SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2529
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsebujejo sladkor
Danijela Kramarič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Problematika obdavčitve brezalkoholnih pijač in drugih živil, ki vsenujejo sladkor analizira problematiko, ki v slovenskem pravnem prostoru ni nova. Vse od leta 2014, pa že pred tem, je predmet številnih razprav, najbolj pa se je slovenska politika s to preoblematiko ukvarjala po objavi predloga Zakona o posebni trošarini na brezalkoholne pijače z vsebnostjo sladkorja oziroma sladil. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, je sladkor nedvomno primeren trošarinski proizvod. Sladkor in sladke pijače so v slovenskem pravnem redu obremenjene z davkom na dodano vrednost, drugih posebnih davčnih obremenitev pa ne poznamo. Stopnja DDV za obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor, je odvisna od tega ali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali opravi gostinsko storitev. Tako je nakup brezalkoholne pijače (ne glede na vsebnost sladkorja) obremenjen z 9,5 % stopnjo DDV pri nakupu v trgovini; če pa je pijača postrežena v gostinskem lokalu pa je obremenjena s splošno stopnjo oziroma z 22% stopnjo DDV. Prvi del diplomskega dela analizira obdavčitev sladkorja in drugih živil, ki vsebujejo sladkor, v 3. poglavju pa je obravnavana obdavčitev pijač, ki vsebujejo sladkor. Sledi prikaz obdavčitve pijač, ki vsebujejo sladkor v drugih državah članicah EU. Nadalje je obravnavan omenjeni predlog zakona, v zadnjem poglavju pa je predstavljena analiza morebitne uvedbe posebne trošarine na sladke pijače v slovenskem pravnem prostoru. Čeprav predlagani zakon ni bil sprejet, problematika obdavčitve sladkih pijač ostaja, saj se utemeljeno sprašujemo, ali bi se z uvedbo nove trošarine lahko zmanjšala poraba sladkih pijač, kot se skuša to doseči z (višjo) trošarino pri cigaretih.
Keywords: obdavčitev, brezalkoholne pijače, ki vsebujejo sladkor, trošarina, predlog zakona, davek na dodano vrednost
Published: 24.09.2018; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (584,90 KB)

2.
Primeri slabih in dobrih praks oskrbe s pitno vodo
Barbara Kitak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo temelji na oskrbi s pitno vodo. Kot osrednji problem naj izpostavim moteno oskrbo s pitno vodo. V določenih predelih Slovenije se še v današnjem času srečujejo s to problematiko, kar pomeni, da kljub temu, da je naša država razvita, na področju pitne vode ni razrešila vseh problemov. Vodovodno omrežje je relativno dobro urejeno, tudi pitna voda je čista, ampak kaj pravzaprav storiti, da slabih praks več ne bo? Osredotočenost mojega dela je predvsem v slabih praksah oskrbe s pitno vodo. Te je v Sloveniji kar veliko, kljub temu, da je pravica do pitne vode vpisana že v samo Ustavo RS.
Keywords: oskrba s pitno vodo, pitna voda, vodovodni sistem, pravica do pitne vode, slaba praksa, dobra praksa, ustekleničena voda, javna služba, podzemna voda
Published: 24.09.2018; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (696,61 KB)

3.
Cenovna diskriminacija na spletu z vidika Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Klara Jerman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vse več nakupov opravlja preko spleta. Spletno nakupovanje je v veliki meri preseglo tradicionalno nakupovanje zaradi številnih prednosti, ki so potrošniku na voljo. Za spletni nakup morajo potrošniki pred izvedbo nakupa posredovati spletnim ponudnikom osebne podatke, s katerimi se nakup izvede. Ob posredovanju osebnih podatkov se podane informacije pri spletnih ponudnikih zbirajo in hranijo, hkrati pa lahko ponudniki te podatke uporabijo za določanje prodajnih cen blaga in storitev, ponujenih preko spleta. Spletni ponudniki lahko na podlagi podatkov, ki jih pridobijo iz različnih virov, ugotovijo, koliko je posamezni potrošnik pripravljen plačati za določen proizvod in mu glede na to določijo ceno. Glede na potrošnikove osebne preference se cene istega proizvoda med seboj razlikujejo. Tej praksi rečemo cenovna diskriminacija. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR) vsebuje številne določbe, ki se nanašajo na cenovno diskriminacijo. V zaključnem delu želim ugotoviti, ali se Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov nanaša tudi na spletno diskriminacijo cen in kakšne so posledice uporabljivosti te uredbe za področje spletne cenovne diskriminacije. V prvem delu diplomske naloge je opredeljena cenovna diskriminacija in njeni učinki na družbo glede na njen splošni negativni prizvok. Drugi del pa je osredotočen na Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in njeno uporabljivost za cenovno diskriminacijo ter pravice, ki pripadajo posameznikom, katerih podatki se obdelujejo. V nalogi ugotavljam, da se pri praksi spletne cenovne diskriminacije pogosto obdelujejo osebni podatki, zaradi česar je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov še posebej uporabna. Spletni ponudniki morajo za obdelavo imeti zakonito podlago, sicer imajo potrošniki na voljo pravice, ki jim jih v primeru nezakonite obdelave podatkov zagotavlja Uredba. Slednja se ne more uporabiti v primeru, ko spletni ponudniki cenovno ne diskriminirajo na podlagi obdelave osebnih podatkov, ampak so različne cene posledica bolj objektivnih dejavnikov, kot so denimo cene ostalih ponudnikov na trgu. Nazadnje ugotavljam tudi, da lahko cenovna diskriminacija kljub njenemu negativnemu prizvoku, pomeni korist tako za ponudnike kot tudi potrošnike, zato bodo morali biti zakonodajalci v prihodnje pri pripravi predpisov, ki bodo omejevali cenovno diskriminacijo, pazljivi, da je ne bi prekomerno omejili.
Keywords: spletna cenovna diskriminacija, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, obdelava podatkov, osebni podatki
Published: 24.09.2018; Views: 4; Downloads: 2
.pdf Full text (559,53 KB)

4.
Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Keywords: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Published: 24.09.2018; Views: 5; Downloads: 1
.pdf Full text (880,36 KB)

5.
Pravni položaj blaga z dvojno rabo
Tamara Vinter, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu. EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir. Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo. Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Keywords: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Published: 24.09.2018; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (510,56 KB)

6.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Keywords: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Published: 24.09.2018; Views: 3; Downloads: 1
.pdf Full text (1,26 MB)

7.
Prostovoljni odstop od kaznivega dejanja
Katarina Jalovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja kazenskopravni prostovoljni odstop, njegove značilnosti in pogoje za uporabo. Kaznivo dejanje lahko ostane neizvršeno po storilčevi volji ali pa zaradi objektivne nezmožnosti dokončanja zakonskih znakov kaznivega dejanja. V primeru, da kaznivo dejanje ni izvršeno v celoti zaradi storilčeve odločitve, govorimo o prostovoljnem odstopu od kaznivega dejanja. Prostovoljni odstop se tesno povezuje s poskusom izvršitve kaznivega dejanja, saj od dokončanega kaznivega dejanja ni več mogoče odstopiti. V zvezi s tem pojasnjujem razliko med poskusom in prostovoljnim odstopom, pri katerem posledica ne nastane iz subjektivnih razlogov, ter dalje razliko med možnostjo prostovoljnega odstopa pri dokončanem in nedokončanem poskusu. Omenjam tudi t. i. nekavzalni prostovoljni odstop in poseben primer, ko storilec prostovoljno odstopi od dokončanja kaznivega dejanja, vendar posamezna izvršitvena dejanja predstavljajo kakšno drugo samostojno kaznivo dejanje. V sledečem delu predstavljam tudi udeležence pri kaznivem dejanju in zahteve za sklicevanje na institut prostovoljnega odstopa pri njih. V diplomskem delu ločujem tudi opustitvena kazniva dejanja od storitvenih ter preučujem možnosti in pogoje za upoštevanje določb instituta prostovoljnega odstopa pri opustitvenih kaznivih dejanjih, del zaključnega dela pa namenjam tudi neuspelemu prostovoljnemu odstopu in prostovoljnemu odstopu od trajajočih kaznivih dejanj.
Keywords: poskus, dokončan poskus, nedokončan poskus, prostovoljni odstop, nekavzalni prostovoljni odstop, trajajoča kazniva dejanja, prava opustitev, neprava opustitev.  
Published: 24.09.2018; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (661,35 KB)

8.
Napeljevanje k izvršitvi kaznivega dejanja s strani preiskovalnih organov
Valentina Islamčević Lešnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavano napeljevanje h kaznivim dejanjem s strani organov pregona, torej ko državni organi niso dovolj pasivni pri odkrivanju kriminalnih aktivnosti in posledice takšnih metod dela. V prvem delu diplomskega dela sem opisala temeljne pojme, ki so bistveni za razumevanje entrepmenta. Ti pojmi so kaznivo dejanje, napeljevanje, preiskovalni organi v predkazenskem postopku, prikriti (posebni) preiskovalni ukrepi, tajno policijsko delovanje in tajno policijsko sodelovanje. Osrednji del naloge obravnava policijsko napeljevanje (entrepment), ter subjektivni in objektivni test entrepmenta, na podlagi katerih sodišče presoja ali je bil storilec napeljan k izvršitvi kaznivega dejanja. Sledi analiza nekaterih ključnih odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz področja napeljevanja tajnih policijskih delavcev k izvršitvi kaznivega dejanja, nato pa poglavje o entrepment obrambi.
Keywords: kazensko pravo, kaznivo dejanje, napeljevanje, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija.
Published: 24.09.2018; Views: 5; Downloads: 1
.pdf Full text (697,72 KB)

9.
Izzivi davčnega prava v luči sodobnih digitalnih tehnologij
Iris Hajd, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tematika obdavčenja na področju digitalne tehnologije. Razdeljena je na več sklopov, kjer so pod drobnogled vzeti instituti avtomatizacije delovnih procesov na račun uvajanja robotske tehnologije, sodelovalno gospodarstvo v povezavi z internetnimi platformami in nenazadnje novosti obdavčenja na področju digitalnega gospodarstva ter obravnava obdavčitve dohodkov iz poslovanj s kriptovalutami. Pri avtomatizaciji in pojavu robotske tehnologije v delovnih procesih, v osnovi povzroča težavo že sama definicija pojma robot. Z davčnega vidika pa je tematika zanimiva predvsem zato, ker avtomatizacija delovnih procesov in posledično nadomeščanje delovne sile z roboti prinaša največji delež prihodka v državni proračun – davek na dohodek iz zaposlitve. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna plača zaposlenega brez otrok v Sloveniji obremenjena z davki in dajatvami v višini 40,0%. Ali je smiselna uvedba davka na robote? Država ima na voljo tudi alternativne rešitve, kot je recimo povišanje stopnje davka dohodka pravnih oseb, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, uvedba pavšalnega davka ipd. Sledi obravnava sodelovalnega gospodarstva, katerega je Evropska Komisija v Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo definirala kot »poslovne modele, pri katerih se dejavnosti omogočajo prek platform za sodelovanje, ki ustvarjajo odprt trg za začasno uporabo blaga ali storitev, ki jih pogosto zagotavljajo posamezniki«. Bistvena razlika modelov sodelovalnega gospodarstva v primerjavi z obstoječimi oblikami poslovanja je v tem, da novi modeli le oblikujejo trg, preko katerega lahko ponudniki s pomočjo interneta ali mobilne aplikacije nudijo svoje storitve. Poleg smernic iz Agende, ima Komisija namen vzpostaviti tudi »okvir spremljanja«, s katerim bo redno sledila trendom cen, spremljala kakovost storitev in nadzirala regulativni razvoj v državah članicah, še posebej v primerih, ko bi nacionalna ureditev ali pravne praznine v povzročale ovire ali težave pri razvoju sodelovalnega gospodarstva na neutemeljen način. Z davčnega vidika je kot primer vzeta platforma Airbnb, namenjena oddajanju sob, apartmajev in drugih nepremičnin, ki jih gostitelj nudi svojim gostom (registriranim uporabnikom) proti plačilu. Tudi na področju digitalnega gospodarstva se obetajo pomembne novosti, ki jih je prinesel nov predlog Evropske Komisije z ukrepi za zagotovitev pravične obdavčitve. Reforma pravil se med drugim nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb. Dobiček se naj zabeleži in obdavči tam, kjer imajo podjetja pomembno interakcijo z uporabniki prek digitalnih kanalov. V tej zvezi je podrobneje obravnavana še tematika obdavčenja dohodkov, ki nastanejo pri poslovanju s kriptovalutami. Težava ponovno nastane pri definiciji, saj niti na ravni EU ni enoznačne definicije pod kaj jih umestiti. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Keywords: Davek na robote, kriptovalute, ICO, digitalno gospodarstvo, internetne platforme, airbnb.
Published: 24.09.2018; Views: 5; Downloads: 1
.pdf Full text (1,08 MB)

10.
Javno dobro v slovenskem in hrvaškem pravu
Mark Šuler, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je predstavljena ureditev javnega dobra v slovenskem in hrvaškem pravu. Slovensko pravo pod pojem dobro uvršča zgolj javno dobro, medtem ko hrvaško pravo pod ta pojem uvršča javno dobro, splošno dobro in dobro v interesu Republike Hrvaške. Pod javno dobro v hrvaškem pravu spadajo zgolj stvari, ki so v lasti Republike Hrvaške, medtem, ko po slovenskem lahko spadajo tudi stvari, ki so v lasti oseb zasebnega prava. Značilnost javnega dobra je njegova splošna uporaba, kar pomeni, da ga lahko uporablja vsakdo. Mogoča pa je tudi njegova posebna uporaba na temelju koncesije ali na drugih pravnih temeljih. V magistrskem delu je podrobneje obravnavana koncesija na splošnem dobru, kamor po hrvaškem pravu spadajo stvari, na katerih ni mogoče pridobiti lastninske ali druge stvarne pravice. Osrednja tema magistrske naloge je predstavitev primerjave med obema sistemoma, ki obirata drugačen pristop pri opredeljevanju pojma javno dobro.
Keywords: splošno dobro, dobro v interesu Republike Hrvaške, javno dobro, koncesija na splošnem dobru
Published: 24.09.2018; Views: 5; Downloads: 1
.pdf Full text (870,10 KB)

Search done in 0.4 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica