločilen vpliv, odgovornost družbe matere, člen 101 PDEU
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 293; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (893,58 KB)

97.
PARITETNA KLAVZULA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Matic Nedog, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga celovito obravnava obligacijskopravne in konkurenčnopravne vidike uporabe paritetnih klavzul. Slednje so analizirane tudi s primerjalnega vidika konkurenčnega prava EU in konkurenčnega prava ZDA. Po uvodnem delu so predstavljena pravnoteoretična izhodišča pravnoposlovnih paritetnih klavzul, različne pojavne oblike paritetnih klavzul in njihova sistematična razvrstitev. Klasifikacija različnih oblik paritetnih klavzul je ponazorjena tudi shematsko in s praktičnimi primeri posameznih oblik paritetnih klavzul. Paritetne klavzule so analizirane v ločenih poglavjih glede na logično razmejitev posameznih oblik paritetnih klavzul. V posameznih poglavjih so analizirani potencialni protikonkurenčni učinki uporabe določene oblike paritetnih klavzul ob upoštevanju relevantne sodne prakse, prakse organov za varstvo konkurence, pravnoteoretičnih stališč ter logičnih izpeljav. Iz analize potencialnih protikonkurenčnih učinkov uporabe paritetnih klavzul izhaja, da lahko njihova uporaba negativno vpliva na konkurenco predvsem v tržnih okoljih, kjer jih uporabljajo podjetja, ki imajo znatno tržno moč vsaj na eni stopnji distribucijske verige in/ali je uporaba (istih ali podobnih) paritetnih klavzul na istem upoštevnem trgu množično razširjena. V nasprotnih primerih, kadar so paritetne klavzule uporabljene na fragmentiranih trgih in/ali jih na istem upoštevnem trgu ne uporablja večje število podjetij, pa lahko tovrstne klavzule ustvarjajo nekatere pozitivne učinke na konkurenco, saj omogočajo večjo transparentnost cen in vzpodbujajo podjetja k medsebojeni (cenovni in necenovni) konkurenci, posledica česar so nižje cene blaga ali storitev za končne potrošnike. V tem smislu naloga analizira tudi potencialne prokonkurenčne učinke uporabe paritetnih klavzul, ki utegnejo odtehtati protikonkurenčne učinke. Iz obravnavanih primerov iz sodne prakse in prakse organov za varstvo konkurence je razvidno, da so paritetne klavzule običajno vsebovane v vertikalnih sporazumih, sklenjenih med podjetji, ki poslujejo na različnih stopnjah proizvodne ali distribucijske verige. Paritetne klavzule so torej potencialno omejevalna določila v vertikalnih sporazumih, za katere velja v konkurenčnem pravu EU poseben pravni režim. V nalogi je analiziran pravni okvir za presojo paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev na podlagi pravil konkurenčnega prava EU. V tej zvezi naloga obravnava temeljne vidike presoje paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev za izvzetje iz področja uporabe člena 101(1) PDEU na podlagi skupinske izjeme za vertikalne sporazume. Naloga se zaključuje z ugotovitvijo, da so podjetja v evropskem prostoru v pravni negotovosti glede veljavnosti dogovorov, ki vsebujejo paritetne klavzule, saj so le-te v konkruenčnem pravu EU urejene pomanjkljivo. Dodatno antinomijo na tem področju povzročajo posamezni nacionalni zakonodajalci s sprejetjem ad hoc predpisov, ki predvidevajo (absolutno) prepoved uporabe paritetnih klavzul na določenih gospodarskih področjih. V zaključku so predstavljeni pričakovani normativni ukrepi s strani Evropske komisije na področju paritetnih klavzul. V sklepnem delu so prav tako izpeljani ključni elementi za presojo paritetnih klavzul v skladu s pravili konkurenčnega prava EU.
Ključne besede: Klavzula največjih ugodnosti, MFN klavzula, paritetna klavzula, platforma, dvostranski trgi, konkurenčno pravo EU, vertikalni sporazumi, vertikalne omejitve
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 142; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

98.
Pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo
Dora Škrobar, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavam pravna vprašanja v zvezi s plačilom za delo. Plačilo za delo je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja, zato je eno izmed pomembnejših pravnih vprašanj določitev te pravice v pogodbi o zaposlitvi. Ker gre za osrednji institut delovnega prava, ki je v preseku različnih, največkrat nasprotujočih si interesov delavca, delodajalca in države, ureditev plačila za delo ni prepuščena avtonomiji pogodbenih strank s pogodbo o zaposlitvi, ampak se je oblikoval korpus obvezujočih pravnih pravil, ki določajo minimalne delovnopravne standarde varstva pravice delavca do plačila za delo. Kljub obsežnemu pravnemu urejanju tega področja s heteronomnimi in avtonomnimi pravnimi pravili, se ohranja načelo v korist delavca (in favorem) urejanja pravice v pogodbi o zaposlitvi, tako po obsegu, kot po višini posameznih vrst izplačil. Delo se osredinja na prikaz in pravno analizo urejanja plačila za delo v Zakonu o delovnih razmerjih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti in v tej zvezi splošno obravnava posamezna pravna vprašanja. Do katerih plačil, poleg plače je upravičen delavec na temelju svojega statusa, kakšna naj bo višina plače in drugih plačil, ali ima delavec in delavka pravico do enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti, pravočasnost izplačila, obremenitev plačila z obveznimi dajatvami, pravice delavca v primeru zamude ali neizplačila plače, ali sprememba zakona ali kolektivne pogodbe vpliva na določila o plačilu za delo v pogodbi o zaposlitvi idr., to so osrednja pravna vprašanja, ki jih obravnava magistrsko delo. Gre za široko, kompleksno in izredno pomembno področje delovnega prava, s katerim se povezujejo številni delovnopravni instituti, neposredno ali vsaj posredno. Poleg delovnopravnega vidika pa je plačilo za delo pomembno tudi iz davčnega vidika in vidika socialne varnosti. V obsežno materijo pravnega urejanja plačila za delo pa posegajo tudi mednarodne norme in norme Evropske unije. Sicer na tej ravni ni mogoče pričakovati podrobne ureditve plačila za delo, vendarle pa iz njih izhajajo nekatera temeljna načela in pravice, ki jih je treba upoštevati v nacionalnem pravnem redu. V magistrskem delu je izpostavljen le pregled pravnih vprašanj v zvezi s plačilom za delo v zasebnem sektorju. Delo ne vključuje posebnosti urejanja plačnega sistema v javnem sektorju, saj le-ta zaradi specifične javnopravne narave in z njim povezanih javnih financ, zahteva posebno pravno obravnavo.
Ključne besede: Plačilo za delo, kolektivne pogodbe, minimalna plača, enako plačilo delavcev in delavk za enako delo in delo enake vrednosti, pravno varstvo pravice do plačila.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 146; Prenosov: 67
.pdf Polno besedilo (1,89 MB)

99.
Financiranje sistema za ravnanje z odpadno embalažo
Redy Petrovič Mihelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Odpadna embalaža predstavlja velik javnofinančni problem, zato sem se v nalogi osredotočil na analizo financiranja sistema za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji. Proučil sem zakonodajo, pravne predpise, akterje, ki urejajo predmetno področje in ocenil dejansko stanje v letih od 2009 do 2016. Težave pri financiranju in nastanek stroškov izhajajo iz sistemskih pomanjkljivosti. Vrsto slabosti predstavlja način financiranja zbiranja odpadne embalaže, ker družbe za ravnanje z odpadno embalažo niso sofinancirale zbiranja odpadne embalaže in postavitve infrastrukture za ločeno zbiranje odpadne embalaže, temveč sta se zbiranje in nabava infrastrukture v celoti zagotavljali s ceno gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Sistem zato ni spodbujal gospodinjstev in izvajalcev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, da bi zbrali več odpadne embalaže in ni omogočal zadostne preglednosti delovanja sistema in stroškov ter prihodkov sistema v delu, ko morajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo zagotavljati predelavo odpadne embalaže, ki jo zberejo v sistemu. Kljub temu pa so gospodinjstva zaradi vse večje ozaveščenosti ločila vedno več odpadne embalaže, čeprav so morala zaradi uvedbe dodatne storitve plačevati zbiranje komunalnih odpadkov po višji ceni. Ministrstvo dolga leta ni zadostno posredovalo s svojimi ukrepi, ni pripravilo meril za določanje stroškov, ni pripravilo operativnega programa niti spremembe zakonodaje in tako ni vplivalo na vire financiranja, čeprav so imeli izvajalci gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov zaradi uvedbe ločenega zbiranja odpadne embalaže večje stroške, ker so morali zagotoviti dodatno infrastrukturo za ločeno zbiranje odpadne embalaže in povečati pogostost odvoza komunalnih odpadkov, česar večinoma niso mogli v celoti nadomestiti z zvišanjem cene za storitve zbiranja odpadne embalaže. Nedorečenost razmerij med udeleženci v sistemu ravnanja z odpadno embalažo je omogočala opuščanje prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in povzročala tveganje prelivanja dobičkov iz javnega v zasebni sektor, zaradi tega pa ni bil ustrezno zavarovan javni interes. Podatki za oceno doseganja okoljskih ciljev so bili precenjeni, netočni in nezanesljivi za resne analize in prenovo sistema. Spremljanje in nadzor sistema ni bil zadosten in ciljno usmerjen. K učinkovitejšemu delovanju sistema ni prispevala niti okoljska dajatev - prvič, ker ni bila pobrana v zadostni meri in drugič, ker se zbrana sredstva niso porabljala za zmanjševanje obremenjevanja okolja ali za odpravo posledic, ki nastajajo zaradi vsebnosti okolju škodljivih snovi v embalažnih materialih, kar je glavni namen načela plačila za obremenjevanje, zaradi katerega je bila okoljska dajatev uvedena. V analiziranem obdobju je neustrezna ureditev sistema dopuščala neučinkovito in nepregledno financiranje ter spremljanje in nadzor delovanja sistema za ravnanje z odpadno embalažo in tako puščala odprta vrata za vrsto tveganj znotraj financiranja sistema.
Ključne besede: odpadna embalaža, ministrstvo za okolje, družbe za ravnanje z odpadno embalažo, izvajalci gospodaskih javnih služb, Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, financiranje, embalažnina, stroški, prihodki, okoljska dajatev.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 279; Prenosov: 42
.pdf Polno besedilo (1,09 MB)

100.
POLST - ZDRAVNIŠKA NAVODILA ZA OŽIVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ŽIVLJENJA
Rok Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Physician Orders for Life-Sustaining Treatment (POLST) je institut ameriškega prava, katerega glavni namen je izboljšanje kakovosti paliativne oskrbe bolnikov, ki se bližajo koncu svojega življenja. Spodbuja aktivno sodelovanje med pacientom in zdravnikom in omogoča oblikovanje pravno zavezujočih zdravniških navodil, ki naj bodo spoštovana v najbolj kritičnih trenutkih zdravljenja. POLST kot koncept vključuje program uporabe in poseben obrazec. Prvotno se je pojavil v ameriški zvezni državi Oregon leta 1991. Danes je vzpostavljen in z manjšimi variacijami deluje vsaj v šestnajstih zveznih državah. Kot institut s krajšo pravno tradicijo je s strani ameriške javnosti deležen številnih kritik, tako pozitivnih kot negativnih. POLST je nastal kot odgovor na aktualna vprašanja medicinskega prava. Gre za vprašanja, ki si jih postavljamo tudi pri nas. Kljub velikim razlikam med kontinentalnimi in anglo-ameriškimi pravnimi redi lahko med slovensko in ameriško pravno ureditvijo potegnemo številne vzporednice. Z Zakonom o pacientovih pravicah, ki je bil sprejet 26. 2. 2008, je Slovenija naredila velik preskok v procesu razvoja pravic pacientov. Pridružila se je izbranemu krogu držav, ki so se odločile temeljne pravice pacientov konkretizirati s posebnim zakonom. Zakon temelji na pacientovi svobodi odločanja o sebi, kar predstavlja tudi vrhovni postulat sodobnega medicinskega prava.
Ključne besede: POLST, ameriško pravo, medicinsko pravo, Zakon o pacientovih pravicah, pacientova avtonomija, vnaprej izražena volja.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 51; Prenosov: 16
.pdf Polno besedilo (962,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.41 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici