| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2987
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko delo
Filip Banfro, 2024, magistrsko delo

Opis: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države. Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev. Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno.
Ključne besede: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

2.
Registrska neposestna zastavna pravica na premičninah kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatev : magistrsko delo
Klara Leskovar, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga strukturirano in celostno obravnava institut registrske neposestne zastavne pravice na premičninah. Avtorica želi s pomočjo aktualne zakonodaje, njenih sprememb, sodne prakse in pravne literature predstaviti institut registrske neposestne zastavne pravice kot učinkovit institut stvarnopravnega zavarovanja terjatve kljub morebitnim pomislekom nekaterih pravnih teoretikov in nekaterih zakonodajnih pomanjkljivostih. Neposestna zavarovanja na splošno spadajo med najmanj učinkovite oblike zavarovanj, vendar se z uvedbo registra pri registrski neposestni zastavni pravici, kot dodatni varovalki za upnike, lahko izboljša učinkovitost takšnega zavarovanja. Prav tako uvedba registra spominja na zavarovanje terjatev s hipoteko, vendar instituta ne moremo v popolnosti izenačiti. Glavni namen instituta je zavarovanje upnikovih terjatev, s katerim ti pridobijo prednostno poplačilno upravičenje. Hkrati pa registrska neposestna zastavna pravica omogoča, da zastavitelj zastavljeno premičnino še naprej uporablja in ekonomsko izkorišča. Novela SPZ-B in Uredba RZPP sta prinesli številne spremembe in odpravile nekatere nedoslednosti pri registrski neposestni zastavni pravici. Prenova registra je omogočila enostavnejše, tehnično bolj dovršeno in hitrejše vpisovanje neposestnih zastavnih pravic na premičnini v register, prav tako je omogočen tudi enostavnejši dostop do podatkov, ki so vanj pisani. Registrska neposestna zastavna pravica s konstitutivnim oziroma oblikovalnim učinkom nastane z vpisom v register. Sporazum o ustanovitvi v obliki notarskega zapisa predstavlja zgolj razpolagalni pravni posel. Del teorije zavrača konstitutivni učinek vpisa v register, vendar je sodna praksa to stališče zavrnila. Predmet registrske neposestne zastavne pravice je omejen zgolj na taksativno določene premičnine z Uredbo RZPP, in sicer so to: zaloge, oprema in motorna vozila. Namreč le-tem premičninam je mogoče določiti učinkovit enoličen identifikacijski znak, ki je potreben za vpis zastavne pravice v register. Publicitetno načelo registra je najpomembnejše ter se močno zgleduje po publicitetnem načelu zemljiške knjige, vendar ju povsem ne moremo izenačiti, saj je zemljiška knjiga lastniški register, medtem ko register to ni. Publicitetno načelo zagotavlja dodatno varstvo upnikom predvsem proti tretjim, saj izključuje možnost dobroverne pridobitve lastninske pravice na zastavljeni premičnini. Ponovno se del teorije pri registrski neposestni zastavni pravici ne strinja s takšnim učinkom publicitetnega načela, vendar tudi to stališče sodna praksa zavrača. Realizacija poplačila iz zavarovanja z registrsko neposestno zastavno pravico je odvisna od sodelovanja zastavitelja, zato lahko ločimo prostovoljno in neprostovoljno uresničitev zastavne pravice. Registrska neposestna zastavna pravica formalno preneha šele z izbrisom iz registra, četudi je z materialnopravnega vidika razlog prenehanja nastopil že prej.
Ključne besede: Neposestna zastavna pravica, zavarovanje terjatev, novela SPZ-B, notarski zapis, zaloge, register, publicitetni učinek, rubež.
Objavljeno v DKUM: 13.05.2024; Ogledov: 82; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Korupcijska kazniva dejanja in pranje denarja : magistrsko delo
Petar Knežević, 2024, magistrsko delo

Opis: Večina kaznivih dejanj o korupciji in pranju denarja je bila obravnavnih, zato smo se odločili za njihovo povezavo kot poseben način raziskave. In sicer, kot dva elementa, ki ne samo da vplivata na žrtve, temveč vplivata na celi pravni sistem, politiko in ekonomijo. Korupcija, oziroma korupcijska kazniva dejanja so poseben del tega vpliva, ki so razdeljena na poglavja vezana na volilna kazniva dejanja, gospodarska kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper uradne dolžnost. Termin korupcije je zelo težek za razkrivanje glede na to, da se niti ena od strank ne počuti kot žrtev kaznivega dejanja ter da imata obe strani od tega akta korist. Korupcijska kazniva dejanja so zapletena za razkriti, vendar glede na preprečevanje korupcije v zahodni Evropi so kar na visokem nivoju, večji problem predstavljajo države vzhodne Evrope, posebej ozemlja Sovjetske zveze. Vendar je v primerjavi z Azijo, Afriko, Centralno in Južno Ameriko korupcija v Evropi na veliko nižjem nivoju. Zelo pomembno vlogo na to, ima neodvisna sodna oblast in posebna zakonska regulativa, ki podrobno ureja vprašanje korupcije, kot in njeno samo inkriminacijo. Vse kar mora Slovenija narediti je, da omogoči boljše funkcioniranje same Komisije za preprečevanje korupcije. Pranje denarja, to je potreba vsakega storilca kaznivega dejanja, da umazan denar, ki je sprejet z izvršitvijo kaznivega dejanja, opere na različne načine. Obstajajo različni načini za pranje denarja, vendar Europol trdi, da največji problem pri spremljanju denarnih tokov predstavljajo slamnata podjetja, podjetja s katerim se plačuje z gotovim denarjem (kot so restavracije, bari, picerije), tudi kriptovalute (posebej tiste, ki se lahko uporabljajo anonimno). Kadar govorimo o kriptovalutah, ne mislimo se na vse, zato ker se samo 2 % pranja denarja vrši preko le teh, nekatere se lahko spremljajo, vendar se danes denar ne pere samostojno preko kriptovalut, temveč se meša z legalno prejetim denarjem, tako da se onemogoča spremljanje denarnih tokov. Pranje denarja vselej vključuje dve kaznivi dejanji: predhodno kaznivo dejanje (s katerim storilci pridobijo premoženjsko korist) in kaznivo dejanje legitimizacije te premoženjske koristi. V enem delu magistrske naloge smo pojasnjevali, da je korupcija kaznivo dejanje, kasneje pa, da je korupcija ena od faz pranja denarja. Razlog za to je, da sta kazniva dejanja povezana in da se njihov odnos lahko obravnava na dva načina, odvisno od perspektive. Kot faza pranja denarja se korupcija pojavlja v vseh fazah. Storilci korupcijskih kaznivih dejanj želijo svoj umazan denar oprati in zato pride do pranja denarja.
Ključne besede: Korupcija, pranje denarja, povezava med korupcijo in pranjem denarja, zakonska ureditev, način obrambe
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (678,10 KB)

4.
Aktualna vprašanja v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika po ziz in problematika varstva upnikov : magistrsko delo
Sebastjan Horvat, 2024, magistrsko delo

Opis: Novela ZIZ-M je že 13. sprememba Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki je v veljavo stopila 27. marca 2021. Novela je precej spremenila pogoje za odlog v primerih izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Opredelila je tudi pogoje, ko je mogoče izvršbo odložiti tako na predlog dolžnika kot tudi po uradni dolžnosti, v kolikor so za to podani posebej upravičeni razlogi. Magistrsko delo obravnava temeljna načela izvršilnega postopka, vsebuje splošni pregled pravnih sredstev ter predstavlja mehanizme varstva upnikov. Posebej izpostavljena je tematika v zvezi z odlogom izvršbe na predlog dolžnika, upoštevajoč spremembe in aktualna vprašanja ter dileme, ki se pojavljajo v praksi. Poleg mehanizmov varstva upnikov je predstavljena problematika le teh na podlagi preučitve komentarjev, mnenj in sodne prakse. Magistrsko delo vsebuje tudi primerjalnopravni vidik ureditve v Republiki Hrvaški. V sklepnem delu so predstavljeni zaključki zastavljenih hipotez, in sicer se je z uvedbo novele ZIZ-M dodatno zaščitilo najranljivejše dolžnike in jim s tem znatno izboljšalo položaj v izvršbi. Prav tako je izpostavljena pomanjkljiva pravna zaščita upnikov v razmerju do dolžnikov, zlasti glede problematike izkazovanja subjektivnega pogoja, ki se zahteva tako pri začasni odredbi kot pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.
Ključne besede: izvršba, ugovor dolžnika, odlog izvršbe na predlog dolžnika, novela ZIZ-M, varstvo upnikov
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 131; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (778,14 KB)

5.
Pravna analiza prepovedane finančne asistence : magistrsko delo
Luka Kreitner, 2024, magistrsko delo

Opis: Prepovedana finančna asistenca je institut korporacijskega prava, katerega začetki segajo vse v drugo polovico 19. stoletja. Prvič je bila uzakonjena v britanskem pravu, kot odgovor na špekulativne prevzeme gospodarskih družb v obdobju po koncu prve svetovne vojne. Sledila je huda gospodarska kriza, ki je imela za posledico veliko število propadlih podjetij. Izkazalo se je, da lahko finančna asistenca privede do najhujših zlorab in izkrivljanj trga. Na pobudo Združenega kraljestva je prepoved finančne asistence uzakonila tudi Evropska skupnost leta 1976 v t.i. drugi kapitalski direktivi. Evropsko pravo je skozi sprejem nove zakonodaje dalo možnost državam članicam za omilitev prepovedi finančne asistence. Republika Slovenija te možnosti ni izkoristila in je finančno asistenco kot tako v slovenskem pravnem redu popolnoma prepovedala. V pravni teoriji in sodni praksi prihaja do razhajanj v stališčih, kakšen je namen instituta prepovedi finančne asistence. Konkretneje ali gre za varovalko, ki preprečuje zaobid pravil o pridobivanju lastnih delnic s strani družbe ali gre za povsem samostojen institut v korporacijskem pravu in bi ga kot takega morali obravnavati. V novejši literaturi in sodnih odločbah lahko zasledimo, da prevladuje slednje stališče. V korporacijskem pravu velja splošno načelo, da delniška družba praviloma ne more biti delničar lastne družbe. Slovenski zakonodajalec se je odločil, da kršitev določbe o prepovedi finančne asistence pomeni ničnost takšnih pravnih poslov. Določba je zastavljena zelo široko, tako da zajame prav vse posle, ki bi kakorkoli pomenili dajanje takšne finančne podpore, čemur pritrjuje tudi slovenska pravna teorija. V kolikor bi družba dala finančno asistenco v nasprotju z zakonom, ji ta priznava korporacijskopravni zahtevek, s katerim lahko družba od delničarja ali tretje osebe, kateremu je namenila finančno asistenco le-to zahteva nazaj. Korporacijskopravnemu zahtevku se priznava samostojna in posebna narava v korporacijskem pravu, kar pomeni, da je močnejši od vseh morebitnih zahtevkov, ki jih priznava obligacijsko pravo. V koncernskih povezavah družb veljajo zakonska pravila, za katere bi lahko sklepali, da lahko z njimi prepoved finančne asistence zaobidemo (npr. pravilo o t.i. »koncernskem privilegiju«). Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju slovenskega zakona o gospodarskih družbah zgledoval po nemškem zakonu o gospodarskih družbah, kar pripelje do posledice, da sta si ureditvi dokaj podobni, ampak z nekaterimi velikimi razlikami. Medtem, ko nemško pravo dovoljuje finančno asistenco v pogodbenem koncernu, pa naša takšne možnosti ni predvidela. V slovenskem pravu ostaja finančna asistenca strogo prepovedana, kar pomeni, da prepovedi ne morejo zaobiti niti koncernske povezave družb.
Ključne besede: načelo ohranitve osnovnega kapitala, prepoved vračila vložka, vrnitev prepovedanih plačil, finančna asistenca, zaobidni posli, fiktivni posli, ničnost pravnega posla, koncernsko pravo, koncernski privilegij, korporacijski vrnitveni zahtevek, prevzemi, pridobivanje lastnih delnic, varstvo upnikov, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Protecting Childrenʹs Rights in Civil, Criminal and International Law - under a Touch of Digitalization
2024

Opis: The publication focuses on the crucial topics of protecting children's rights in civil, criminal, and international law. In today's rapidly evolving digital landscape, ensuring the well-being and rights of children has become more complex yet paramount. This comprehensive exploration delves into the multifaceted legal frameworks and challenges surrounding children's rights in various legal domains. From issues of custody and education to juvenile justice and international treaties, this book offers insights into the evolving landscape of child protection laws. With a keen focus on navigating the digital age's influence on children's rights, this publication serves as a valuable resource for legal professionals, policymakers, educators, and advocates dedicated to safeguarding the rights and welfare of children.
Ključne besede: otrokove pravice, nacionalna in mednarodna pravna izhodšča, družinska razmerja, ukrepi za varstvo otrokovih pravic, varnostni sistemi, digitalno okolje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Professional qualifications recognition of doctors in the EU : a perspective of EU citizens and third-country nationals
Živa Šuta, Karmen Pišek Šuta, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: This article explores the applicable rules in the context of professional qualifications recognition of doctors in the EU. In the pursuit of this examination, it focuses on two groups of individuals, namely EU citizens and third-country nationals, and differentiates between qualifications obtained in the EU and qualifications obtained outside EU. While EU citizens are generally free to pursue their medical profession in any EU Member State, third-country nationals experience difficulties in the recognition of their professional qualifications as they fall outside the scope of specific rules on professional qualifications recognition and do not enjoy free movement rights. The assessment of the applicable rules is followed by a conclusion that the EU citizens are protected under the EU legal framework for the recognition of professional qualifications, however, the legal framework for the recognition of foreign professional qualifications is still absent and depends largely upon general rules applicable to third-country nationals willing to settle and work in the EU.
Ključne besede: professional qualifications, mutual recognition, freedom of establishment, brain waste, doctors
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (464,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Climate change-related displacement and the determination of refugee status under the 1951 Refugee Convention
Elijah Sriroshan Sritharan, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Climate change and climate-driven migration are two of the defining challenges of the twenty-first century, and there is no legal framework for protecting those displaced across national borders for climate-related reasons. The 1951 Refugee Convention hardly applies to human mobility in the context of climate change. This paper was written in the hopes of initiating a discussion concerning an alternative perspective through which persons fleeing natural disasters linked to climate change may satisfy the eligibility conditions for recognition of refugee status. Expanding the definition of refugee as defined in the Convention by including the notion of vulnerability to climate disasters that are caused by the underlying socio-economic conditions in the claimant’s home country and the role of discrimination in causing differential exposure to the climate-related disasters in legal definitions might open the door for the availability of refugee status for persons fleeing in the context of climate change. This paper proposes the adoption of a reformed human rights-based interpretation, particularly with regard to the individual nature of refugee status determination. Recalibrating the Convention to facilitate climate-induced migration could reduce political tension and social unrest in receiving countries.
Ključne besede: climate change, climate-driven migration or displacement, climate migrants, climate refugees, determination of refugee status, the 1951 refugee convention, human rights-based approach, socio-economic conditions, vulnerability to climate disasters, the role of discrimination, rights-based climate litigation
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (476,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
The right to a fair trial of legal persons throughout the case law of the ECHR and the CJEU
Mariia Sokolova, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The ambition of this article is an analysis of the right to a fair trial of legal entities through the prism of the jurisprudence of the ECtHR and the CJEU. Despite the factual admission of the right to a fair trial to companies in the case law of the Courts, the absence of a strong theoretical foundation and persuasive explanation in their judgments raises ambiguity as to the ECtHR and the CJEU positions in that regard. In that context, the article examines landmark cases of both Courts and relevant doctrinal considerations concerning the application of guarantees provided by the right to a fair trial to legal persons. The ECtHR case law is considered inconsistent and the Strasbourg court, it appears, tries to avoid any far-reaching conclusions. The CJEU in its case law, due to the inherent focus of EU law on economic values, interprets the right to a fair trial of companies broadly, and sometimes, broader than it is needed. It is concluded that the issue requires more attention from both the Courts and legal scholars, in the view of serious consequences the ignorance and unfounded admission of any fundamental right could entail to the society and economy.
Ključne besede: the right to a fair trial, the right to an effective legal remedy, legal persons, companies, fundamental rights of companies, ECHR, Charter of Fundamental Rights
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (426,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
The essential facilities doctrine, intellectual property rights, and access to big data
Rok Dacar, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper analyzes the criteria for applying the essential facilities doctrine to intellectual property rights and the possibility of applying it in cases where Big Data is the alleged essential facility. It aims to answer the research question: ‘‘What are the specifics of the intellectual property criteria in essential facilities cases and are these criteria applicable to Big Data?’’ It points to the semantic openness of the ‘‘new product’’ and ‘‘technical progress’’ conditions that have been developed for assessing whether an intellectual property right constitutes an essential facility. The paper argues that the intellectual property criteria are not applicable in all access to Big Data cases because Big Data is not necessarily protected by copyright. While a set of Big Data could be protected by copyright if certain conditions are met, even in such cases the lack of intrinsic value of Big Data significantly limits the applicability of the intellectual property criteria.
Ključne besede: essential facilities doctrine, intellectual property rights, big data, new product condition, technical progress condition
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (318,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.84 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici