SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2328
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pravica do pozabe v luči Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov s primerjalnim pogledom na pravico do zasebnosti v ZDA
Barbara Bališ, 2018, master's thesis

Abstract: Sodišče Evropske unije je leta 2014 s sodbo v zadevi Google Spain naredilo izjemno velik korak v smeri varstva zasebnosti ko je navedlo, da rezultati iskanja na podlagi osebnega imena posameznika predstavljajo osebne podatke, upravljavci iskalnikov pa nadzornike podatkov, zato morajo ti izbrisati ali blokirati rezultate iskanja, ki kršijo pravice posameznikov, na katere se podatki nanašajo. Čeprav se je na podlagi te sodbe prvič začela omenjati t. i. “pravica do pozabe”, vendarle ni mogoče z gotovostjo trditi, da je s tem posameznikova zasebnost na spletu popolnoma zaščitena. Zakonodaja vse težje sledi izredno hitremu razvoju tehnologije in umetne inteligence, kjer so informacije postale precej enostavno in hitro dostopne. Pri tem pa je pravica naletela na veliko kritik, tako glede poimenovanja pravice, ki naj bi bilo zavajajoče, kot glede izvajanja pravice v praksi saj bodo povezave do vsebin odstranjene le z evropskih spletnih mest, še naprej pa bodo prikazane na spletnih mestih, za katere evropska zakonodaja ne velja (na primer v ZDA). Poleg tega se, ne nazadnje, pojavlja tudi veliko pomislekov glede tega, ali (in do katere mere) bo pravica do pozabe ogrozila svobodo govora. To magistrsko delo se torej ukvarja z analizo pravice do pozabe kot jo ureja nova Uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ter z vprašanjem, ali ta pravica posameznikom dejansko omogoča višji nadzor nad upravljanjem njihovih osebnih podatkov na spletu. Ugotoviti je, da pravica do pozabe vendarle povzroča določeno stopnjo konflikta med posameznikovo zasebnostjo in svobodo govora. Gre za dve temeljni pravici, ki ju je potrebno tehtati. Toda kar je pri tem najbolj problematično, je dejstvo, da to tehtanje ni prepuščeno državnim organom, pač pa zasebnim subjektom oziroma gospodarskim družbam, katerih namen je ustvarjanje dobička, kar zaseje dvom v učinkovito varstvo zagotovljenih pravic.
Keywords: GDPR, osebni podatki, zasebnost, izbris informacij, omejitev dostopa do informacij, cenzura, spletni brskalniki, upravljavci podatkov
Published: 13.07.2018; Views: 35; Downloads: 0
.pdf Full text (577,53 KB)

2.
Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine
Staša Vah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Uvodna poglavja diplomskega dela opredeljujejo osnovne pojme stvarnega prava, ki predstavljajo objekt kazenskopravnega varstva v okviru obravnavanih kaznivih dejanj. Najprej je podana stvarnopravna definicija pojma nepremičnina, ki ji kazensko pravo nudi svoje varstvo pred poškodovanjem in uničenjem. Po naravi stvari nepremičnine predstavljajo zemljišča in vse, kar je z njimi organsko in trajno spojeno na način, da premik z enega na drugo mesto ni možen ali pa je možen le z bistvenim posegom v njeno substanco. Sledi predstavitev dogmatike splošnega pojma kaznivega dejanja, ki je temeljno izhodišče za razumevanje analiziranih kaznivih dejanj. Kazenskopravno varstvo pred poškodovanjem in uničenjem nepremičnine je predmet te diplomske naloge, pri čemer med kazniva dejanja, ki imajo za posledico poškodovanje ali uničenje nepremičnine, uvrščamo: kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, kaznivo dejanje požiga po 222. členu KZ-1 ter kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1. Analizirana kazniva dejanja sistematično uvrščamo v posebni del kazenskega zakonika z naslovom Kazniva dejanja zoper premoženje. Torej je kazenskopravna dobrina, v okviru katere varujemo tudi nepremičnine, premoženje. Kazenskopravno normo vsakega posameznega kaznivega dejanja sem podrobno analizirala z vidika objekta varstva, izvršitvenega ravnanja, storilca, protipravnosti in krivde. Po pregledu sodne prakse v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji sem ugotovila, da je ni veliko, predvsem pa izpostavlja problematiko razumevanja objektov varstva pri kaznivemu dejanju požiga po 222. členu KZ-1, ki je specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1. Prav tako je kaznivo dejanje poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega, naravnega pomena ali naravne vrednote po 219. členu KZ-1 specialnejše v primerjavi s kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 220. členu KZ-1, pri čemer pa sodne prakse, ki bi utemeljevala uporabo 219. člena KZ-1, skoraj ni. Glavni del diplomskega dela zajema teoretično analizo kaznivih dejanj, ki imajo za posledico poškodovanje in uničenje nepremičnine, prav tako sem se dotaknila nekaterih institutov splošnega dela kazenskega prava, kot so ravnanje, bit inkriminacije, protipravnost, krivda, poskus in instituta hujše posledice, pri čemer pa instituta hujše posledice zakonodajalec ne uporablja v zvezi z analiziranimi kaznivimi dejanji.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, nepremičnina, stvar, objekt, hujša posledica, požig, poškodovanje, uničenje, sodna praksa
Published: 13.07.2018; Views: 36; Downloads: 3
.pdf Full text (510,03 KB)

3.
Posebnosti pravnega položaja komanditista
Filip Breznik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Komanditna družba je osebna družba, v kateri se združujeta dve vrsti družbenikov, pri kateri ima vsak od njiju različni vlogi. Po temeljni zasnovi je upravljanje družbe v rokah komplementarjev, kapital pa družbi zagotavljajo komanditisti. Komplementarji so za obveznosti družbe osebno in neomejeno odgovorni, komanditisti pa praviloma za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Za urejanje notranjih pravnih razmerij med družbeniki velja načelo pogodbene svobode, tako da lahko ta razmerja uredijo družbeniki z družbeno pogodbo drugače, kot jih ureja zakon. Nasprotno pa pri pravnih razmerij družbenikov do tretjih velja kogentna pravna ureditev, predvsem zato, da se varujejo interesi upnikov in varnosti pravnega prometa. Diplomsko delo sistematično obravnava pravni položaj komanditista, vključno z njegovimi specifikami, ob tem pa ga tudi primerja s pravnim položajem komplementarja. V uvodu je predstavljena zgodovina komanditne družbe, ki sega v čas srednjega veka, in njen razvoj do današnjega časa. Sledi obravnava nomotehnične ureditve pravnega položaja komanditista, ki se razlikuje od nomotehnične ureditve pravnega položaja komplementarja, saj se zanj uporabljajo določbe, ki veljajo za položaj družbenika v d.n.o. Pravni položaj komanditista je izrecno urejen v poglavju o k.d. V nadaljevanju je predstavljena ustanovitev same k.d. in njeno preoblikovanje, do katerega pride v primeru sprememb personalnega substrata družbe. Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza posebnosti pravnega položaja komanditista v luči zakonskih določb ZGD-1 v poglavju o k.d. Analiza je razdeljena na dva dela, in sicer na analizo posebnosti pravnega položaja komanditista v notranjih pravnih razmerjih s komplementarjem in na analizo posebnosti v zunanjih pravnih razmerjih komanditista do tretjih oseb. Posamezni instituti so predstavljeni in primerjani z nemškim pravnim redom, saj je temeljna zasnova k.d. prevzeta iz nemškega prava, če izvzamemo ureditev o pravni osebnosti družbe in izključitvi komanditista iz vodenja družbe.
Keywords: komanditna družba, osebne družbe, komanditist, komplementar, družba z neomejeno odgovornostjo, družbena pogodba.
Published: 13.07.2018; Views: 34; Downloads: 3
.pdf Full text (1,26 MB)

4.
Načini reševanja sporov v zvezi z določanjem meddržavne meje
Anže Žunko, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi je skozi poglavja predstavljen postopek kreacije državne meje z izbranimi primeri sodne, arbitražne in druge pravne prakse. Določanje državne meje je eden izmed nadvse zapletenih procesov na področju mednarodnega prava. Še težjo kategorijo predstavlja nadaljno reševanje mejnih sporov, ki iz določanja le-te tudi izvirajo. Gre za izredno široko področje, zato je smiselno problematiko pogledati skozi celoto, ki jo dotična magistrska naloga vsekakor ponuja. Za razumevanje meddržavne mejne problematike je potrebno vsaj temeljno poznavanje pojmov v zvezi z državno mejo in državnimi ozemlji, kakor tudi razumeti možnosti reševanja meddržavnih sporov s področja mejne problematike, za potrebe implementacije znanja v konkretne primere in razumevanje le-teh. Teoretični postopek določanja državnih mej je v magistrski nalogi opisan na način, da bralcu poda sistematičen pregled in jasnost dotičnega področja. Bralcu so skozi poglavja predstavljeni tudi možni načini reševanja mejne problematike med državama. Gre tako za reševanje sporov po diplomatski poti ali sodni poti. Tekom magistrske naloge je moč ugotoviti, da sta slednja načina reševanja mejne problematike tesno povezana in da so bili le redki primeri rešeni bodisi samo po diplomatski, bodisi samo po sodni poti. Skozi dolgotrajne ter za stranke finančno izredno obremenjujoče postopke reševanja mejne problematike, gre v mnogih primerih za prepletanje obeh omenjenih načinov. Glede na dejstvo, da v svetu med državami obstoji znatno število meddržavnih mejnih sporov, je v tej magistrski nalogi izbranih le nekaj različnih, pa vendar iz vidika reševanja le-teh izredno zanimivih in kompleksnih. Predvsem ne gre spregledati mejnega spora med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je zaradi neposrednega učinka na državo v kateri živimo bistvenega pomena.
Keywords: mejni spor, meddržavni mejni spor, državno ozemlje, kopenska meja, morska meja, načelo uti possidetis, načelo uti possidetis iuris, Meddržavno sodišče v Haagu, ICJ, arbitraža, ad hoch, arbitražni sporazum
Published: 09.07.2018; Views: 55; Downloads: 3
.pdf Full text (950,83 KB)

5.
Odgovornost ministrice oz. ministra
Tomaž Škerget, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Za presojanje odgovornosti ministrov oziroma državnih funkcionarjev je potrebno ločiti med pravno in politično odgovornostjo. Za pravno odgovornost je značilno, da je vsaj načelno urejena v zakonodaji, medtem ko se je politična odgovornost razvila v teoriji in praksi in načeloma ni predvidena v formalnih aktih. Politično odgovornost lahko razdelimo na individualno in kolektivno ter na drugi strani na subjektivno in objektivno. Glede prve delitve velja, da je v praksi bolj uveljavljena kolektivna odgovornost ministrov. Pri drugi delitvi pa je mogoče reči, da objektivna sodi na področje odstopa ministrov, subjektivna pa na področje razrešitve in ustavne obtožbe. V raziskavi se je potrdil sistem zavor in ravnovesij med vejami oblasti. To se kaže tako pri imenovanju kot tudi pri razrešitvi ministrov. Predsednik vlade (izvršilna veja oblasti) predlaga ministre, državni zbor (zakonodajna veja oblasti) pa jih imenuje na njihove položaje. Pri prenehanju funkcije ministrom velja, da državni zbor sprejme njihove odstope ali predloge za razrešitev ali pa jih celo obtoži pred ustavnim sodiščem. S presojo ministrove odgovornosti se dotaknemo razmerja med politiko in pravom. Splošno povedano velja, da je pravo bolj statično kot politika, to se izraža že v dokumentih in predpisih, ki so na področju politike veliko bolj raznoliki kot na področju prava, gre za odraz večje elastičnosti politike. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da pravo nudi več zanesljivosti in posledično varnosti kakor politika, ki v nasprotju s pravom nima predvidenih postopkov za vse vrste sankcioniranja, prav tako pa v politiki niso dostopne vse norme. To pa v pravu ni mogoče, saj bi se s tem kršilo že ustavno načelo pravne države. V diplomski nalogi je predstavljena še odškodninska odgovornost države za ravnanje njenih organov. Velja, da bo država ob izpolnjenih predpostavkah odgovorna tudi za ravnanje ministrov oziroma njim neposredno podrejenih organov, če so osebam povzročili škodo.
Keywords: Politična odgovornost, odgovornost ministra, politika, odgovornost države, ustavna obtožba ministra, odstop in razrešitev ministra.
Published: 09.07.2018; Views: 68; Downloads: 5
.pdf Full text (770,17 KB)

6.
Civilnopravni vidiki nepoštenih poslovnih praks pri sklepanju pravnih poslov
Urban Kralj, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Nepoštene poslovne prakse so del potrošniškega prava, ki je v zadnjem obdobju, predvsem znotraj Evropske unije, doživel velik razvoj. Ker se je evropski zakonodajalec zavedel pomembnosti varstva potrošnikov, je njihove pravice podrobno uredil z mnogimi pravnimi akti, ki so tudi poenotili pravila znotraj držav članic. Enako velja za področje nepoštenih poslovnih praks, kjer imamo detajlna pravila, ki določajo, katera dejanja vse so tako prepovedana. Kljub temu pa se pojavlja vprašanje, kako je s sklenitvijo in veljavnostjo pravnega posla v primerih, ko je tak pravni posel obremenjen z nepošteno poslovno prakso, saj tako Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah kot tudi nacionalni Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami tega ne določata. V diplomskem delu najprej predstavim nepoštene poslovne prakse, v nadaljevanju pa civilnopravne vidike le-teh, v okviru tega pa tudi posledice pravnih poslov, sklenjenih ob ravnanju, ki šteje za nepošteno poslovno prakso. Predstavljena je tudi relevantna sodna praksa.
Keywords: nepoštena poslovna praksa, varstvo potrošnikov, sklepanje pravnih poslov, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla.
Published: 09.07.2018; Views: 70; Downloads: 5
.pdf Full text (299,04 KB)

7.
Analiza pristojnosti Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN
Gal Safran, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je zasnovano kot preglednica členov VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov z njihovo analizo, ki vsebuje namen, uporabo in morebitne spornosti, ki iz njih izhajajo, vsak člen pa je tudi utemeljen s primeri uporabe iz zgodovine, ki so prikazali njegove prednosti in pomanjkljivosti. Osrednje poglavje se prične z analizo 39. člena Ustanovne listine in pojmov ogrožanja miru, kršitev miru in dejanj agresije, katerih obstoj mora Varnostni svet Organizacije združenih narodov ugotoviti kot predpogoj za uporabo začasnih ukrepov, ukrepov brez uporabe sile in oboroženih ukrepov. Te tri vrste ukrepov so nato razdelane v okviru členov, iz katerih izhajajo. Pri podpoglavju, ki obravnava oborožene ukrepe sta obravnavana tudi koncepta delegiranja pristojnosti za izvajanje oboroženih ukrepov in mirovnih operacij s pristojnostmi po VII. poglavju, ki sta se razvila kot glavna načina za premostitev praznine, ki je nastala zaradi neformiranja stalne vojske Združenih narodov, kot je bila predvidena v poglavju. Na koncu je v okviru analize zadnjega, 51. člena VII. poglavja Ustanovne listine, obravnavana še pravica do samoobrambe in variacije, ki so iz nje izšle.
Keywords: VII. poglavje Ustanovne listine, Varnostni svet, ogrožanje miru, kršitve miru, dejanja agresije, neoborožene sankcije, oboroženi ukrepi, pravica do samoobrambe, kolektivna samoobramba
Published: 09.07.2018; Views: 56; Downloads: 1
.pdf Full text (352,88 KB)

8.
Varovanje miru po Ustanovni listini OZN
Monika Lesar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja področje Ustanovne listine OZN, ki ureja varovanje mednarodnega miru in varnosti. Bistveni za to področje sta poglavji VI in VII Listine ZN. Organizacija združenih narodov je v Listini ZN vzpostavila sistem kolektivne varnosti, ki temelji na prepovedi uporabe sile. Kolektivna varnost je tudi osrednjega pomena za to diplomsko delo. Naloga se v prvem delu osredotoča na predstavitev osnov, ki so potrebne za razumevanje koncepta kolektivne varnosti, in sicer bom najprej predstavila Ustanovno listino OZN z zgodovinskega vidika in z vidika mednarodnega prava. Pomembno je tudi navesti cilje in načela OZN, na katerih gradi celotna Listina ZN in katere morajo OZN pri svojem delu ves čas upoštevati in iz njih izhajati. Nato sem se osredotočila na organe, ki so ključni na področju varovanja miru, predvsem sem tukaj hotela ugotoviti ali ima VS, kot primarni organ na področju varovanja miru, izključne pristojnosti ali pa imajo tudi drugi organi OZN kakšne dopolnilne pristojnosti in pooblastila na tem področju. Jedro naloge je v predstavitvi mirnih načinov reševanja sporov in izvršilnih ukrepov po sedmem poglavju Listine ZN. Na zadnje sta predstavljena še razorožitev in mirovne operacije OZN, ki ju lahko označimo za ena izmed osrednjih dejavnikov ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Mirovne operacije niso izrecno urejene v Listini ZN, vendar sem jih kljub temu predstavila zaradi njihovega pomena in ker jih nekateri dejansko uvrščajo med šesto in sedmo poglavje Listine ZN.
Keywords: Ustanovna listina OZN, Varnostni svet, kolektivna varnost, mednarodno pravo, mirovne operacije, varovanje miru, OZN, razorožitev
Published: 09.07.2018; Views: 58; Downloads: 1
.pdf Full text (1,06 MB)

9.
Problemi in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih
Jerneja Šisernik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obsega problematiko in dileme pri obdavčitvi dohodkov iz kapitala, s poudarkom na obrestih. V uvodu sem se opredelila do samega davčnega sistema v Republiki Sloveniji ter podrobno opisala samo davčno obveznost zavezancev za davek ter način izpolnitve le-te. Nadalje sem predstavila, kako so po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) davčno obravnavani dohodki fizičnih oseb. Predmet obdavčitve dohodnine so namreč vsi dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v enem davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Za lažje razumevanje same vsebine sem predstavila pojem rezidentstva Republike Slovenije, ki predstavlja v sistemu obdavčitve z dohodnino odločilno dejstvo, saj le-ta zavezanca zaradi določenega statusa (rezidentstva, državljanstva) ali vira dohodka opredeljuje kot plačnika davka oz. zavezanca za sam davek. Zaradi obdavčitve rezidenta po načelu »svetovnega dohodka«, dolžan je namreč plačati davek za dohodke z virom v in izven Slovenije, se prav pogosto zgodi, da je zavezanec za davek strožje obravnavan. Ob izplačilu enega samega dohodka, sta le-tega obdavčili dve državi. Posledice takšnega dvojnega obdavčenja so države želele zajeziti predvsem s sprejetjem mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, podpisnica mnogih je tudi Republika Slovenija. V nadaljevanju magistrskega dela sem se opredelila do dohodkov iz kapitala, katerih kategorija so tudi obresti. Le-te sem kot prvo kategorijo dohodkov iz kapitala še bolj sprecifično opisala. Uvodoma sem naštela obresti, ki so zakonsko taksativno navedene, saj so le-te obresti podvržene obdavčenju z dohodnino. Obdavčljive obresti so namreč splošno opredeljene kot vsako nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije. Dohodki iz kapitala se za razliko od ostalih kategorij dohodkov fizičnih oseb ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, niti se ne več vštevajo v letno davčno osnovo za izračun dohodnine, ker se izračunana in plačana dohodnina od teh dohodkov šteje za dokončni davek. Ti dohodki se obdavčujejo po proporcionalni stopnji, ki je načeloma 25 odstotna, in brez upoštevanja vseh davčnih olajšav. V tem jedru magistrskega dela sem natančneje raziskala različne davčne osnove, ki so podlaga za nadaljno obdavčitev obresti. Le-te so za posamezne vrste obresti precej različne, identična jim je zgolj davčna stopnja. V osrednjem delu naloge sem se posvetila tudi načinu izpolnitve davčne obveznosti iz naslova obdavčitve obresti, saj ZDoh-2 uzakonja dva različna načina izpolnjevanja le-te oz. samega izračuna in načina plačila davka za davčnega zavezanca. Na koncu sledi še podrobnejša analiza posameznih vrst obresti, kot obdavčljivih dohodkov po Zdoh-2 ter razprava glede morebitnih razlik ali izjem med njimi ter takšen vpliv ima morebiti to na samo davčno obravnavo.
Keywords: Zakon o dohodnini, dohodki fizičnih oseb, obdavčitev fizičnih oseb, dohodnina, davek, dohodki iz kapitala, obresti kot dohodek fizične osebe
Published: 03.07.2018; Views: 35; Downloads: 13
.pdf Full text (1,18 MB)

10.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, master's thesis

Abstract: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Keywords: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Published: 03.07.2018; Views: 26; Downloads: 6
.pdf Full text (911,13 KB)

Search done in 0.41 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica