SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2120
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Ključne besede: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (1,30 MB)

2.
KONCEPT UČINKOVANJA LASTNINSKE PRAVICE V NOTRANJEM IN ZUNANJEM RAZMERJU
Jani Slapnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Z diplomsko nalogo skušam predstaviti na novo uveljavljeni koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, ki se kaže predvsem v drugačnem pogledu na pomen izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila v povezavi z učinkovanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v določenih pravnih razmerjih. Koncept namreč temelji na stališču, da v določenih pravnih razmerjih lastninska pravica na nepremičnini preide na pridobitelja že pred samo vknjižbo pravice v zemljiško knjigo, s čimer prihaja do neke vrste odmika od do sedaj splošno uveljavljenega načela, ki temelji na konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa. Na utemeljitvah novega koncepta v povezavi z novelirano ureditvijo izbrisne tožbe je v nalogi predstavljen tudi institut lastninske pravice v pričakovanju, ki ga materialna zakonodaja sicer ne ureja, je pa nastal kot posledica razvoja pravne teorije in z njo povezane sodne prakse. V diplomskem delu so uvodoma predstavljene temeljne značilnosti lastninske pravice, pogoji za njeno pridobitev vključno s pomenom vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ter v nadaljevanju skozi sodno prakso predstavljen koncept razvoja prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju. Ker gre v osnovi za nov pogled na pomen učinkovanja lastninske pravice v določenih pravnih razmerjih, je namen diplomske naloge takšna razmerja osvetliti ter znotraj njih upoštevajoč nova spoznanja teorije in prakse, predstaviti možnosti glede pravne zaščite predvsem s stališča pridobitelja lastninske pravice. Razmišljanja o učinkih, ki jih ima izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo v določenih pravnih razmerjih skušam na koncu diplomskega dela prenesti tudi v reševanje kolizije dveh stvarnih pravic na nepremičnini.
Ključne besede: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, lastninska pravica v pričakovanju, koncept prenosa lastninske pravice v notranjem in zunanjem razmerju, izbrisna tožba
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (415,47 KB)

3.
Primerjava pogodbene in prisilne hipoteke v teoriji in praksi
Aleksander Kumer, 2017, magistrsko delo

Opis: Hipoteka v slovenskem pravnem redu predstavlja eno izmed najučinkovitejših zavarovanj odprtih terjatev. Omenjeni pravni red loči več vrst hipotek, katerih razlike se kažejo zlasti v ustanovitvi le-teh. Razlike se pojavijo tudi kasneje med morebitnim prenosom, uveljavitvijo ter izbrisom hipotek. V predmetnem magistrskem delu bom pobližje predstavil temeljne razlike med pogodbeno in prisilno hipoteko z naziranje pravne teorije ter sodne prakse. Ob razlikah bo podrobno predstavljen tudi izvršilni postopek na nepremičninah dolžnika, saj je smisel hipoteke ravno njena uveljavitev. V magistrskem delu bom obenem predstavil ugovore, ki jih lahko hipotekarni upniki pričakujejo pri uveljavitvi hipotek ter pričakovane posledice.
Ključne besede: hipoteka, terjate, ustanovitev hipotek, prisilna hipoteka, pogodbena hipoteka, hipotekarni upnik, magistrska dela
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 79; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (616,37 KB)

4.
ODPIS DAVČNEGA DOLGA FIZIČNIM OSEBAM KOT UKREP SOCIALNE POLITIKE
Marko Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavan institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti, kot ukrep socialne politike, pri čemer je izpostavljeno vprašanje smiselnosti ureditve instituta odpisa davčnega dolga v ločenih pravnih virih. Tradicionalno je institut odpisa neporavnanih davčnih obveznosti urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2), zakonodajalec pa je v preteklosti odpis davka uredil tudi v specialnih predpisih, kot vzporedno obliko instituta odpisa iz davčnega postopka. Odpis davka je lahko posledica objektivnih okoliščin, ob nastopu katerih ZDavP-2 predpisuje odpis davka, kot posledico prenehanja davčne obveznosti (npr. odpis zaradi neizterljivosti kot posledica smrti zavezanca ali prenehanja pravne osebe, zastaranja pravice do izterjave, odpis zaradi pravnomočnega zaključka insolventnega postopka ali pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, itd.). V navedenih primerih se odpis davka izvede po uradni dolžnosti, brez meritorne odločitve davčnega organa, za izvedbo odpisa pa zadostuje obstoj okoliščin, na katere ZDavP-2 navezuje prenehanje davčne obveznosti. Druga oblika odpisa neporavnanih davčnih obveznosti je odpis zaradi ogroženosti preživljanja. Gre za postopek, ki se opravi na zahtevo stranke, ki zaradi subjektivnih okoliščin (socialnega položaja, zdravstvenega stanja, elementarne nesreče, itd.) ni sposobna izpolniti svoje davčne obveznosti in poravnati odmerjenega oz. obračunanega davka. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja je odraz načela socialne države, ki se uresničuje skozi zavestno odpoved javnofinančnega prihodka države, v zameno za zmanjšanje socialne ogroženosti materialno depriviligiranih davčnih zavezancev, ki bi jim plačilo davka ogrozilo lastno preživljanje oz. preživljanje njihovih družinskih članov. Odpisa davka zaradi ogroženosti preživljanja za posamezne vrste davčnih obveznosti, kljub izpolnjevanju zakonskih pogojev za odpis davka, davčni organ ne more odobriti. V posameznih primerih je odpis davka urejen v specialnih predpisih, katerih namen je enkraten gospodarski ali socialni ukrep. Zadnji takšen primer je Zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD), ki je poleg odpusta civilnopravnih obveznosti predvidel tudi postopek odpusta neporavnanih davčnih obveznosti. Temeljni cilj predmetnega zakona naj bi bila takojšnja razbremenitev socialno najšibkejših v smislu odpusta neporavnanih civilnopravnih obveznosti (iz naslova rednih gospodinjskih stroškov, dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in bančnih stroškov) ter odpisa javnopravnih terjatev iz naslova davčnih obveznosti. Ob natančnem pregledu t.i. skrajšanega postopka odpisa neporavnanih davčnih obveznosti zaradi ogroženosti preživljanja, ki ga je uvedel ZPIUOD je mogoče zaznati vrsto restrikcij in omejitev, ki odpis urejajo strožje kot obstoječa ureditev v okviru ZDavP-2 in so posledično privedle do neučinkovitosti izvedenega ukrepa v praksi. Odpis neporavnanih davčnih obveznosti (redna oblika odpisa kot tudi t.i. odpis po skrajšanem postopku) je v nalogi obdelan s pravno teoretičnega vidika, z vidika sodne prakse, primerjalno pa je prikazana ureditev instituta odpisa davčnega dolga v Republiki Hrvaški.
Ključne besede: odpis davka, delni odpis davka, odlog plačila davka, obročno plačilo davka, enkratni odpis ogroženost preživljanja, socialna ogroženost, davčni zavezanec, davek, davčni postopek, obrazec vloge, neizterljivost davka.
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 85; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (2,47 MB)

5.
PRAVNI VIDIK PRISPEVKA ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV
Darija Valančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Promocijske aktivnost za kmetijske in živilske proizvode so, ob vedno večji ponudbi proizvodov potrebne, da se potrošniki seznanijo s ponudbo na trgu, še posebej na trgu kmetijskih in živilskih proizvodov, kjer je konkurenca med ponudniki izredno velika. Z namenom predstavljanja kakovostne domače, lokalne hrane je bil leta 2011 sprejet Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (v nadaljevanju: ZPKŽP). V drugi polovici leta 2016 se predvideva začetek zbiranja prispevka za promocijo, ki bo še okrepil aktivnosti na področju promocije kmetijskih in živilskih proizvodov. Promocijske kampanje, ki promovirajo slovensko, lokalno, z dežele in domače in s tem napotujejo na ne kupovanje tujih oziroma uvoženih proizvodov lahko štejemo za oviro prostemu pretoku blaga, kar pa je v neskladju z eno od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga. V magistrski nalogi proučujem pravne vidike prispevka za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Na začetku so predstavljene dosedanje aktivnosti promocije kmetijskih in živilskih proizvodov v Sloveniji. Sledi podrobnejša analiza ZPKŽP tako glede tega, kdo so zavezanci, na kakšen način bo prispevek obračunan in plačan, vodenje evidenc, nadzor in izterjava prispevka ter predvidene aktivnosti promocije skladno z določbami ZPKŽP. Sledi poglavji, v katerem so predstavljeni vsi, ki bodo vključeni v sistem promocije v trenutku, ko se bo pričelo zbirati prispevek za promocijo po ZPKŽP. V nadaljevanju je predstavljen sistem promocije v Avstriji, ki služi za primerjavo s sistemom, kot se predvideva v Sloveniji. Sledi še poglavje, v katerem analiziram promocijo na ravni EU s poudarkom na skladnosti s členoma 30 PDEU in 34 PDEU. Magistrsko nalogo zaključim s poglavjem, v katerem potrdim postavljene hipoteze.
Ključne besede: prispevek za promocijo, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, notranji trg EU, prost pretok blaga
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 102; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

6.
Izpodbijanje pravnega posla v obliki notarskega zapisa
Jerneja Hernja, 2017, magistrsko delo

Opis: Notarski zapis je javna listina, če so zato izpolnjene predpostavke iz Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Kljub temu, da je notarski zapis javna listina, nima učinka pravnomočnosti. Na podlagi izrecnega soglasja dolžnika pridobi posebno naravo, in sicer postane neposredno izvršljiv. Terjatev mora biti določena in zapadla. Kadar je notarski zapis neposredno izvršljiv, ima podoben učinek izvršljivosti kot pravnomočna sodna odločba ali sodna poravnava. Za varstvo dolžnika v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa je poskrbljeno z ugovori zoper sklep o izvršbi na podlagi 55. člena ZIZ (v nadaljevanju ZIZ) in s samostojno tožbo. Poudariti je treba, da ni veljaven ugovor zoper sklep o izvršbi, da je notarski zapis ničen, to je treba dokazati v pravdi. Prav tako je treba razlikovati med tožbo, v kateri se izpobija veljavnost pravnega posla, ki je sklenjen v obliki notarskega zapisa, in ugotovitveno tožbo. Z ugotovitveno tožbo lahko dolžnik izpodbija lastnost javne listine (pristnost, sestavo ali vsebino). Za pravne posle, za katere ZN v 46. in 47. členu ter drugi zakoni predpisujejo kot pogoj za veljavno sklenitev obliko notarskega zapisa, je posledica kršitve obličnosti ničnost. V izjemnih primerih so dopustna odstopanja in izjeme, vendar izpolnitev ničnega notarskega zapisa ne omogoča konvalidacije v veljavno sklenjen pravni posel. Glede na posebno naravo pravnega posla, sestavljenega v obliki notarskega zapisa, in pregledano sodno prakso je razvidno, da se poskusi izpodbijanja pravnih poslov, sklenjnenih v obliki notarskega zapisa, pojavljajo, vendar jih poskušajo v večini primerov izpodbiti na napačen način.
Ključne besede: notar, notarski zapis, javna listina, ničnost, izpodbojnost, izpodbijanje notarskega zapisa, neposredna izvršljivost notarskega zapisa, avstrijsko pravo
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 123; Prenosov: 28
.pdf Polno besedilo (4,60 MB)

7.
Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP) ter mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami (ISDS/ICS)
Maruša Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) spada v skupino megaregionalnih sporazumov. Njegov cilj je predvsem odprava trgovinskih ovir v različnih gospodarskih sektorjih, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Gre za vsebinsko izredno širok sporazum, ki poteka med dvema velikima in ekonomsko močnima, a zelo različnima tvorbama, od katerih je ena nadnacionalna in druga nacionalna, vsaka od njiju pa uživa različno stopnjo varstva na področju varovanja družbe, okolja, javnega zdravja ter zaščite potrošnikov. Prav zaradi tega je pomembno, da se vsa odprta vprašanja, ki izhajajo iz sporazuma, dorečejo dosledno, eksaktno in transparentno. Pogajanja o sporazumu TTIP namreč potekajo v tajnosti , vsebina sporazuma se še vedno spreminja in razvija, nekatere države članice Evropske unije (v nadaljevanju EU) pa podpisu sporazuma odkrito nasprotujejo. Eno najspornejših vprašanj iz sporazuma je prav gotovo vprašanje vključitve mehanizma za reševanje sporov Invesor- State Dispute Settlement (v nadaljevanju ISDS) oziroma Investment Court System (v nadaljevanju ICS) v sporazum. Magistrsko delo obravnava pojem TTIP na splošno, torej njegove bistvene lastnosti ter v zvezi s tem tako predvidene prednosti in morebitne slabosti. V posebnem delu pa se dotakne reševanja mednarodnih investicijskih sporov in pri tem podrobno obravnava mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami ter zaščito tujih investicij v sporazumu TTIP. Primerjalnopravni pregled mehanizma ISDS in predlaganega izboljšanega mehanizma ICS pokaže veliko negotovost zaupanja v tovrstne mehanizme in odpira vprašanje nujnosti vključitve takega mehanizma v megaregionalne sporazume tako TTIP kot primerljive sporazume.
Ključne besede: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami, Sistem investicijskega sodišča, TTIP, ISDS, ICS, mednarodne tuje investicije
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 135; Prenosov: 35
.pdf Polno besedilo (833,65 KB)

8.
Humanizacija družbe v EU, ki naj bi jo zagotavljali njeni pravni akti, s poudarkom na preprečevanju trgovine z ljudmi
Sara Zavernik, 2017, diplomsko delo

Opis: Humanizacija je proces, ki se zagotavlja skozi pravne akte, vzgojo in vplive okolice na posameznike, da se zagotovi človeškost in dobrobit posameznika. Humanost je beseda, ki ima zelo veliko različnih definicij, skupno pa jim je le eno. Ravnati tako, da je v dobro ljudi, obenem pa se zagotavlja dobrobit posameznika. Ugotavljamo, da je humanost na udaru prav pri trgovini z ljudmi, saj gre tukaj za nečloveško, nehumano ravnanje z žrtvami trgovine. Trgovino z ljudmi poznamo že iz antičnih časov v njeni prvotni obliki, ki jo imenujemo suženjstvo. Suženjstvo ima svoj izvor že pred antičnimi časi, ko je prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku leta 1760 pr. n. št. Skozi tisočletja se je spreminjalo, raslo in preoblikovalo v trgovino z ljudmi. Suženjstvo zelo dolgo ni veljalo za nelegalno dejavnost, medtem ko trgovina z ljudmi je v današnjem času nekaj nelegalnega in sprevrženega, kar današnja družba ne odobrava. Statistike po svetu so zelo različne, saj je mogoče govoriti le o domnevnih številkah, saj dejanskega števila žrtev ni mogoče ugotoviti. Število žrtev v svetu se giblje med 12 in 29,8 milijona žrtev in enako je glede dobička trgovine z ljudmi. Statistiko v EU vodi EUROSTAT na podlagi podatkov iz posameznih držav članic, ki vsako leto posredujejo pridobljene podatke o domnevnih in identificiranih žrtvah. Tukaj je potrebno poudariti, da v statistiko niso vključene vse države članice, saj je za obdobje treh let potrebno zagotoviti statistične podatke za vsako od teh treh let in to nekatere države niso storile, zato je statistika omejena samo na tiste, ki so jih. Statistika bi bila v drugem primeru nepravilna in netočna, saj ne bi bilo mogoče spremljati porasta ali padanja števila žrtev. Statistika se vodi glede na vse možne kriterije: spol, starost, obliko izkoriščanja, državljanstvo itd. Mednarodna organizacija dela je v letu 2014 govorila o približno 150 milijardah ameriških dolarjev dobička na letni ravni trgovcev z ljudmi. Potrebno je omeniti tudi najrazličnejše oblike izkoriščanja, ki ga trpijo žrtve. Prostitucija, otroška pornografija, prisilne poroke, prodaja organov, to in še več je oblik izkoriščanja, ki trgovcem prinašajo dobiček, obenem pa kršijo najbolj osnovne človekove pravice. Problematike trgovanja z ljudmi se zavedajo tudi institucije EU, ki sprejemajo pravne akte za zaščito žrtev, preprečevanje trgovine z ljudmi in kaznovanje vseh udeleženih. Listina o temeljnih pravicah je tisti najbolj osnovni pravni akt, ki zagotavlja pravice in svoboščine posameznikov, obenem pa vsebuje prepoved suženjstva in prisilnega dela. Drugi pravni akti, ki se nanašajo na trgovino z ljudmi, so Direktiva 2011/36/EU, Direktiva Sveta 200/43/ES, Amsterdamska pogodba in mnogi drugi pravni akti, ki so navedeni v nalogi. Pravni akti nam pravice in svoboščine priznavajo, ni pa to nikakršno zagotovilo, da bo tudi tako. Trgovci z ljudmi definitivno žrtvam tega ne priznavajo, saj potem ne bi mogli govoriti o trgovini z ljudmi. Humanost je nekaj, kar v večini primerov povezujemo s posameznikom, ampak je potrebno tudi ugotoviti, ali so pravo in politike EU, ki nas ščitijo, dovolj humane same po sebi. Na to temo je napisana obsežna knjiga, ki se dotakne vseh področij in disciplin politike in prava EU ter nam da malo drugačen vpogled v trenutno situacijo v EU. Krivda pa ni samo na premalo humani politiki in pravu EU, ampak na sodobni družbi. Potrošniška družba, ki jo žene naprej želja po vedno več stvareh, tehnološki napredek in razvoj sta človeka postavila v ozadje in ga enako kot stvari ovrednotila v denarju. Da ima to vse vpliv na trgovino z ljudmi, je kakopak jasno že na prvi pogled, obenem pa je potrebno vedeti, da je v potrošniškem svetu na voljo vse, po čem je povpraševanje. Torej je družba tista, ki jo lahko krivimo, da trgovina z ljudmi še vedno obstaja, obenem pa služi takšne velike količine denarja, saj brez povpraševanja ni ponudbe.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, pravo EU, humanizacija, sodobna družba
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 130; Prenosov: 19
.pdf Polno besedilo (1,33 MB)

9.
Zaznamba vrstnega reda s pregledom sodne prakse
Tamara Farazin, 2017, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno pravo in pravni institut zemljiške knjige predstavljata na področju nepremičninskega pravnega prometa ključen dejavnik. Zemljiška knjiga s svojimi načeli, predvsem z načelom javnosti, vsakomur omogoča vpogled in pridobitev zemljiškoknjižnih podatkov o določeni nepremičnini. V povezavi z načelom javnosti, zemljiška knjiga izključuje, da bi se stranke lahko sklicevale na nepoznavanje dejanskih pravnih dejstev in pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. Tako lahko kupec pred nakupom nepremičnine v zemljiški knjigi preveri, če je ta obremenjena s kakšno pravico, ki bi po nakupu bremenila njega (npr. hipoteka). Na prvi pogled pravni institut zemljiške knjige daje vtis, da se z vpisom in pridobitvijo določene knjižne pravice zagotovi popolno varstvo strank v zvezi s posli z nepremičninami. Poudariti moramo, da čeprav velikokrat vknjižbo v prvi vrsti pogovorno označujemo kot najpomembnejšo in morda celo kot edino vrsto vpisa, še zdaleč ni tako. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) zraven vknjižbe, kot vrste glavnega vpisa, pozna tudi predznambo, zaznambo, ter dva pomožna vpisa, plombo in poočitev. V središče svoje diplomske naloge sem postavila zaznambo vrstnega reda, saj je ta izrednega pomena v pravnem prometu z nepremičninami. Je eden izmed glavnih vpisov v zemljiško knjigo, pri katerem je najpomembnejša objava in vpis določenih pravno pomembnih dejstev ali osebnih lastnosti imetnika. S tem z zaznambo vrstnega reda dosežemo varovanje vrstnega reda pridobitve pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, to je s trenutkom, od katerega zaznamba učinkuje. Poenostavljeno lahko povemo, da kdorkoli, ki pridobi kakršnokoli knjižno pravico za tem, ko je zaznamba že pridobila učinke, se na nepoznavanje pravnega dejstva v zvezi z nepremičnino ne more sklicevati.
Ključne besede: zaznamba vrstnega reda, vrste glavnega vpisa, zemljiška knjiga, Zakon o zemljiški knjigi.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 114; Prenosov: 17
.pdf Polno besedilo (570,80 KB)

10.
Uporaba 64. člena Stvarnopravnega zakonika v sodni praksi
Mario Niderl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega obravnavo instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe in pregled sodne prakse. V našem pravnem redu je razpolagalna sposobnost eden od temeljnih pogojev za prenos lastninske pravice. Vendar pa tudi naša stvarnopravna zakonodaja, podobno kot večina evropskih, na premičninskem področju omogoča tudi pridobitev lastninske pravice od nelastnika, torej nekoga ki nima razpolagalne sposobnosti, predvsem s ciljem, da se čim bolj varuje pravni promet in s tem dobroverni pridobitelji. Možnost pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, je predvidena v 64. členu Stvarnopravnega zakonika, pod naslovom »Posebni primeri pridobitve«. Vendar pa je pomembno poudariti, da je mogoče pridobiti lastninsko pravico kljub dejstvu, da ni izpolnjena predpostavka razpolagalne sposobnosti le, če so izpolnjeni vsi kumulativno postavljeni pogoji, kot jih določa zakon. V diplomskem delu so razčlenjeni vsi pogoji za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, vključena je tudi sodna praksa, ki v je skozi sodne odločbe vzpostavila merila za presojo izpolnjevanja zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe. Predvsem so se sodišča skozi sodne odločbe ukvarjala s presojo dobrovernosti pridobitelja lastninske pravice, nekaj sodnih odločb se nanaša tudi na druge zakonske pogoje. V zaključku diplomskega dela, je na kratko predstavljena problematika protipravno prilaščenih vozil in uporaba instituta pridobitve lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe v postopkih zasega takih vozil s strani državnih organov ter postopkih vračanja le teh. Na kratko so predstavljeni tudi pogoji za odškodninsko odgovornost v primeru protipravnih zasegov oziroma morebitnih nepravilnosti pri vračanju zaseženih vozil njihovim lastnikom.
Ključne besede: lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice od razpolagalno nesposobne osebe, dobrovernost, odplačnost, protipravna prilastitev, zaseg, odškodninska odgovornost
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 94; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (761,77 KB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici