SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2182
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Ukrepi inšpektorjev za delo v luči novejše sodne prakse Upravnega sodišča
Anja Šprah, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Na področju uveljavljanja in varstva pravic zaposlenih ima pomembno vlogo Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu. V okviru inšpektorata delujeta inšpekcija nadzora delovnih razmerij in inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu. Za inšpekcijski nadzor sta ključnega pomena vloga in položaj inšpektorja, ki ta nadzor v posameznih primerih tudi opravlja. Inšpektorjeva naloga je nadzirati izvajanje predpisov, ki so mu zaupani v nadzor, in ob ugotovljenih pomanjkljivostih in nepravilnostih z zakonitimi ukrepi zavezanca spodbuditi k ravnanjem, ki zagotavljajo spoštovanje predpisov. Načeloma je inšpektor dolžan to nalogo zagotoviti z ukrepi, ki so za zavezanca najmilejši, seveda ob pogoju, da so vse pomanjkljivosti in nepravilnosti v opredeljenem roku resnično tudi odpravljene. V nasprotnem primeru je inšpektor dolžan ukrepanje proti zavezancu stopnjevati, dokler ta ne izpolni njegovih zahtev, in to z vsemi zakonsko predpisanimi sredstvi. Namen diplomskega dela je predstaviti ukrepe inšpektorjev za delo s pomočjo analize novejše sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije. Upravno sodišče Republike Slovenije je pristojno za vse spore v zvezi z akti inšpektorjev, o pravnih sredstvih zoper njegovo odločitev pa odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Kadar odločitev inšpektorja vpliva na pravni položaj stranke v inšpekcijskem postopku, je to upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Upravni spor se v celoti uporablja za sodni nadzor nad akti inšpektorjev in je namenjen varstvu posameznikov in pravnih oseb, ki bi lahko bili z oblastveno odločbo inšpektorja prizadeti v svojem pravnem položaju. Takšna ureditev sodnega nadzora nad odločitvami inšpektorjev sledi temeljnim ustavnim zahtevam po učinkovitem pravnem sredstvu in sodnem varstvu zoper odločitve uprave.
Keywords: Inšpektorat Republike Slovenije za delo, inšpekcijski nadzor, ukrep delovnega inšpektorja, Upravno sodišče Republike Slovenije, upravni spor, delovni inšpektor, upravno-sodno varstvo.
Published: 20.09.2017; Views: 4; Downloads: 0
.pdf Full text (504,96 KB)

2.
Sankcioniranje delodajalcev za kršitve delavskih pravic
Monika Iršič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V kolikor delodajalec krši pravice delavcev, imajo ti za zaščito na voljo različna pravna sredstva. Če delavcu zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja nastane pravno priznana škoda, mu je delodajalec odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Delavec lahko svoje pravice uveljavlja tudi preko institutov delovnega prava. Posredno varstvo pa je delavcem zagotovljeno tudi preko Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki odloča o prekrških, poda pa lahko tudi kazensko ovadbo. Kršitve delodajalca so namreč lahko tudi tako težke, da izpolnjujejo znake kaznivega dejanja in imajo lahko za delodajalca težke posledice v obliki visokih denarnih glob oziroma celo v obliki zaporne kazni. V primeru kršitev s strani delodajalca pa so poleg odškodninske in kazenske odgovornosti ter uveljavljanja pravic preko delovnega sodišča delavcu na razpolago tudi nekatera druga sredstva, ki sicer ne predvidevajo neposredne pravne posledice, temveč posredno, indirektno ščitijo delavca in silijo delodajalca k spoštovanju delovnopravne zakonodaje. Zaradi določenih kršitev lahko delavec poda izredno odpoved, v primeru, kršenja pravic več delavcem se ti lahko tudi združijo in organizirajo stavko, ki delavcem omogoča pridobitev pravic, kar delavec kot posameznik ne bi mogel doseči. Z namenom varstva pa so ustanovljeni tudi nekateri posebni državni organi - Varuh človekovih pravic RS, zagovornik načela enakosti in Komisija za preprečevanje korupcije. Še posebej pa so pomembni nekateri specialnejši zakoni, ki delavce ščitijo še dodatno. Tako ZUTD določa, da je posredovanje zaposlitve pogojeno z izpolnjevanjem določenih predpostavk, med katerimi je tudi spoštovanje delavskih pravic, slednje pa velja tudi za delodajalca, kot zunanjega izvajalca aktivnosti programov APZ in za delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku. ZGD-1 ščiti delavce tako, da prepoveduje ustanavljanje družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika osebi, ki je kršila pravice delavcev. ZZSDT določa da se lahko tujec zaposli le pri delodajalcu, ki spoštuje delovnopravno zakonodajo, po ZJN-3 pa mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če pri preverjanju ugotovi, da ne spoštuje določenih delavskih pravic. Za prijavo na javni razpis pa zakonodaja na splošno ne postavlja pogojev spoštovanja delovnega prava s strani delodajalca, a zasledimo ogromno razpisov, ki to določajo kot pogoj za sodelovanje. Ker pa namen sankcioniranja kršitev zakonodaje ni samo v sankcioniranju konkretnega subjekta, temveč tudi v generalni prevenciji pa je v ta namen vodenih tudi kar nekaj evidenc.
Keywords: Zaščita pravic delavcev, kršitve delodajalcev, sankcije, odškodninska odgovornost delodajalca, odgovornost delodajalca za prekrške, kazenska odgovornost delodajalca, indirektna pravna sredstva, evidence.
Published: 20.09.2017; Views: 3; Downloads: 0
.pdf Full text (1,40 MB)

3.
Razlike in podobnosti med okoljevarstvenimi dovoljenji v Sloveniji
Maja Čuk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Okolje, kot zbir raznih sfer, ki obsega vse od tal pa do zraka, potrebuje celovit in skupen pristop glede pravne in dejanske ureditve. Na tej predpostavki sloni tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj. Evropska unija, med drugim, poskuša z omejevanjem obremenjevanja okolja z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj in zahtevo, da države članice ta institut prenesejo v njihove pravne rede. Okoljevarstvena dovoljenja so bila v pravni red Republike Slovenije prenesena preko Zakona o varstvu okolja ter raznih uredb, ki iz tega zakona izhajajo ter podrobneje urejajo okoljevarstvena dovoljenja. Okoljevarstvena dovoljenja so številčna in tudi obširna, vendar jih lahko razporedimo v tri glavne oziroma večje skupine. Največja in najbolj obširna skupina glede števila podvrst dovoljenj je skupina okoljevarstvenih dovoljenj, ki izhajajo iz 82. člena Zakona o varstvu okolja in so urejena s številnimi uredbami, pri čemer ima vsako dovoljenje specifične pogoje za pridobitev ter kasneje tudi različno vsebino. Drugi dve vrsti sta okoljevarstveno dovoljenje za obrate, ki predstavljajo večje tveganje za okolje in pa dovoljenje za naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, ki pa nista zato nič kaj manj obširni in specifični, ravno nasprotno. Kot vso pravo pa se tudi pravo varstva okolja, in s tem tudi institut okoljevarstvenih dovoljenj ter pogoji za pridobitev teh, konstantno spreminja in prilagaja dejanskim razmeram, kar je glede na vse večje onesnaževanje in obremenjevanje okolja zelo zahtevna naloga tako zakonodajalca Evropske unije kot našega nacionalnega zakonodajalca, ki zahteve Evropske unije med drugim tudi vnaša v naš pravni red. Tako je smisel diplomske naloge predvsem čimbolj sistematično predstaviti sistem okoljevarstvenih dovoljenj v Sloveniji.
Keywords: okoljevarstvena dovoljenja, okolje, direktiva IED, direktiva SEVESO, razlike, podobnosti, Evropska unija, emisije, imisije.
Published: 20.09.2017; Views: 4; Downloads: 1
.pdf Full text (682,42 KB)

4.
Hramba gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi
Thomas Robnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu avtor obravnava hrambo gradiva, ki je bilo pridobljeno z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, z vidika pristojnosti organov za hrambo in njenimi roki. Celovito je zavzeta ureditev hrambe gradiva od njegove pridobitve, prenosa gradiva med organi do uničenja le-tega. Uvodoma je predstavljen institut prikritih preiskovalnih ukrepov, pogoji za njihovo uporabo in izvajanje. Hramba gradiva je v jedru razdeljena na fazo hrambe v času izvajanja ukrepov in fazo hrambe po končanju izvajanja ukrepov. V prvi fazi gradivo hrani policija dokler izvaja posamezni ukrep. Gradivo nato policija preda državnemu tožilcu, ki ga lahko brez lastne aktivnosti hrani največ dve leti. Pri tem so obravnavana vprašanja, ki so povezana s tožilčevo aktivnostjo. Originalno gradivo pride na koncu v posest sodišča. Po prvem odstavku 154. člena ZKP sodišče hrani gradivo dokler se hrani kazenski spis. Analizirana je odločba Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ta določba zaradi nedoločenosti namena uporabe osebnih podatkov v ZKP ustavno neskladna. Nadalje je predstavljena odločba Ustavnega sodišča, ki je zaradi neskladnosti ureditve z varstvom osebnih podatkov, razveljavilo poglavje ZEKom-1 o obvezni hrambi prometnih podatkov. Odločitev prinaša obsežne spremembe pridobivanja prometnih podatkov. Poleg tega so v noveli ZKP na področju prikritih preiskovalnih ukrepov predvidene korenite spremembe in dopolnitve. Avtor z delom pripomore k razumevanju zapletene ureditve hrambe gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Iz sklepnih misli je razvidno, da določena problematika ostaja odprta, kljub temu pa diplomsko delo daje iztočnico za bodoče razprave.
Keywords: prikriti preiskovalni ukrepi, gradivo, hramba gradiva, roki hrambe, uničenje gradiva
Published: 20.09.2017; Views: 4; Downloads: 2
.pdf Full text (507,50 KB)

5.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Keywords: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Published: 20.09.2017; Views: 1; Downloads: 0
.pdf Full text (221,02 KB)

6.
Finančna uprava Republike Slovenije
Iva Černezel, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Finančna uprava Republike Slovenije je začela delovati 1. 8. 2014, kot nov organ, pod katerega sta se združili Carinska uprava Republike Slovenije in Davčna uprava Republike Slovenije. Reorganizacija, ki se je zgodila na tem področju s sprejetjem Zakona o finančni upravi /ZFU/ (Uradni list RS, št. 25/2014), je povezana z vzorcem, ki se kaže v ostalih državah članicah Evropske Unije in stremi k večji učinkovitosti tega državnega organa, kar je predstavljalo največji problem prejšnje ureditve. Finančna uprava želi s svojimi aktivnostmi izboljšati delovanje s preventivnimi ukrepi, ki bi pripomogli k učinkovitejšemu pobiranju dajatev. Velik problem na področju pobiranja dajatev namreč predstavlja delež utajenih dajatev, ki ni zanemarljiv. Finančna uprava zato z različnimi metodami skuša zajeziti prepad med pobranimi in nepobranimi dajatvami z različnimi ukrepi.
Keywords: Finančna uprava Republike Slovenije, reorganizacija, Zakon o finančni upravi, pobiranje dajatev, siva ekonomija
Published: 20.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (923,42 KB)

7.
Lepotna tekmovanja in varstvo otrokovih pravic
Špela Rajh, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je načelo koristi otroka, ki je osnovno vodilo za ravnanje in postopanje staršev, institucij ter državnih organov, pri vseh dejavnostih, ki zadevajo otroka. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi zajema pojem otroka in opis otrokovih pravic. Bistvena novost, ki jo prinaša KOP, je, da priznava otrokom tudi svoboščine. Svoboščine so posebna vrsta pravic do svobode govora, vere, združevanja, ki jih nekateri razlagalci KOP imenujejo »participativne pravice«. Kljub temu, da so svoboščine priznane vsakomur, jih vsi ne morejo udejanjiti. Udejanji jih lahko le nekdo, ki je kot umno bitje zmožen svobodne presoje in odločitev. KOP določa le, naj starši otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim. Ločeno poglavje je namenjeno opredelitvi in opisu lepotnih tekmovanj za otroke. Poglavje obravnava zgodovino in izvor otroških lepotnih tekmovanj. Prav tako predstavlja vse od samih priprav na lepotna tekmovanja do stroškov tekmovanja. Lepotna tekmovanja za otroke so obnorela svet, po drugi strani pa so sprožila še večji val zgražanja nad njimi, posledica česar je sprejetje zakona, ki v Franciji prepoveduje lepotna tekmovanja za otroke. »Law on real gender equality« je bil v Franciji sprejet 04. avgusta 2014, predstavlja pa do sedaj najpomembnejši mejnik na omenjenem področju. Številne države po svetu se po vzoru Francije sprašujejo, ali naj storijo enako.
Keywords: otrok, pravice otrok, pravno varstvo osebnostnih pravic otrok, lepotna tekmovanja, prepoved
Published: 20.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (492,37 KB)

8.
Pomen ugotovitvene tožbe in ugotovitvene sodbe v pravdnem postopku
Špela Ocvirk, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pravdni postopek se začne s tožbo, sodišče ga ne more začeti po uradni dolžnosti, ampak le na pobudo stranke. Glede na vsebino tožbenih zahtevkov poznamo dajatvene (kondemnatorne), ugotovitvene (deklaratorne) ter oblikovalne (konstitutivne) tožbe. Z ugotovitveno tožbo tožnik zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja določenega pravnega razmerja ali pravice. Je edina oblika tožbe, ki jo Zakon o pravdnem postopku, zaradi posebnih procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, izrecno ureja. Edino dejstvo, ki ga je z ugotovitveno tožbo mogoče ugotavljati, je pristnost ali nepristnost listine. Za ugotovitveno tožbo so potrebne tri procesne predpostavke, kot tretja je pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi domnevata, pri ugotovitveni pa ga je potrebno posebej dokazovati, razen če lahko tožnik vloži tožbo na podlagi posebnega predpisa oziroma, če se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine. S sodbo sodišče avtoritativno odloči o utemeljenosti zahtevka, ki se tiče glavne stvari in stranskih terjatev. Sodbe se glede vsebine pravnega varstva delijo na dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne. Z ugotovitveno sodbo sodišče izreče, ali obstoji oz. ne obstoji določena pravica ali pravno razmerje. Le izjemoma je mogoče z ugotovitveno sodbo odločiti o obstoju spornih dejstev. Zakon o pravdnem postopku dovoljuje le ugotavljanje pristnosti ali nepristnosti listine. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek zaradi prisilne izvršbe te sodbe, saj ugotovitvena sodba s pravnomočnostjo odstrani dvom o obstoju ali neobstoju določene pravice ali pravnega razmerja. Sicer pa veljajo za ugotovitveno sodbo enaka pravila kot za ugotovitveno tožbo.
Keywords: Ugotovitvena tožba, ugotovitev (ne)obstoja pravnega razmerja ali pravice, pravni interes, ugotovitev (ne)pristnosti listine, ugotovitvena sodba.
Published: 20.09.2017; Views: 2; Downloads: 0
.pdf Full text (709,55 KB)

9.
CETA - celovit gospodarski in trgovinski sporazum
Melita Šegovc, 2017, master's thesis

Abstract: Skupna trgovinska politika EU proti tretjim državam sodi med tiste politike, kjer so države članice EU svoje pristojnosti prenesle na raven EU, kar pomeni, da je govora o izključni pristojnosti Unije. Trgovina sodi med najpomembnejše gonilo ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti. Ocenjeno je, da naj bi bilo kar 90 odstotkov globalne rasti, v dolgoročnem obdobju, ustvarjene zunaj EU. Ključni ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji ustvarjanja učinkovite prostotrgovinske politike, so prostotrgovinski sporazumi. Le-ti zasedajo osrednjo vlogo na področju trgovine v današnjem času in pomembno vplivajo na vsakdan državljanov članic EU. Ovire v obliki carin in dajatev so zadnja leta na precej nizki ravni in zgolj ukrepi na tem področju ne bi prinesli vidnejših rezultatov. Zaradi tega je na tem področju cilj dodatna liberalizacija z odpravo necarinskih ovir, ki se pojavljajo pri čezmejnem trgovanju. Le-te se pojavljajo v različnih zakonih in skozi postavljene standarde v državah, ki so pogosto namenjeni varovanju javnega interesa, vplivajo pa na čezmejno trgovanje. V zadnjem času je eden najbolj pomembnih prostotrgovinskih sporazumov, o katerem se EU pogaja že od leta 2009, CETA, Comprehensive economic and trade agreement oz. Celovit gospodarski in trgovinski sporazum, ki ga EU sklepa s Kanado. V magistrskem delu sem se ukvarjala z vsebino prostotrgovinskega sporazuma CETA ter poskušala osvetliti področja, ki se s sporazumom CETA najpomembneje spreminjajo, poskušala sem izpostaviti problematiko določenih institutov in ureditev posameznih poglavij v sporazumu, ki tako med strokovno kakor tudi laično javnostjo vzbujajo največ pomislekov in nezaupanja.
Keywords: prostotrgovinski sporazum, EU, Kanada, CETA, svetovna trgovina, magistrska dela
Published: 19.09.2017; Views: 3; Downloads: 2
.pdf Full text (916,07 KB)

10.
Problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika "afere Volkswagen"
Žan Peče, 2017, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavana problematika jamčevalnih zahtevkov potrošnikov z vidika afere Volkswagen (Dieselgate), v kateri je bilo odkrito, da so v koncernu Volkswagen v svoja vozila nameščali skrito programsko opremo, ki je prirejala podatke o vrednosti izpušnih plinov v času testiranja vozil. V diplomski nalogi so predstavljeni jamčevalni zahtevki, katere imajo zaradi ugotovljene napake na vozilu na voljo potrošniki. Predstavljene so predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da se lahko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek, tiste predpostavke, ki se v navedeni zadevi kažejo kot problematične, pa so podrobneje analizirane. Predstavljena je tudi relevantna tuja sodna praksa.
Keywords: afera Volkswagen, Dieselgate, jamčevalni zahtevki, stvarne napake, odprava napake, pravice potrošnika
Published: 15.09.2017; Views: 56; Downloads: 6
.pdf Full text (676,86 KB)

Search done in 0.35 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica