Search the digital library catalog

Abstract: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Keywords: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (954,10 KB)

Abstract: Uspešen razvoj notranjega trga rezultira v naraščajočem številu čezmejnih pravnih postopkov. Ključnega pomena zato postaja zagotavljanje hitrih, zanesljivih in pravno varnih načinov vročanja sodnih in izvensodnih pisanj. EU si aktivno prizadeva vzpostaviti enotne in usklajene rešitve, ki bi olajšale izmenjavo pravnih dokumentov med državami članicami in odpravile obstoječe pravno-administrativne ovire. Magistrsko delo naslavlja kompleksno področje vročanja, ki zajema tako pravne kot tehnološke vidike evropskega pravosodnega komuniciranja, pri čemer posebno pozornost namenja prenovljeni Uredbi (EU) 2020/1784 in njenemu vplivu na čezmejne civilne in gospodarske spore. Namen magistrskega dela je celovito analizirati trenutno stanje implementacije nove uredbe o vročanju, s poudarkom na preučevanju sistemskih sprememb, ki jih prinaša sodoben tehnološki razvoj. Delo kritično preučuje pravne okvire vročanja znotraj EU, različne načine vročanja glede na kraj pošiljanja, ter novosti, ki jih uvaja prenovljena uredba, vključno z elektronskim vročanjem in vročanjem preko decentraliziranih sistemov. Težišče magistrske naloge je usmerjeno v preučevanje aktualnih dogajanj v kontekstu nenehnih sprememb na področju čezmejnega pravosodja, kjer informacijske rešitve in digitalizacija postajajo ključni dejavniki modernizacije pravnih postopkov. Pomen tematike dodatno potrjuje nastajajoča sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno oblikuje razumevanje in implementacijo predpisov o čezmejnem vročanju. Vsebina naloge se nadalje osredotoča tudi na vzpostavitev infrastrukture za varno elektronsko izmenjavo sodnih dokumentov (ti. e-CODEX). Slednja pomembno prispeva k učinkovitejšemu pravosodnemu sodelovanju med državami članicami. Implementacija obravnavanega sistema bo pomenila prelomnico v digitalizaciji pravosodnega sodelovanja, saj omogoča neposredno in hitro komunikacijo med pravosodnimi organi različnih držav.
Keywords: načelo kontradiktornosti postopka, Uredba o vročanju, Uredba (EU) 2020/1784, decentraliziran sistem, e-CODEX, zavrnitev pisanja.
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 4
Full text (2,90 MB)

Abstract: V magistrskem delu je primarno obravnavano varstvo upnikov pri umiku delnic in umiku poslovnih deležev kot načinih zmanjšanja osnovnega kapitala pri delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Tako umik delnic kot umik poslovnega deleža predstavljata korporacijskopravno dejanje d. d. ali d. o. o., s katerim se razveljavijo korporacijske pravice in obveznosti delničarjev ali družbenikov, ki so jih imeli na podlagi imetništva umaknjenih delnic ali poslovnih deležev. Umik poslovnega deleža s strani d. o. o. je sicer primerljiv z umikom delnic, vendar pa kljub zakonski napotitvi na smiselno uporabo določb o umiku delnic med obema institutoma obstajajo določene pomembne razlike. Pri umiku lastnega poslovnega deleža s strani d. o. o. je treba upoštevati posebne pogoje za dopustno pridobitev lastnih poslovnih deležev ter institut izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. (slovensko pravo takšnega instituta pri d. d. ne pozna), ki predstavlja poseben način umika poslovnega deleža, ki ima lahko za posledico (med drugimi možnostmi) tudi zmanjšanje osnovnega kapitala d. o. o. Predvsem institut izključitve družbenika iz d. o. o. je na prvi pogled podoben institutu prisilnega umika delnic, vendar pa predstavlja specialnejše in za d. o. o. prilagojeno pravilo. Osnovno razlikovanje med prisilnim umikom delnic in umikom lastnih delnic (ki velja pri d. d.) pri d. o. o. tako ni mogoče. Pri d. o. o. namreč »prisilni umik poslovnih deležev«, ki bi smiselno upošteval ureditev pri d. d., ne pride v poštev, ker bi s tem posegli v substančno ureditev izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. Prav zaradi navedenega pa se postavlja vprašanje o smiselnosti trenutne nomotehnične zakonske ureditve področja zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev, kjer je uporabljena metoda napotitve na smiselno uporabo določb o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Obravnavana načina zmanjšanja osnovnega kapitala sta tesno povezana z (ne)dopustnostjo pridobivanja lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev. Pred odplačno pridobitvijo lastnega poslovnega deleža mora d. o. o. oblikovati rezerve za lastne poslovne deleže, in sicer zgolj iz nevezanih kategorij lastnega kapitala, katerih namen ni varstvo upnikov. Posledično pri d. o. o. velja drugačen (predhodni) režim varstva upnikov kot pri d. d., saj se pri d. d. rezerve za lastne delnice oblikujejo šele po pridobitvi lastnih delnic. V tem je torej pri d. o. o. bistvena razlika v primerjavi z ureditvijo pri d. d., kjer ZGD-1 z vidika varstva interesov upnikov omogoča dve vrsti zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic (redni umik in poenostavljeni umik). Pri rednem umiku d. d. financira pridobitev lastnih delnic iz vezanih kategorij lastnega kapitala, vendar mora v tem postopku zagotoviti (naknadno) ustrezno varstvo upnikov. ZGD-1 posledično pri tej vrsti umika določa smiselno uporabo določb 375. člena ZGD-1 o varstvu upnikov pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala, vključno s postopkom varstva upnikov. Pri umiku delnic po poenostavljenem postopku se ne uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala (in s tem določbe o varovanju upnikov po 375. členu ZGD-1), če so delnice dane d. d. na razpolago neodplačno ali če se delnice umikajo v breme nevezanih rezerv. Pri d. o. o. je možen le poenostavljen (in ne tudi redni) umik.
Keywords: osnovni kapital, zmanjšanje osnovnega kapitala, varstvo upnikov, umik delnic s pridobitvijo, prisilni umik delnic, umik poslovnega deleža, pridobivanje lastnih delnic, pridobivanje lastnih poslovnih deležev, izstop ali izključitev družbenika
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,16 MB)

Abstract: Magistrsko delo na celovit način obravnava vprašanje odločanja po prostem preudarku po 216. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V magistrskem delu je tako podrobneje obravnavana določba, ki sodišču v prvem odstavku 216. člena daje možnost, da odloči o višini denarnega zneska oziroma o količini nadomestnih stvari po prostem preudarku. Tako lahko sodišče odloči v primeru, ko ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, do denarnega zneska ali do nadomestnih stvari, pa se višina denarnega zneska oziroma količina nadomestnih stvari ne da ugotoviti oziroma bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. Poleg podrobneje predstavljene aktualne ureditve, obogatene s sodno prakso slovenskih sodišč in naziranjem teorije, se je v nalogi mogoče seznaniti tudi s podrobnejšo zgodovinsko predstavitvijo razvoja tega instituta. Zaradi vezanosti določbe na določanje višine škode se je v prvem delu naloge mogoče seznaniti z osnovami odškodninskega prava, kjer je proces odločanja o odškodninskem zahtevku za vsako od škod podrobneje razčlenjen, kar bralcu omogoča, da se na enem mestu seznani s sodniškim odločanjem v praksi. Slednje bralcu omogoča lažje razumevanje predstavljanega instituta tudi v praksi ter lažje razumevanje, zakaj gre pri uporabi 216. člena za dejansko vprašanje. Bralec lahko slednje potrdi skozi soočena nasprotujoča mnenja teoretikov, ki so v nalogi brez izjeme predstavljena. V naslednjem delu magistrske naloge je predstavljen tudi drugi odstavek 216. člena, ki določa, da v kolikor odločitev o enem od več uveljavljenih zahtevkov iste tožeče stranke v isti tožbi glede na celoto po vrednosti predstavlja le neznaten del, odločanje o podlagi ali višini tega zahtevka pa bi bilo pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški lahko sodišče o dejstvih, ki se nanašajo na podlago oziroma na višino zahtevka odloči po prostem preudarku. V tem delu se bralec seznani z uporabnostjo drugega odstavka v praksi ter tudi z omejitvami, ki jih dejanska narava člena prinaša. Ker predstavlja škoda, povzročena s kršitvijo pravil konkurenčnega prava, vedno večji delež sodniškega odločanja in ker se Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) v 128. členu sklicuje na ZPP, bi bila naloga brez podrobnejše analize tega področja nepopolna. V tem delu se bralec ne seznani samo z osnovami konkurenčnega prava, temveč tudi z metodami, na podlagi katerih sodišče ugotavlja višino škode, ki je nastala oškodovancem zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi v tem delu je predstavljena sodna praksa in področje uporabnosti določbe 216. člena ZPP. V primerjalnopravnem delu magistrske naloge se je mogoče seznaniti s pravnimi ureditvami, ki imajo enako oziroma v bistvenem podobno določbo v zakonu, ki ureja civilni pravdni postopek. Skozi predstavljene ureditve Avstrije, Nemčije in Hrvaške se bralec ne seznani samo s tamkajšnjo ureditvijo, temveč tudi s težavami, s katerimi se v teh ureditvah srečujejo. V sklepnem delu naloge se bralec na jedrnat način seznani rešitvami postavljenih tez, ki so bile skozi magistrsko delo potrjene. Nenazadnje pa je v tem delu vsebovano tudi napotilo, ki vodi k doslednejšemu odločanju po prostem preudarku po 216. členu ZPP.
Keywords: prosti preudarek, odločanje po prostem preudarku, določanje odškodnine, škoda, določanje odškodnine v okviru kršitev konkurenčnega prava
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,30 MB)

Abstract: Pravni mehanizmi kot so spregled pravne osebnosti, izplačilna prepoved in omejitev ustanavljanja družb po 10.a členu ZGD-1 zagotavljajo varstvo upnikov in drugih deležnikov v gospodarskih družbah ter preprečujejo zlorabe pravne osebnosti kapitalskih družb. Institut spregleda pravne osebnosti, urejen v 8. členu ZGD-1, omogoča razširitev odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih zlorabe pravne subjektivitete za osebne koristi. Enako tudi institut izplačilne prepovedi sankcionira prepovedana ravnanja družbenikov. Slednji omejuje izplačila družbenikom iz premoženja družbe in s tem preprečuje zmanjšanje jamstvenega kapitala. Oba instituta sta tesno povezana, saj se pogosto uporabljata v primerih, ko družbeniki s protipravnimi ravnanji zmanjšujejo premoženje družbe ali izigravajo njene upnike. Medtem ko spregled pravne osebnosti ščiti upnike z razširitvijo odgovornosti za njene obveznosti na družbenike, izplačilna prepoved omogoča vračilo neupravičenih izplačil. V povezavi s tema institutoma je pomemben tudi 10.a člen ZGD-1, ki omejuje ustanavljanje družb in pridobitve statusa družbenika posameznikom, ki so bili pravnomočno obsojeni za gospodarsko kaznivo dejanje, katerega podlaga je lahko tudi ravnanje, ki je podlaga za spregled pravne osebnosti, ali so prejeli globe zaradi kršitve izplačilne prepovedi v družbi z omejeno odgovornostjo. Omejitev iz 10.a člena ZGD-1 tako preprečuje ponavljajoče se zlorabe pravne subjektivitete družb. Vsi trije instituti, ki so obravnavani v nalogi so ključni za zagotavljanje integritete trga in preprečevanje zlorab.
Keywords: spregled pravne osebnosti, izplačilna prepoved, omejitev ustanavljanja družb, zloraba pravne subjektivitete, odgovornost družbenikov
Published in DKUM: 19.05.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (961,49 KB)