Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Študijsko gradivo je zasnovano kot integrirani pripomoček za študente prve stopnje univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki obiskujejo predmet Obligacijsko pravo. Gradivo je namenjeno podpori obrnjenemu in problemsko orientiranemu učenju, pri čemer vključuje teoretična vprašanja, trditve in praktične primere, s katerimi študentje poglobijo razumevanje obravnavane snovi. Vsako poglavje nudi usmeritve za študij, pregled ključnih pojmov in naloge za utrjevanje znanja. Gradivo pomaga študentom razvijati analitične sposobnosti in pravno razmišljanje, kar je bistveno za uspešno reševanje pravnih problemov tako med študijem kot v kasnejši karieri. Poleg priprave na izpit pri predmetu Obligacijsko pravo je gradivo koristno tudi za poglabljanje znanja pri drugih predmetih s področja civilnega in gospodarskega prava.
Ključne besede: obligacijsko pravo, splošni del obligacijskega prava, načela obligacijskega prava, razvrstitev obveznosti, sklepanje pravnih poslov, napake v stipulacijski fazi
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (67,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Študijsko gradivo je zasnovano kot integrirani pripomoček za študente prve stopnje univerzitetnega študijskega programa Pravo na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki obiskujejo predmet Obligacijsko pravo. Gradivo je namenjeno podpori obrnjenemu in problemsko orientiranemu učenju, pri čemer vključuje teoretična vprašanja, trditve in praktične primere, s katerimi študentje poglobijo razumevanje obravnavane snovi. Vsako poglavje nudi usmeritve za študij, pregled ključnih pojmov in naloge za utrjevanje znanja. Gradivo pomaga študentom razvijati analitične sposobnosti in pravno razmišljanje, kar je bistveno za uspešno reševanje pravnih problemov tako med študijem kot v kasnejši karieri. Poleg priprave na izpit pri predmetu Obligacijsko pravo je gradivo koristno tudi za poglabljanje znanja pri drugih predmetih s področja civilnega in gospodarskega prava.
Ključne besede: obligacijsko pravo, poslovne obveznosti, napake v solucijski fazi, personalne subrogacije, sprememba, prenehanje in neučinkovanje obveznosti, posebni del obligacijskega prava
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (78,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na primerjalno analizo pravne ureditve instituta zunajzakonske skupnosti v Republiki Sloveniji (Slovenija) in Republiki Severni Makedoniji (Makedonija). Začne se z definicijo in zgodovinskim pregledom družine in življenjskih skupnosti, nadaljuje pa s primerjavo pravnih definicij iz družinskega prava. V nadaljevanju so analizirana še druga področja, ki se dotikajo zunajzakonskih partnerjev, ter relevantna sodna praksa za to področje s sklepi in idejami, kako izboljšati trenutni položaj zunajzakonskih skupnosti v izbranih državah. Visok odstotek razvez, ekonomska neodvisnost, obredi in upravni postopki vodijo do tega, da sklenitev zakonske zveze ni prva izbira med mladimi, ki iščejo alternativne načine ureditve življenjske skupnosti. Ena najpogostejših alternativ je institut zunajzakonske skupnosti, vendar njegovo poznavanje, razumevanje, kdaj in kako nastane zunajzakonska skupnost ter kakšne so pravice in obveznosti, ki jih bosta imela zunajzakonska partnerja, med državljani teh držav ni dovolj poznano. Prispevek poskuša s primerjalno analizo podati osnovna znanja, ki bi jih državljan moral imeti o zunajzakonski skupnosti. Temeljita primerjalno pravna analiza, pri kateri so bili natančno upoštevani vidiki pozitivnega prava ter sodne prakse v obeh državah, je omogočila celovit pregled med pravnimi ureditvami. Bistvo analize je predstaviti razlike in podobnosti, ki obstajajo med državama, da bi državljane teh dveh držav seznanili s tem institutom. Čeprav sta bili obe državi del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ), lahko ugotovimo, da je Republika Slovenija zunajzakonskim partnerjem priznavala in določila veliko več pravic in obveznosti kot Republika Severna Makedonija. Poleg tega imata obe državi še vedno problem z zunajzakonsko skupnostjo, ki predstavlja dodatno breme za sodišča, ker jo je treba dokazovati in ugotavljati v sodnem postopku. V prispevku je podana kritika in vizija izboljšanja pravnega okvira z namenom olajšanja dela sodnikov, zunajzakonskih partnerjev in drugih ter ustvarjanja boljšega pristopa za partnerje, ki bi želeli vzpostaviti zunajzakonsko skupnost.
Ključne besede: družinsko pravo, družina, življenjska skupnost, zunajzakonski partnerji, premoženjska razmerja, pravice in obveznosti, Republika Slovenija, Republika Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (932,09 KB)

Opis: Načelo pravne države je temeljno ustavno načelo, brez katerega bi v državi vladalo nepredvidljivo in nestabilno stanje, ki bi rezultiralo v samovoljno delovanje državnih organov. To načelo vzpostavlja normalno delovanje državnega ustroja in s pomočjo svojih podnačel zagotavlja, da imamo vzpostavljeno vladavino prava v državi, hkrati pa z omejevanjem samovoljnega delovanja državne oblasti, varuje človekove pravice in svoboščine. Pravna država deluje kot stabilna struktura, dokler ne napočijo izredne situacije, kot smo jim bili priča tudi v obdobju epidemije Covida-19. To je bilo obdobje, ko je bila na določenih točkah pravna država pod velikim vprašajem, saj je predvsem v izvršilni veji oblasti prihajalo do nepravilnosti. Vse se je začelo marca 2020, ko je v Slovenijo prodrl Covid-19 in je odstopila tudi dotedanja vlada. Vsekakor je šlo za obdobje, na katerega državni ustroj ni bil pripravljen, vendar je težava tičala tudi v pomanjkanju kvalitetne zakonodaje, ki bi racionalno urejala to stanje. Nepravilnosti so se začele pojavljati že takoj, ko je vlada »vladala« z odloki, s katerimi je posegla predvsem v človekovo pravico svobodnega gibanja – k temu je predvsem botrovala tudi policijska ura. . Ustavno sodišče je najprej presojalo samo vsebino odlokov in kar nekaj časa potrebovalo, da je dejansko ugotovilo, da le-ti sploh nimajo formalne podlage, tako da njihova vsebina sploh ne bi smela biti predmet odločanja. Na Ustavno sodišče so predvsem prihajale zahteve za oceno ustavnosti v povezavi s pravico do svobodnega gibanja (32. člen Ustave Republike Slovenije) in osebne svobode (19. člen Ustave Republike Slovenije), pri katerih je le-to ugotovilo, da je zagotovo prišlo do posega. Kar pomeni, da je v tistem času z »neustavnimi« odloki prišlo do poseganja v pravno državo, saj je zakonodajno funkcijo tako rekoč, v rokah držala izvršilna oblast, kar pa v našem sistemu ne velja za normalno situacijo. Veliko prahu je dvigovalo tudi nesprejeto izredno stanje, ki bi pravila igre močno spremenilo ampak je svojo funkcijo najverjetneje odigrala slaba definicija in pravna praznina, ki je prisotna pri tem institutu. V našem pravnem sistemu je namreč le-ta slabo zasnovan in lahko tudi v prihodnje povzroča preglavice v kolikor se ne uredi oz. zastavi funkcionalno. Razvidno je bilo tudi, da je cepljenje proti Covidu-19 dejansko mejilo že na obvezno cepljenje, saj je življenje tistih, ki cepiva niso prejeli oz. virusa niso preboleli, bilo ovirano.
Ključne besede: pravna država, svoboda gibanja, izredno stanje, odlok, cepljenje, policijska ura, Ustava, človekove pravice, neustavnost, osebna svoboda, Ustavno sodišče, izvršilna oblast
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 72
Celotno besedilo (692,96 KB)

Opis: Definicij prostitucije obstaja toliko kot ljudi, ki o njej govorijo, razmišljajo in pišejo. Nobena izmed njih ni edina pravilna. Ker je prostitucija večplasten pojav, mora njena opredelitev to upoštevati in odražati. Obstoj prostitucije opredeljuje spolno dejanje, ki se nadalje povezuje z željo ali s potrebo po spolnosti kot taki. Željo ali potrebo determinira plačilo, ki je najbolj bistven element prostitucije. Slednja pa ne bi obstala brez ponudnic in ponudnikov na eni strani ter povpraševalk in povpraševalcev na drugi, kakor tudi ne brez infrastrukture. V Sloveniji so se uveljavile različne pojavne oblike prostitucije. Skladno z okoljem in s povpraševanjem se spreminja tudi ponudba. Kot najpogostejše oblike se pojavljajo ulična, stanovanjska, hotelska, spletna prostitucija, prostitucija v bordelih, nočnih lokalih, masažnih salonih in »escort« prostitucija. Razlogi za vstop v prostitucijo so različni, razlikujejo se glede na okolje, obliko prostitucije, obdobje in druge dejavnike. Vselej je gonilna sila ekonomska nujnost. Države ubirajo različne pristope do prostitucije, na kar vplivajo zgodovinski dejavniki, odnos do človekovih pravic, vprašanja ženske enakopravnosti, pregona kaznivih dejanj s področja zlorabe prostitucije, trgovine z ljudmi in podobno. Kljub različnim pristopom so se uveljavili trije osnovni modeli – prohibicijski, regulativni in abolicionistični model. Prohibicionizem prostitucijo obravnava kot nemoralno in sankcionira spolne delavce ter stranke. Regulacionizem problematiko označuje kot nujno zlo, ki ga je potrebno nadzorovati, predvsem z nadzorom in s prepovedjo delovanja v primeru spolnih bolezni. Abolicionizem pa zagovarja liberalizacijo same prostitucije, vendar s preganjanjem zvodništva, trgovine z ljudmi, v nekaterih konkretnih oblikah tudi z organiziranjem prostitucije v zaprtih prostorih. V Sloveniji je prostitucija od leta 2003 dekriminalizirana. Organiziranje prostitucije ni kaznivo, je pa kazniva njena zloraba, ki jo določa 175. člen Kazenskega zakonika. Sum zlorabe prostitucije se pojavlja tudi v okviru izvajanja dejavnosti erotične masaže, tj. masaže, ki se osredotoča na spodbujanje spolnega užitka in vzburjenje osebe. Dejavnost erotične masaže – kakor tudi dejavnost prostitucije – je umeščena v katalog dejavnosti pod druge obrti. Leta 2005 pa je bil v register poklicev v Sloveniji umeščen tudi poklic erotičnega maserja. Slovenska sodišča so že večkrat odločala o tem, katera dejanja zajema dejavnost erotične masaže, kakšna je razlika med dejavnostjo erotične masaže in izkoriščanjem prostitucije, kaj je izkoriščanje prostitucije, o zaslužkih, namenih ter povodih oseb, ki se s tem ukvarjajo. Sodna praksa s tega področja je ustaljena.
Ključne besede: prostitucija, erotična masaža, zloraba prostitucije, erotični maser, dekriminalizacija
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (728,19 KB)