SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2188
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Glavna obravnava - načelo javnosti in koncentracije
Anita Sever, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed najpomembnejših faz civilnega pravdnega postopka, glavno obravnavo in dve temeljni načeli, ki prideta na glavni obravnavi še posebej do izraza. To sta načelo javnosti in načelo koncentracije postopka. Vsako izmed obeh načel je v diplomski nalogi podrobno analizirano, in predstavljeno tudi skozi aktualno novelo ZPP-E. S pomočjo strokovne literature, sodne prakse, zakonov in tudi nekaterih, za to temo pomembnih internetnih virov, pa je razložen tudi sam pomen glavne obravnave skozi spremembe, ki jih je prinesla že prej omenjena novela. V povezavi z načelom javnosti so opisani primeri, v katerih pride do izključitve le te. Veliko pozornosti pa sem namenila predvsem novelirani ureditvi nekaterih institutov, ki so posredno povezani s tem načelom. Drugo posebno načelo pravdnega postopka, ki ga zajema ta diplomska naloga, pa je načelo koncentracije postopka. V diplomski nalogi sem predstavila sam razvoj tega načela skozi različne novele Zakona o pravdnem postopku. Poudarek pa je na trenutno aktualni ureditvi načela po noveli ZPP-E. Na kratko sem omenila tudi pomen omenjenega načela v posebnih postopkih in opisala posledice kršitve načela.
Ključne besede: civilni pravdni postopek, glavna obravnava, novela ZPP-E, načelo javnosti, poslovna skrivnost, tajni podatki, načelo koncentracije, program vodenja, pripravljalni narok
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (319,27 KB)

2.
Analiza sodne prakse posebnega premoženja zakoncev po letu 2010
Patriša Kokol, 2017, diplomsko delo

Opis: S sklenitvijo zakonske zveze nastanejo za zakonca določene pravne posledice, tako na osebnem kakor tudi na premoženjskopravnem področju. Pravila družinskega prava na splošno, kot tudi premoženjskopravna razmerja med zakoncema, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta zakon pozna en sam, obligatoren zakonski režim. Je kogentne narave in zato zakonca ne moreta pogodbeno spreminjati premoženjskega režima, saj ta ni prepuščen svobodi pogodbenega urejanja. Veljavna pravna ureditev določa režim skupnega premoženja in režim posebnega premoženja zakoncev. Trenutek, ko začnemo ločevati skupno in posebno premoženje zakoncev, je trenutek sklenitve zakonske zveze. Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V zvezi s skupnim premoženjem velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Posebno premoženje zakoncev pa je premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. V kategorijo posebnega premoženja uvrščamo prav tako premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom, temveč neodplačno. Zakonskih določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja med zakoncema, je v slovenskem pravnem redu relativno malo. Velik pomen imajo na tem mestu sodišča, ki skozi svoje odločitve z interpretacijo in konkretizacijo zakonskih določb vsebino postavljajo v okvir prava. Sprejetje novega Družinskega zakonika je na področju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema prineslo velike spremembe. Zakoncem in zunajzakonskim partnerjem je omogočil, da bodo s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko izključili zakoniti premoženjski režim in tega uredili s pogodbo na način, ki jim najbolj ustreza. V primeru, ko zakonca ne bosta sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, bo za njiju veljal zakoniti premoženjski režim.
Ključne besede: Zakonska zveza, premoženjska razmerja, premoženjskopravni režim, premoženje zakoncev, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, sodna praksa, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (586,24 KB)

3.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 5; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (251,72 KB)

4.
Jasna in natančna določitev proizvodov in storitev pri registraciji znamke: analiza konkretnega primera
Filip Lenovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Znamke so pomembna kategorija pravno zavarovanih pravic, ki v veliki večini primerov nastanejo le na podlagi registracije. Določitev blaga ali storitev je eden izmed elementov registracije, vendar predstavlja več kot zgolj formalnost, saj služi kot osnova za ugotovitev vsebine pravic iz znamke. Na prostoru EU so različni pristopi posameznih uradov k določitvi blaga ali storitev vodili v pravno negotovost. Sodba Sodišča EU v zadevi IP Translator naj bi to negotovost odpravila. Po kriteriju jasnosti in natančnosti, kot enem izmed pomembnejših izvlečkov iz zadeve IP Translator, mora prijavitelj pri določitvi blaga ali storitev upoštevati tudi interese pristojnih organov in gospodarskih subjektov, da imajo le ti možnost seznanitve z vsebino pravic iz znamke za katero se zahteva varstvo. V praksi, prijavitelji pri določitvi blaga ali storitev uporabljajo Nicejsko klasifikacijo. Sestavljena je iz 45 razredov, vsak razred pa ima splošne naslove, ki podajajo splošne informacije o blagu in storitvah zajetih v razredu. Pri določitvi blaga ali storitev z uporabo splošnih naslovov, sta se izoblikovala različna pristopa k interpretaciji takšne določitve in posledično je bilo vsebina znamke odvisna od pristopa, ki ga je sprejel posamezni urad. Zadeva IP Translator je razjasnila, da je uporaba splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije dovoljena, v primeru, da zadosti kriterijem jasnosti in natančnosti. Močno je vplivala na sprejetje pristopa ''pomeni to, kar je zapisano'' interpretacije splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije, kar pomeni, da splošni naslovi zavarujejo le tisto blago ali storitve iz posameznega razreda, ki dobesedno sodi v pomen tega naslova. Vpliv sodbe v zadevi IP Translator pa je viden tudi v sekundarni zakonodaji EU, ki vključuje dodatna določila glede določitve blaga ali storitve in sprejemu skupnih praks različnih uradov za intelektualno lastnino v EU o uporabi Nicejske klasifikacije in določitvi blaga ali storitev.
Ključne besede: znamka, blago in storitve, registracija, Nicejska klasifikacije, IP Translator
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (983,48 KB)

5.
Mednarodna pristojnost v sporih zaradi kršitev avtorske pravice - pomen odločbe SEU v zadevi Pinckney proti KDG Mediatech
Ožbe Brezovec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je mogoče dostopati na dotično spletno stran.
Ključne besede: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping, kraj škodljive posledice
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (568,67 KB)

6.
Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

7.
Ukrepi inšpektorjev za delo v luči novejše sodne prakse Upravnega sodišča
Anja Šprah, 2017, diplomsko delo

Opis: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Ključne besede: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (504,96 KB)

8.
Sankcioniranje delodajalcev za kršitve delavskih pravic
Monika Iršič, 2017, diplomsko delo

Opis: V kolikor delodajalec krši pravice delavcev, imajo ti za zaščito na voljo različna pravna sredstva. Če delavcu zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja nastane pravno priznana škoda, mu je delodajalec odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Delavec lahko svoje pravice uveljavlja tudi preko institutov delovnega prava. Posredno varstvo pa je delavcem zagotovljeno tudi preko Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki odloča o prekrških, poda pa lahko tudi kazensko ovadbo. Kršitve delodajalca so namreč lahko tudi tako težke, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja in imajo lahko za delodajalca težke posledice v obliki visokih denarnih glob oziroma celo v obliki zaporne kazni. V primeru kršitev s strani delodajalca pa so poleg odškodninske in kazenske odgovornosti ter uveljavljanja pravic preko delovnega sodišča delavcu na razpolago tudi nekatera druga sredstva, ki sicer ne predvidevajo neposredne pravne posledice, temveč posredno, indirektno ščitijo delavca in silijo delodajalca k spoštovanju delovnopravne zakonodaje. Zaradi določenih kršitev lahko delavec poda izredno odpoved, v primeru, kršenja pravic več delavcem se ti lahko tudi združijo in organizirajo stavko, ki delavcem omogoča pridobitev pravic, kar delavec kot posameznik ne bi mogel doseči. Z namenom varstva pa so ustanovljeni tudi nekateri posebni državni organi - Varuh človekovih pravic RS, zagovornik načela enakosti in Komisija za preprečevanje korupcije. Še posebej pa so pomembni nekateri specialnejši zakoni, ki delavce ščitijo še dodatno. Tako ZUTD določa, da je posredovanje zaposlitve pogojeno z izpolnjevanjem določenih predpostavk, med katerimi je tudi spoštovanje delavskih pravic, slednje pa velja tudi za delodajalca, kot zunanjega izvajalca aktivnosti programov APZ in za delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. ZGD-1 ščiti delavce tako, da prepoveduje ustanavljanje družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika osebi, ki je kršila pravice delavcev. ZZSDT določa da se lahko tujec zaposli le pri delodajalcu, ki spoštuje delovnopravno zakonodajo, po ZJN-3 pa mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da ne spoštuje določenih delavskih pravic. Za prijavo na javni razpis pa zakonodaja na splošno ne postavlja pogojev spoštovanja delovnega prava s strani delodajalca, a zasledimo ogromno razpisov, ki to določajo kot pogoj za sodelovanje. Ker pa namen sankcioniranja kršitev zakonodaje ni samo v sankcioniranju konkretnega subjekta, temveč tudi v generalni prevenciji pa je v ta namen vodenih tudi kar nekaj evidenc.
Ključne besede: Zaščita pravic delavcev, kršitve delodajalcev, sankcije, odškodninska odgovornost delodajalca, odgovornost delodajalca za prekrške, kazenska odgovornost delodajalca, indirektna pravna sredstva, evidence.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

9.
Razlike in podobnosti med okoljevarstvenimi dovoljenji v Sloveniji
Maja Čuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Okolje, kot zbir raznih sfer, ki obsega vse od tal pa do zraka, potrebuje celovit in skupen pristop glede pravne in dejanske ureditve. Na tej predpostavki sloni tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj. Evropska unija, med drugim, poskuša z omejevanjem obremenjevanja okolja z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj in zahtevo, da države članice ta institut prenesejo v njihove pravne rede. Okoljevarstvena dovoljenja so bila v pravni red Republike Slovenije prenesena preko Zakona o varstvu okolja ter raznih uredb, ki iz tega zakona izhajajo ter podrobneje urejajo okoljevarstvena dovoljenja. Okoljevarstvena dovoljenja so številčna in tudi obširna, vendar jih lahko razporedimo v tri glavne oziroma večje skupine. Največja in najbolj obširna skupina glede števila podvrst dovoljenj je skupina okoljevarstvenih dovoljenj, ki izhajajo iz 82. člena Zakona o varstvu okolja in so urejena s številnimi uredbami, pri čemer ima vsako dovoljenje specifične pogoje za pridobitev ter kasneje tudi različno vsebino. Drugi dve vrsti sta okoljevarstveno dovoljenje za obrate, ki predstavljajo večje tveganje za okolje in pa dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, ki pa nista zato nič kaj manj obširni in specifični, ravno nasprotno. Kot vso pravo pa se tudi pravo varstva okolja, in s tem tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj ter pogoji za pridobitev teh, konstantno spreminja in prilagaja dejanskim razmeram, kar je glede na vse večje onesnaževanje in obremenjevanje okolja zelo zahtevna naloga tako zakonodajalca Evropske unije kot našega nacionalnega zakonodajalca, ki zahteve Evropske unije med drugim tudi vnaša v naš pravni red. Tako je smisel diplomske naloge predvsem čimbolj sistematično predstaviti sistem okoljevarstvenih dovoljenj v Sloveniji.
Ključne besede: okoljevarstvena dovoljenja, okolje, direktiva IED, direktiva SEVESO, razlike, podobnosti, Evropska unija, emisije, imisije.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (682,42 KB)

10.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Ključne besede: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (507,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici