SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2288
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazum o pogajanjih
Aljaž Belingar, 2018, diplomsko delo

Opis: Veda o pogajanjih in pogajanja kot takšna segajo že v čas pred našim štetjem, kjer je bil namen pogajanj predvsem reševanje vojaških konfliktov in urejanje odnosov med državami. Pogajanja, kot jih poznamo danes, so se razvila iz vojaških znanosti in diplomacije. Pogajanja so faza pred sklenitvijo končne pogodbe, ko dve ali več strank druga drugi izkazujejo namen, da bi rade sklenile končno pogodbo. Za to, da bi ta faza pogajanj dobila neko veljavo oziroma so stranke želele utrditi že dogovorjeno med pogajanji, so se kmalu začeli razvijati številni instituti, ki so pomagali strankam, ki so se pogajale. Eden od takih institutov je tudi sporazum o pogajanjih. Sporazum o pogajanjih je neke vrste pisni dogovor med strankama pogajanj, da se bosta v dobri veri pogajali proti sklenitvi končne pogodbe. Glede na naravo sporazuma o pogajanjih in njegovo vsebino se malenkostno razlikujejo tudi njegove definicije, saj se ta lahko uporablja pred začetkom pogajanj, med pogajanji ali pa v fazi, ko je končna pogodba že skoraj sklenjena. Ta institut se največ uporablja v državah z anglosaško pravno ureditvijo in je zaradi tega dejstva v Sloveniji manj poznan. S tem povezano so tudi narava pravnega varstva in morebitne posledice kršitve tega sporazuma od države do države različne in drugače urejene. Na splošno pa lahko rečemo, da stranka, ki prekrši sporazum o pogajanjih, vedno odgovarja vsaj za nepoštena pogajanja oziroma za pogajanja v slabi veri.
Ključne besede: Vestnost in poštenje, nepoštena pogajanja, odškodnina, pismo o nameri, pogajanja, ponudba, sporazum o pogajanjih.
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (899,70 KB)

2.
Pravna vprašanja začasne napotitve delavcev na delo v tujino
Matjaž Škafar, 2018, magistrsko delo

Opis: V uvodu magistrskega dela sem predstavil institut čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci skozi njegov zgodovinski razvoj do današnjih dni. Opredelil sem tudi razlikovanje med prostim pretokom storitev in prostim gibanjem delavcev ter izpostavil nekatere zadeve, obravnavane pred Sodiščem EU, ki so pomembno vplivale na ureditev delovnopravnega položaja napotenega delavca. V nadaljevanju sem se osredotočil na pravne vire, ki zajemajo in urejajo tematiko napotenih delavcev, pri čemer sem začel pri evropskih, v okviru katerih sem predstavil temeljne uredbe in direktive, ter nato predstavil še nacionalne pravne vire. V drugem delu magistrskega dela sem se posvetil minimalnim pravicam, ki jih morajo v skladu z direktivo 96/71/ES delodajalci zagotavljati delavcem, ki jih napotijo na začasno delo v tujino. V okviru minimalnih pravic sem se osredotočil na pravno ureditev minimalne plače, delovnega časa, vključno s plačanim letnim dopustom, varnosti in zdravja pri delu ter diskriminacije na delovnem mestu. Ker je bila slovenska pravna ureditev tega področja že obravnavana v okviru nacionalnih pravnih virov, sem se v tem delu osredotočil na evropsko ureditev in ureditev v dveh državah članicah, to sta Nemčija ter Avstrija. V nadaljevanju magistrskega dela sem obravnaval še postopkovna vprašanja, povezana z napotitvijo delavcev na delo v drugo državo članico, pri čemer sem izpostavil pomembne novosti Zakona o čezmejnem izvajanju storitev v okviru slovenske ureditve, medtem ko sem se pri nemški ter avstrijski ureditvi oprl na najnovejšo evropsko ter nacionalno zakonodajo. V zadnjem delu naloge sem se na kratko posvetil še kršitvam pravic napotenih delavcev, ki je v današnjem času zelo aktualna in predstavlja velik problem. Najprej sem predstavil pravne možnosti, ki jih napotenim delavcem, ki se srečujejo s kršitvami pravic, omogoča Zakon o delovnih razmerjih, v nadaljevanju pa predstavil še novosti na področju varstva pravic napotenih delavcev, ki jih v slovenski pravni red vnaša Zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Pred zaključkom sledi še opravljena raziskava, v okviru katere sem preveril mnenje anketirancev (obrtniki, podjetniki ter njihovi zaposleni iz Pomurja, ki opravljajo dela v tujini) o njihovih izkušnjah v zvezi z napotitvijo delavcev v okviru prostega pretoka storitev. V sklepu sem podal lastne ugotovitve, ki so rezultat opisanega preučevanja.
Ključne besede: Čezmejno opravljanje storitev z napotenimi delavci, kršitve delovnopravnih pravic, minimalna plača, napoteni delavci, postopek napotitve, začasno opravljanje dela v tujini
Objavljeno: 29.03.2018; Ogledov: 58; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Skupna lastnina s pregledom sodne prakse
Urška Kenda, 2018, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomske naloge avtorica na splošno predstavi lastninsko pravico več oseb. Nadaljuje s opisom pojma skupne lastnine ter podrobno predstavi vse značilnosti skupne lastnine, z vključitvijo in analizo aktualne sodne prakse. Diplomsko delo nadaljuje s predstavitvijo zakonsko določenih oblik skupne lastnine. To so skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in partnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi; dediščinska skupnost; rezervni sklad v etažni lastnini in mejna znamenja. V diplomski nalogi se avtorica osredotoči tudi na aktualne problematike v zvezi z skupno lastnino.
Ključne besede: lastninska pravica več oseb, skupna lastnina, skupno premoženje zakoncev, skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev, skupno premoženje parnerjev v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi, dediščinska skupnost, rezervni sklad, mejna znamenja
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (392,87 KB)

4.
Pravni okvir mednarodne vesoljske postaje
Anton Drofenik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Mednarodna vesoljska postaja je vesoljska postaja s posadko v nizki zemeljski orbiti in je v vlogi laboratorija za raziskovanje mikrogravitacije in vesoljskega okolja. Vesoljska postaja je plod mednarodnega sodelovanja med ZDA, Rusijo, Kanado, Japonsko in članicami Evropske vesoljske agencije. Pravno podlago projekta predstavlja Medvladni sporazum o sodelovanju na civilni vesoljski postaji (sprejet 1998), ki ga dopolnjujejo štirje memorandumi o razumevanju, sklenjeni med NASA in vesoljskimi agencijami ostalih držav. Ti pravni viri določajo natančne zaveze posameznih partnerjev, lastništvo elementov vesoljske postaje, vzpostavljajo mehanizme za usklajevanje dela pri razvoju in uporabi vesoljske postaje, alokacijo časa za posadko in rabo elementov vesoljske postaje, evolucijo postaje in še bi lahko naštevali. Pravni viri rešujejo tudi vprašanja pristojnosti nad osebami na vesoljski postaji, intelektualne lastnine, nastale iz dela na vesoljski postaji, odškodninske odgovornosti za škodo, nastalo v zvezi z vesoljsko postajo, tajnosti podatkov in blaga, ki se mora med partnerji izmenjati za uspešno izvedbo programa, financiranja programa in mehanizmov za razreševanje morebitnih težav, nastalih v življenju programa.
Ključne besede: Mednarodna vesoljska postaja, Medvladni sporazum, pravni okvir, komercializacija
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 40; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (860,22 KB)

5.
Presoja skladnosti avstrijskega pristopa k urejanju instituta napotenih delavcev s pravom EU
Ana Strmšnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz zakonodaje EU. V Avstriji je področje napotenih delavcev urejeno v okviru Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga (v nadaljevanju: LSD-BG), ki določa pogoje za delo in zaposlitev napotenih delavcev, nadzorne in upravne ukrepe za spremljanje izvrševanja teh pravil ter kazenske sankcije in ostale ukrepe za primere kršitev. Zakon predstavlja implementacijo Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU, ki predstavljata krovna predpisa za ureditev instituta napotenih delavcev v EU. Direktiva 96/71/ES določa splošni regulativni pravni okvir za napotitve znotraj EU, ne usklajuje pa materialne vsebine prisilnih predpisov, ki jih je potrebno za čas napotitve upoštevati v državi gostiteljici. Vsebina prisilnih predpisov se določa v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Z namenom presoje, ali je Avstrija pri implementaciji zakondaje EU presegla začrtan okvir, ki izhaja iz prava EU, in pretirano omejila prost pretok storitev med državami članicami ureditev instituta, kot izhaja iz LSD-BG, umestim v širši pravni okvir in ga primerjam z ureditvijo, ki izhaja iz predpisov EU. Institut je v magistrskem delu obravnavan v treh sklopih, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo: pravice napotenih delavcev, upravne zahteve in nadzorni ukrepi ter kazenske sankcije in varnostni ukrepi. Ugotavljam, da napotitve predstavljajo zelo kompleksen institut, pri katerem je potrebno za zakonito in korektno izvedbo v praksi dobro poznavanje zakonodaje EU, zakonodaje države sedeža delodajalca in države gostiteljice. Zaradi specifičnih in raznolikih ureditev delovnopravne, socialne in davčne zakonodaje držav članic je področje prepleteno s številnimi pravnimi vprašanji. Ker so pravna pravila, ki jih je potrebno upoštevati za čas napotitve pogosto razdrobljena po številnih pravnih predpisih, nejasna in nedoločna, lahko pri napotitvah nastajajo številne težave. V magistrskem delu zaključujem, da LSD-BG pri implementaciji pravic in pogojev za delo in zaposlitev izhaja iz Direktive 96/71/ES. Pravice, ki se denimo nanašajo na delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu, so v večji meri na ravni EU harmonizirane, zato do večjih odstopanj pri ureditvah s strani držav članic in spoštovanju pri napotitvi ne bi smelo prihajati. Večina težav se nanaša na določitev sestavin plačila za delo napotenih delavcev, saj ostaja področje določitve koncepta plačila za delo v pristojnosti držav članic. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU pa izhaja iz ureditve nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij, ki izhajajo iz LSD-BG. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz Direktive 2014/67/EU, se namreč zdi, da številni ukrepi iz LSD-BG, kot so denimo visoke denarne kazni, ukrep plačila varščine in ukrep prekinitve plačevanja, niso sorazmerni cilju, ki ga zasledujejo.
Ključne besede: Napoteni delavci, napotitev delavcev v Avstrijo, LSD-BG, oviranje prostega pretoka storitev, Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (859,34 KB)

6.
Primerjava svetovalnega mnenja ESČP in predhodne odločbe Sodišča EU
Doroteja Lubi, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga preučuje postopek predhodnega odločanja Sodišča EU in njegov vpliv na razvoj prava EU ter svetovalnega mnenja ESČP, katero je bilo korenito spremenjeno s sprejemom Protokola št. 16 k EKČP. Postopek predhodnega odločanja, ki ima pomembnejšo vlogo med postopki pred Sodiščem EU, se je skozi leta izkazal kot dober instrument sodelovanja med Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči ter instrument, ki pred Sodiščem EU nudi posredno varstvo tudi posameznikom, kljub začetni zadržanosti nacionalnih sodišč določenih držav članic do postavljanja vprašanj za predhodno odločanje. Brez nacionalnih sodišč v postopku predhodnega odločanja ne gre, saj je pristojnost za postavitev vprašanja za predhodno odločanje prav v njihovih rokah. Le nacionalna sodišča so tista, ki lahko oziroma morajo postaviti vprašanje za predhodno odločanje, kadar v postopku pred njimi naletijo na vprašanje razlage ali veljavnosti prava EU. Postopek predhodnega odločanja ima tako pomemben vpliv na razvoj prava EU. Podobno vlogo svetovalnega mnenja ESČP je Svet Evrope želel doseči tudi s sprejetjem Protokola št. 16 k EKČP, leta 2013, ki je na novo uredil svetovalno mnenje, kateremu je vzor postopek predhodnega odločanja. Cilj svetovalnega mnenja je prav tako okrepiti sodelovanje med ESČP in sodišči držav pogodbenic. ESČP na prošnjo najvišjega sodišča države pogodbenice izda nezavezujoče svetovalno mnenje, s katerim nacionalnim sodiščem držav pogodbenic nudi smernice glede razlage EKČP. V magistrski nalogi ugotavljam, da kljub temu, da je cilj obeh instrumentov okrepiti sodelovanje med nacionalnimi in evropskimi sodišči, svetovalno mnenje ESČP čaka še dolga pot, da bo njegov učinek vsaj v majhni meri takšen, kot ga ima predhodna odločba Sodišča EU.
Ključne besede: pravo EU, Svet Evrope, Sodišče EU, ESČP, svetovalno mnenje, predhodno odločanje, Protokol št. 16
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 50; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Prodaja nepremičnin v stečajnem postopku
Maja Mlinar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je podrobneje predstaviti postopek prodaje nepremičnin v stečajnem postopku ter za lažje razumevanje tudi osnove samega stečajnega postopka. V stečajnem postopku se prodaja nepremičnin opravi z namenom poplačila terjatev upnikov do stečajnega dolžnika. V večini primerov so ravno nepremičnine predmet ločitvenih pravic, s katerimi imajo ločitveni upniki zavarovane svoje terjatve, zato se v tem primeru prisilna prodaja nepremičnin opravi z namenom uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja, ki izhaja iz same hipoteke. Ločitveni in navadni upniki morajo svoje terjatve pravočasno prijaviti v stečajni postopek, da bi pridobili pravico do poplačila svojih terjatev iz splošne oz. posebne razdelitvene mase. Dovoljeno je opraviti prodajo le tistih nepremičnin, ki so v lasti stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik se s prodajno pogodbo namreč zaveže, na kupca prenesti svojo lastninsko pravico. Da bi to obveznost lahko izpolnil, mora biti stečajni dolžnik resnični lastnik nepremičnine. V kolikor stečajni dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine je zelo pomembno, da resnični lastnik v stečajni postopek prijavi svojo izločitveno pravico. V primeru, da bo njegova izločitvena pravica pri preizkusu terjatev priznana, se bo nepremičnina, ki je predmet te izločitvene pravice, izločila iz stečajne mase in se izročila resničnemu lastniku. V stečajnem postopku za prodajo nepremičnin niso dovoljeni vsi nam znani in mogoči načini prodaje, temveč so pravila glede celotnega postopka prodaje in samega dovoljenega načina prodaje, izrecno določena. Dovoljeni načini prodaje so javna dražba, javno zbiranje ponudb in postopek neposrednih pogajanj. Nepremičnina se na podlagi prvega sklepa o prodaji lahko prodaja samo na podlagi javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Šele pri dodatnem sklepu o prodaji se lahko prodaja opravi, npr. na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb ali na podlagi neposrednih pogajanj. Izjema od tega pravila so tiste nepremičnine, katerih ocenjena vrednost je manjša ali enaka 15.000 EUR.
Ključne besede: stečajni postopek, prodaja nepremičnin, ločitvena pravica, izločitvena pravica, stečajna masa, prijava terjatve, javna dražba, javno zbiranje ponudb, razdelitvena masa
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (473,44 KB)

8.
Raba neustreznih prevodov in izrazov v slovenskih verzijah uredb EU na področju letalstva
Žan Majhenič, 2018, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU je Slovenija prevzela pravni red, ki velja v EU, in možnost sooblikovanja zakonodaje EU, s tem pa pravico, da zakonodajne akte, ki so bili prej na ravni mednarodnih pogodb, pridobiva izvirno v svojem jeziku in ne izvedeno s pomočjo prevodov in razlag. To pa je državi prineslo tudi obveznost, da s svojimi pravnimi strokovnjaki in strokovnjaki z urejanega področja ubesedi zakonodajne akte EU na primerno visoki ravni. Na primeru Izvedbene uredbe komisije (EU) št. 923/2012 z dne 26. septembra 2012 o določitvi skupnih pravil zračnega prometa in operativnih določb v zvezi z navigacijskimi službami in postopki zračnega prometa poskušam pokazati pasti in stranpoti slabo opravljenega dela. Tako se polotim posameznih izrazov v omenjeni uredbi, ki so po mojem mnenju ubesedeni slabo do te mere, da predstavljajo nepotrebno omejitev v nasprotju z osnovnim namenom ideje pripraviti strokoven in ustrezen prevod dokumenta. Da je omenjena uredba pomanjkljiva zaradi neustreznosti prevodov in uporabljenega izrazoslovja ni zgolj moje mnenje, saj je prišlo pred časom do popravka omenjene uredbe, zato se v nadaljevanju naloge dotaknem tudi popravka. Primerjam, kako se popravek dotika delov prvotne uredbe, ki jih vzorčno prikazujem kot primere slabih prevodov in uporabljenih izrazov. Tudi popravek je, kot kaže, zgrešil merjeni cilj, da izboljša razumljivost in odpravi napake, saj na nekaterih mestih mogoče celo poslabša razumevanje in jasnost obravnavane tematike. Izbrana uredba, na katero je osredotočena naloga, je pomembna zato, ker je obsežna in obdeluje pomembno in obsežno področje letalstva (SERA Del A), po drugi strani pa je v pripravi sorodna in podobno obsežna uredba (SERA Del B), kjer se lahko na osnovi zaznanega, in upajmo, da tudi naučenega, izognemo podobni neustreznosti.
Ključne besede: uredba, popravek, prevod, letalstvo, navigacijske službe zračnega prometa, kontrola zračnega prometa, primerjava razumljivosti, letalsko izrazoslovje
Objavljeno: 12.03.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo ter pogojno povečanje osnovnega kapitala
Janez Vončina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so obveznice, ki predstavljajo instrumente t.i. mezaninskega kapitala, kajti združujejo tako elemente lastniškega kot dolžniškega kapitala. Čeprav se te obveznice načeloma uvrščajo med instrumente dolžniškega financiranja delniške družbe, jih obeležuje pomembna dodatna kvaliteta: njihovi imetniki lahko pod določenimi pogoji pridobijo delnice družbe. Upravičenju do pridobitve delnic, ki je inkorporirano v zamenljive obveznice oziroma v obveznice z delniško nakupno opcijo, je imanentno tveganje razvodenitve kapitalske udeležbe obstoječih delničarjev, zato je treba njihove interese primerno zavarovati. Slovenski pravni red po zgledu na primerjalne korporacijske ureditve varstvo vzpostavlja na dveh nivojih. Zaostruje pogoje za izdajo teh obveznic, saj sme poslovodstvo emisijo izvršiti le, če s tem soglaša skupščina delničarjev, ter delničarjem zagotavlja prednostno pravico do nakupa obveznic ob njihovi izdaji. Soglasje k izdaji obveznic skupščina poda bodisi z obvezujočim bodisi s pooblastitvenim sklepom. Proceduralne zahteve so v obeh primerih enake. Prednostna pravica delničarjev do nakupa obveznic se lahko tudi izključi, če so za to izpolnjene zahtevane formalne in materialne predpostavke. Pri izvedbi emisije na podlagi pooblastitvenega sklepa sme skupščina za izključitev prednostne pravice pooblastiti poslovodstvo, kar je nujno za ohranitev potrebne fleksibilnosti pri pridobivanju hibridnega kapitala. Varovanje delničarjev s prednostno pravico se zagotavlja ne le v postopku izdaje obveznic, temveč tudi v primeru njihove odsvojitve s strani družbe - izdajateljice, ki je obveznice poprej derivativno pridobila. Upravičenje imetnikov obveznic, da pridobijo delnice družbe, za slednjo pomeni obveznost, da delnice efektivno zagotovi. Najprimernejši mehanizem za ta namen je pogojno povečanje osnovnega kapitala, to pa zaradi tega, ker funkcionalno uravnoteži interese vseh deležnikov - družbe, imetnikov obveznic in obstoječih delničarjev. Temeljna predpostavka za izdajo delnic iz naslova pogojnega povečanja osnovnega kapitala je vpis sklepa skupščine (o takšnem povečanju osnovnega kapitala) v sodni register. Če je sklep skupščine neveljaven, je neveljaven tudi vpis izdaje delnic, zato je treba s tožbo v pravdnem postopku - če naj bo ta sposobna za meritorno obravnavo - uveljavljati dva zahtevka - ničnostni oziroma izpodbojni zahtevek zoper sklep skupščine in zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa izdaje delnic. Ob emisiji delnic je poslovodstvo vezano na dve omejitvi: - izdati jih je mogoče le za namen, ki je opredeljen v sklepu skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala; - izdaja je dopustna šele po plačilu celotnega emisijskega zneska. Ključna razlika med njima se pokaže v primeru njihovih kršitev. Če namreč poslovodstvo delnice izda za drugačen namen, kot ga je določila skupščina, so delnice nične, medtem ko so delnice, izdane pred njihovim polnim plačilom, veljavne.
Ključne besede: zamenljive obveznice, obveznice z delniško nakupno opcijo, pogojno povečanje osnovnega kapitala, osnovni kapital, pogojni kapital, doktorske disertacije, convertible bonds, bonds with stock purchase warrant, conditional increase of share capital, share capital, conditional capital, dissertation theses
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

10.
Kolizijska pravila v konkurenčnopravnih sporih - problem neopredeljenosti pojmov v uredbi Rim II
Nina Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Rim II ne definira pojmov nelojalne konkurence in ravnanj, ki omejujejo svobodno konkurenco, četudi se pravila glede določitve merodajnega prava v konkurenčnopravnih sporih nanašajo na ta dva pojma. Poleg omenjenih, določitev ustreznega prava v konkurenčnopravnih sporih otežujejo še nekateri drugi pomensko odprti pojmi, denimo (upoštevni) trg, škoda in kraj nastopa škodne posledice kot eni najpomembnejših. Ob tem se postavlja vprašanje, kako se sploh lotiti določitve ustreznega merodajnega prava, saj je odločitev v prvi fazi odvisna od tega, ali spor izvira iz pogodbene ali nepogodbene obveznosti. V nekaterih primerih tožba temelji tako na pogodbenih kot nepogodbenih elementih, zaradi česar je izbira prava še toliko bolj problematična. To magistrsko delo naslavlja problematiko kolizijskih pravil v konkurenčnopravnih sporih, pri čemer se osredotoča na definicijo trga in ostale pomensko odprte formulacije, saj je njihova opredelitev ključna za presojo, katere določbe v konkretnem primeru uporabiti. Tudi od tega je namreč odvisna pravna varnost udeležencev na trgu. Ugotoviti je, da Sodišče Evropske unije skuša z avtonomno razlago kazuistično razložiti vsebino pojmov in tako oblikovati poenotena pravila, ki jih lahko nacionalna sodišča uporabijo pri reševanju primerov. Razlaga SEU ni ostala povsem brez praznin, zato so naposled nacionalna sodišča vendarle tista, ki to razlago dopolnijo s svojo lastno, kar posledično nedvomno pomeni različne rezultate postopkov v različnih državah.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, omejevanje konkurence, nepogodbene obveznosti, učinek na trgu, izbira merodajnega prava, upoštevni trg, avtonomija volje, člen 6 Rim II
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici