SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2621
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni izzivi vozil brez voznikov v Evropski uniji
Sergeja Smogavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tematiko avtomatiziranih vozil, ki bodo spremenila transport, kot ga poznamo danes. Do leta 2020 bi naj bilo že mnogo avtomatiziranih vozil na naših cestah. Vozila brez voznika se zanašajo na GPS sistem, ki zaznava lokacijo vozila, laserje, ki zaznavajo okolico okoli sebe, ter podatke vozila, kot so hitrost, poraba goriva ter podobno. V praksi se uporablja veliko različnih poimenovanj avtomatiziranih vozil ter stopenj avtomatizacije, ki počasi ena za drugo vstopajo v naš sistem. Razvoj avtomatiziranih vozil se je začel s servitizacijo, kar pomeni, da produktu dodamo storitev, kar poveča vrednost samemu produktu. V diplomski nalogi ugotavljam, da je Evropska unija (odslej EU) začela posvečati ogromno časa ter sredstev v namene raziskovanja vpliva vozil na transport, okolje in ljudi. Cilj EU je tako imenovana »vizija nič«, kar pomeni nič smrtnih žrtev na cestah. Sčasoma naj bi se izoblikovala zavezujoča pravila na ravni EU, ki bodo omejevala avtonomijo držav članic. Najpomembnejša pravila, ki trenutno urejajo področje avtomatiziranih vozil v EU, pa so Amsterdamska deklaracija, Direktiva o zavarovanju motornih vozil in Direktiva o odgovornosti za proizvode, ki pa avtomatiziranih vozil ne urejajo neposredno. Za popolno ureditev področja avtomatiziranih vozil bi bilo potrebno enotno urejanje pravil za vstop vozil na svetovni trg, sprejeti enotna pravila kibernetske varnosti ter urediti področje odgovornosti v primer prometnih nesreč. Zunaj mej EU se razvoju nove tehnologije posvečata predvsem Japonska in Združene države Amerike (odslej ZDA). Japonska je razvila napredne ITS-sisteme, ki omogočajo delovanje povezanih vozil. Po tem zgledu tudi EU razvija sistema Galileo in C-ITS, ki naj bi služila istemu namenu. ZDA se je na drugi strani odločila za nezavezujoča pravila, postavljena s strani Uprave za varnost na avtocesti, kar je vodilo v raznoliko zakonodajo med državami, kjer nekatere celo ne dovolijo vožnje avtomatiziranih vozil, spet druge pa so postavile zavezujoča pravila glede njihovega vstopa na trg.
Ključne besede: Avtomatizirano vozilo, Evropska unija, odgovornost, povezana vozila, kibernetska varnost, servitizacija, avtomatizacija, zakonodaja, spremembe.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

3.
VOLILNA UDELEŽBA MLADIH
Nejc Frantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Volitve so neločljiv del predstavniške demokracije. Na volitvah volivci izražajo svojo voljo in izbirajo predstavnike, ki jih bodo zastopali v zakonodajnem telesu oziroma bodo vodili izvršno oblast. Vendar pa kljub pomembnosti volitev volilna udeležba po svetu upada in to celo na vseh kontinentih. To je pereče vprašanje, s katerim se države sveta spopadajo že več desetletij. Najbolj problematično pri upadu volilne udeležbe pa je, da je ta največja pri mladih volivcih. V svoji diplomski nalogi sem v prvem delu predstavil volilno udeležbo v svetu, predvsem sem se osredotočil na volilno udeležbo mladih volivcev v Evropi in ZDA in pa na vzroke in faktorje, ki nanjo vplivajo. V drugem delu diplomske naloge sem na kratko predstavil zgodovino volilne udeležbe v Republiki Sloveniji, kasneje pa analiziral podatke, zbrane iz volilnih imenikov treh občin. Na vzorcu 6063 preštetih volivcev, razdeljenih v starostne skupine in po spolu, sem skušal dobiti kar se le da točen vpogled v to, kakšna je razlika v volilni udeležbi med starejšimi in mlajšimi generacijami v Sloveniji.
Ključne besede: volilna udeležba, mladi, volitve, lokalne volitve, starostne skupine
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Pravna ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu
Patricija Jazbec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se je v slovenskem pravnem redu pojavila leta 2003 z uvedbo Stvarnopravnega zakonika(SPZ). Po vsebini bi jo lahko primerjali z služnostjo, vendar je stavbna pravica svojevrstna stvarna pravica s povsem drugačnimi lastnostmi, kar izhaja že iz njene zakonske definicije. Gre namreč za stvarno pravico, ki omogoča ločeno lastništvo na zgradbi, brez hkratnega lastništva na zemljišču, na katerem je zgradba zgrajena. Stavbna pravica načeloma nastane na podlagi pravnega posla. Na podlagi pravnega posla lahko tudi preneha, poleg tega pa so možni tudi drugi načini prenehanja stavbne pravice, med katerimi je najpogostejši način najverjetneje prenehanje zaradi preteka časa, za katerega je bila ustanovljena. Stavbna pravica je stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, zaradi česar je potrebna usklajenost stvarnopravnih določb, ki urejajo stavbno pravico, tudi z določbami Zakona o zemljiški knjigi(ZZK-1). V svoji diplomski nalogi bom podrobneje predstavila pravno ureditev stavbne pravice v slovenskem pravnem redu. Najprej bom povzela njene temeljne lastnosti, nato pa bom na podlagi zakonske ureditve predstavila nastanek stavbne pravice, razmerje med lastnikom nepremičnine in imetnikom stavbne pravice in možne načine njenega prenehanja. Pri pisanju si bom pomagala tudi s pravno literaturo in s sodno prakso slovenskih sodišč. Na podlagi vsega bom na koncu poskušala predstaviti prednosti, ki jih prinaša ustanovitev stavbne pravice v primerjavi z ostalimi stvarnimi pravicami.
Ključne besede: stavbna pravica, zgradba, zemljišče, Stvarnopravni zakonik, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (732,63 KB)

5.
Pravna analiza finančnih zavarovanj s pregledom sodne prakse
Valentina Gorjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega financiranja s pomočjo kreditov narašča tudi potreba po zagotovitvi ustreznega zavarovanja. Pri več milijonskih transakcijah je pomembno, da je zavarovanje likvidno in ga je mogoče hitro realizirati. Kot posledica Akcijskega načrta za finančne storitve je bila sprejeta Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, ki daje državam članicam pravne okvirje za ureditev področja finančnih zavarovanj. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih. Namen ureditve je hiter in neformalističen način realizacije finančnih zavarovanj, s katerim se zagotovi likvidnost finančnih trgov. Pomembno pa je poudariti, da je ureditev Zakona o finančnih zavarovanjih specialnejša od nekaterih splošnih pravil slovenske zakonodaje, predvsem v postopkih insolventnosti. Stranke, ki lahko uporabljajo finančna zavarovanja, morajo izpolnjevati določene pogoje. Gre predvsem za profesionalne subjekte, pri katerih se domneva, da poslujejo z visoko mero strokovnosti in skrbnosti. Prav zaradi tega je mogoče pri Direktivi in posledično pri Zakonu o finančnih zavarovanjih zaznati odmik od kogentnih pravil in drugih formalnosti, saj se predvideva, da za profesionalne subjekte takšna visoka stopnja strogosti ni potrebna. Stranke pogodbe o finančnih zavarovanjih lahko na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ustanovijo bodisi zastavno pravico, bodisi prenesejo polno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu na prejemnika finančnega zavarovanja. V primeru nastopa neizpolnitve lahko prejemnik zavarovanja hitro in učinkovito realizira finančno zavarovanje. Slednjega lahko zunajsodno proda, si predmet prisvoji ali poda pobotno izjavo. Namen teh pravil je upniku omogočiti pospešeno poplačilo svoje zavarovane terjatve. V Zakonu o finančnih zavarovanjih sta urejena tudi notarska hipoteka in postopek notarske prodaje, ki prav tako sledita namenom in ciljem Direktive po hitri realizaciji zavarovane terjatve.
Ključne besede: Finančno zavarovanje, zastavna pravica, fiduciarni prenos, insolvenčni postopki, Direktiva 2002/47/ES, notarska prodaja.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

6.
Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev
Matej Koželj, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Tajnost pri opravljanju zdravstvenih storitev temelji na izhodišču, da je zaupanje bistveni del razmerja med zdravnikom in bolnikom. Bolniki se lahko zaradi pomanjkanja zaupanja začnejo izogibati zdravljenju ali zdravniku zaupajo premalo potrebnih informacij za uspešno zdravljenje. Dolžnost varovati poklicno skrivnost, ki je opredeljena v Zakonu o pacientovih pravicah, je tesno povezana s poklicno etiko. Za poklicno skrivnost se šteje informacija, ki jo zdravnik pridobi med opravljanjem svojega poklica. Načela medicinskega kodeksa zdravnika ne vežejo, če za skrivnost izve zasebno ali po naključju. Sodoben zdravstveni sistem brez zbirke velikega števila medicinskih podatkov v računalniških sistemih ne bi mogel delovati, saj prav te pospešujejo delovanje učinkovitega zdravstvenega sistema. Za zbiranje medicinskih podatkov je potrebna dosledna uporaba varnostnih ukrepov, kar mora izhajati iz nacionalne zakonodaje (Zakona o varstvu osebnih podatkov in Zakona o pacientovih pravicah) in zakonodaje Evropske unije. Maja 2016 je Evropska unija sprejela novo Splošno uredbo 2016/679 o varovanju osebnih podatkov (z angleško kratico GDPR), ki je stopila v veljavo 25. 5. 2018. Uredba zagotavlja pacientom več pravic, predvsem da so bolje obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov, na drugi strani pa nalaga več odgovornosti subjektom, ki upravljajo osebne podatke. Nacionalni informacijski sistem eZdravje omogoča veliko pozitivnih rešitev za učinkovito obdelavo pacientovih podatkov, vendar je treba opozoriti na možnost zlorab znotraj sistema. V magistrskem delu bodo analizirani bistveni elementi podanih iztočnic in zaključne ugotovitve glede na opravljeno raziskavo predmetne tematike.
Ključne besede: medicinska tajnost, zdravniška skrivnost, zasebnost pacienta, varstvo osebnih podatkov pacientov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o pacientovih pravicah, GDPR, eZdravje
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (629,93 KB)

8.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, magistrsko delo

Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
Pravno varstvo računalniških programov s poudarkom na pomenu interoperabilnosti
Matej Kraner, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko-pravno varstvo računalniških programov. V zvezi s tem ugotavlja, da glede na razlikovanje med idejnimi osnovami računalniškega programa in samim izrazom računalniškega programa, ki je varovan z avtorskimi pravicami, funkcionalnost z le-temi ni varovana, saj bi s tako širokim oziroma s takšnim načinom vrstva omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku. Na področje digitalnega gospodarstva in konkurence pa pomembno vpliva tudi obratni inženiring računalniških programov. Glede slednjega delo ugotavlja, da je dovoljeno opraviti tako imenovani obratni inženiring v širšem smislu (to je z dekompilacijo strojne kode) z namenom pridobivanja informacij (s strani zakonitega pridobitelja računalniškega programa), ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti med različnimi računalniškimi programi, vendar se tako pridobljeni podatki ne smejo uporabiti za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben. Povedano drugače, dekompilacija računalniškega programa je dovoljena, v kolikor je ta nujna za pridobitev informacij o vmesnikih in protokolih, ki so potrebni, da lahko prihaja do izmenjave podatkov med dvema programoma. Vendar je dovoljeno, da zakoniti pridobitelj računalniškega programa brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato (če ni imel dostopa do izvorne kode), da dožene ideje in načela tega programa (tako imenovano testiranje »black box«), če izvršuje dejanja, ki jih licenca dovoljuje, z namenom, da bi njegovo delovanje poustvaril v drugem programu.
Ključne besede: avtorsko pravo, računalniški program, interoperabilnost, patent, poslovne skrivnosti
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (710,29 KB)

10.
Prepovedane imisije v slovenskem in avstrijskem pravu s pregledom aktualne sodne prakse
Urša Kasnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja celostno predstavitev imisijskega varstva na področju stvarnega, obligacijskega in okoljskega prava. Obravnava ne samo materialnopravni, temveč tudi procesnopravni vidik varstva pred prepovedanimi imisijami. Uvodoma magistrsko delo opredeljuje temeljne pojme, pomembne v sklopu prepovedanih imisij. Uvršča lastninsko pravico in hkrati z njo tudi pomemben institut omejitve lastninske pravice. Nadaljuje z obravnavo sosedskega prava. Magistrsko delo vsebuje opredelitev imisij in njihov zgodovinski pregled. Natančno klasificira vse vrste imisij. Osredinja se na prepovedane imisije in njihovo detajlno obrazložitev. Magistrsko delo analizira vse mogoče vrste pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami v slovenskem pravnem sistemu. Dalje magistrsko delo opredeljuje odškodninske zahtevke izhajajoče iz škode nastale zaradi prepovedanih imisij. Vzporedno jih podpre z relevantno sodno prakso. Jasno predstavi problemski sklop ugotavljanja in dokazovanja vzročne zveze pri nastanku prepovedanih imisij in iz tega izhajajočo pravico do pravične odškodnine. Na podlagi primerjalnopravne ureditve z avstrijskim pravnim sistemom magistrsko delo ugotavlja avstrijsko enotno opredelitev in hkrati nedoločnost in razpršenost pravnih norm v relevantnih zakonskih določbah slovenskega pravnega sistema. Magistrsko delo nakazuje na nedoločnost pomembnih pravnih standardov imisij v stvarnem, predvsem pa obligacijskem pravu, črpajoč iz aktualne sodne prakse. Sklepno opozarja na številne pomanjkljivosti ureditve imisij v slovenskem pravnem sistemu, ki se kažejo predvsem v judikaturi. Jasno izpostavlja problematiko številčnosti pravnih standardov, nejasno razlago zakonskih določb in probleme pri dokazovanju vzročne zveze za uspešno uveljavitev odškodnine. Končno na kratko opredeli nekatere možne rešitve pravnega področja
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, prepovedana imisija, pravni standard, krajevno običajna mera, čezmerna škoda, negatorna tožba, popularna tožba, odškodnina, vzročna zveza
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (979,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici