SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 389
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Ključne besede: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (5,08 MB)

2.
Skrb za pacienta in varnost pri dajanju zdravil v zdravstveni negi
Dominika Vrbnjak, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja ter ocene sporočanja je pomembno za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov, takšnih raziskav pa v slovenskem okolju primanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za varnost pacientov med drugim potrebna tudi ustrezna kultura skrbi, vendar je zaenkrat še premalo raziskav, ki bi potrdili povezanost kulture skrbi s kazalniki kakovosti in varnostjo pacientov. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati zaznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja in ocene sporočanja napak ter kulturo skrbi, izraženo kot zaznavanje skrbi posameznika pri lastnem delu, pri sodelavcih in nadrejenih, v delovnem okolju ter ugotoviti njihove povezave. Metode: Izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega pojasnjevalnega načrta mešanih metod na populaciji zaposlenih v zdravstveni negi na internih in kirurških oddelkih v 11 slovenskih bolnišnicah. Podatke v okviru kvantitativnega dela smo zbrali s pomočjo petih psihometrično veljavnih in zanesljivih vprašalnikov. Zbrane podatke smo nato analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili metodo utemeljene teorije, podatke pa zbrali s pomočjo vprašanj odprtega tipa v anketnem vprašalniku in delno strukturiranimi intervjuji. Rezultati: Ugotovili smo, da so vzroki za nastanek napak organizacijske in individualne narave. Anketiranci so komponente kadrovsko-delovni procesi, komunikacija z zdravniki in znanje ocenili z najvišjimi povprečnimi ocenami. Ugotovili smo pomanjkljivo sporočanje napak, saj so anketiranci ocenili, da se na njihovem oddelku sporoči manj kot 60 % vseh napak pri dajanju zdravil (p ≤ 0,001). Kar 37,6 % pa jih je ocenilo, da se vse vrste napak sporočijo v 0–20 %. Na pomanjkljivo sporočanje napak pri dajanju zdravil vpliva več dejavnikov na organizacijski in individualni ravni, kot največji oviri pa sta bili z najvišjimi povprečnimi ocenami ocenjeni komponenti odziv in strah. Rezultati so pokazali tudi, da je zaznavanje vzrokov za napake, ovir sporočanja, ocene sporočanja in kulture skrbi odvisno od določenih demografskih značilnosti posameznika, oddelkov in ustanov. Kultura skrbi je na srednji ravni, saj so anketiranci povprečno ocenili vse elemente kulture skrbi, povprečno so ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, skrb pri svojem delu pa so ocenili bolje kot skrb pri nadrejenem in sodelavcih. Anketiranci, ki so bolje ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, klimo varnosti, skrb pri lastnem delu in skrb pri nadrejenem, so ocenili, da se sporoči višji odstotek napak, in sicer 61–100 % vseh napak (p ≤ 0,05). Z rezultati kvalitativne raziskave smo dobili še bolj poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Razprava in zaključki: Kultura skrbi je osnova za zagotavljanje varnosti pri dajanju zdravil, vendar je slednja odvisna od številnih drugih, predvsem sistemskih dejavnikov. Za boljšo varnost pri dajanju zdravil potrebujemo sistemski pristop obravnave napak. Na oddelkih in predvsem na ravni ustanov potrebujemo neobtožujočo, nekaznovalno učno kulturo, v kateri bodo zaposleni brez strahu sporočali napake.
Ključne besede: napake, sporočanje, skrb, bolnišnica, pacient, zdravila
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (4,45 MB)

3.
Efficacy of a bundle approach in preventing the incidence of ventilator associated pneumonia (VAP)
Sandra Burja, Tina Belec, Nika Bizjak, Jernej Mori, Andrej Markota, Andreja Sinkovič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Ventilator-associated pneumonia (VAP) is a potentially preventable iatrogenic illness that may develop following mechanical ventilation. A bundle for the prevention of VAP consists of different measures which may vary between institutions, and may include: elevation of the head of the bed, oral care with chlorhexidine, subglottic suctioning, daily assessment for extubation and the need for proton-pump inhibitors, use of closed suction systems, and maintaining endotracheal cuff pressure at 25 cmH2O. Our aim was to determine the efficacy of a VAP prevention bundle, consisting of the above-mentioned measures, by evaluating the incidence of VAP before (no-VAP-B group) and after (VAP-B group) the introduction of the bundle. We retrospectively evaluated the data for patients who were mechanically ventilated with an endotracheal tube, in the period between 1 September and 31 December 2014 (no-VAP-B group, n = 55, 54.5% males, mean age 67.8 ± 14.5 years) and between 1 January to 30 April 2015 (VAP-B group, n = 74, 62.1% males, mean age 64.8 ± 13.7 years). There were no statistically significant differences between no-VAP-B and VAP-B groups in demographic data, intensive care unit (ICU) mortality, hospital mortality, duration of ICU treatment, and duration of mechanical ventilation. No significant differences in the rates of VAP and early VAP (onset ≤7 days after intubation) were found between no-VAP-B and VAP-B groups (41.8% versus 25.7%, p = 0.06 and 10.9% versus 12.2%, p > 0.99, respectively). However, a significant decrease in the late VAP (onset >8 days after intubation) was found in VAP-B group compared to no-VAP-B group (13.5% versus 30.9%, p = 0.027). Overall, our results support the use of VAP prevention bundle in clinical practice.
Ključne besede: ventilator-associated pneumonia, VAP, primary prevention, epidemiology, medical devices, intratracheal intubation, bundle
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 8; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (694,98 KB)

4.
Patient safety culture in Slovenian out-of-hours primary care clinics
Zalika Klemenc-Ketiš, Ellen Tveter Deilkås, Dag Hofoss, Gunnar Tschudi Bondevik, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Patient safety culture is a concept which describes how leader and staff interaction, attitudes, routines and practices protect patients from adverse events in healthcare. We aimed to investigate patient safety culture in Slovenian out-of-hours health care (OOHC) clinics, and determine the possible factors that might be associated with it. Methods: This was a cross-sectional study, which took place in Slovenian OOHC, as part of the international study entitled Patient Safety Culture in European Out-of-Hours Services (SAFE-EUR-OOH). All the OOHC clinics in Slovenia (N=60) were invited to participate, and 37 agreed to do so; 438 employees from these clinics were invited to participate. We used the Slovenian version of the Safety Attitudes Questionnaire % an ambulatory version (SAQAV) to measure the climate of safety. Results: Out of 438 invited participants, 250 answered the questionnaire (57.1% response rate). The mean overall score % standard deviation of the SAQ was 56.6%16.0 points, of Perceptions of Management 53.6%19.6 points, of Job Satisfaction 48.5%18.3 points, of Safety Climate 59.1%22.1 points, of Teamwork Climate 72.7%16.6, and of Communication 51.5%23.4 points. Employees working in the Ravne na Koroškem region, employees with variable work shifts, and those with full-time jobs scored significantly higher on the SAQ-A V. Conclusion: The safety culture in Slovenian OOHC clinics needs improvement. The variations in the safety culture factor scores in Slovenian OOHC clinics point to the need to eliminate variations and improve working conditions in Slovenian OOHC clinics.
Ključne besede: safety culture, out-of-hours medical care, primary health care, Slovenia
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 15; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (397,20 KB)

5.
Implementing quality indicators for diabetes and hypertension in family medicine in Slovenia
Zalika Klemenc-Ketiš, Igor Švab, Tonka Poplas-Susič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: A new form of family practices was introduced in 2011 through a pilot project introducing nurse practitioners as members of team and determining a set of quality indicators. The aim of this article was to assess the quality of diabetes and hypertension management. Methods: We included all family medicine practices that were participating in the project in December 2015 (N=584). The following data were extracted from automatic electronic reports on quality indicators: gender and specialisation of the family physician, status (public servant/self-contracted), duration of participation in the project, region of Slovenia, the number of inhabitants covered by a family medicine practice, the name of IT provider, and levels of selected quality indicators. Results: Out of 584 family medicine practices that were included in this project at the end of 2015, 568 (97.3%) had complete data and could be included in this analysis. The highest values were observed for structure quality indicator (list of diabetics) and the lowest for process and outcome quality indicators. The values of the selected quality indicators were independently associated with the duration of participation in the project, some regions of Slovenia where practices were located, and some IT providers of the practices. Conclusion: First, the analysis of data on quality indicators for diabetes and hypertension in this primary care project pointed out the problems which are currently preventing higher quality of chronic patient management at the primary health care level.
Ključne besede: family practices, healthcare quality indicator, diabetes mellitus, hypertension, Slovenia
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (424,82 KB)

6.
Selection of non-small cell lung cancer patients for intercalated chemotherapy and tyrosine kinase inhibitors
Matjaž Zwitter, Antonio Rossi, Massimo Di Maio, Maja Pohar Perme, Gilberto Lopes, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: When treating patients with advanced non-small cell lung cancer (NSCLC) with tyrosine kinase inhibitors and chemotherapy, intercalated schedule with time separation between the two classes of drugs should avoid their mutual antagonism. In a survey of published trials, we focus on relation between eligibility criteria and effectiveness of intercalated treatment. Methods: Published documents were identified using major medical databases, conference proceedings and references of published trials. Median progression-free survival (PFS) was taken as the basic parameter of treatment efficacy. Correlation between characteristics of patients and median PFS was assessed through the Pearson's correlation coefficient and the coefficient of determination, separately for first-line and second-line setting. Results: The series includes 11 single-arm trials and 18 randomized phase II or phase III trials with a total of 2903 patients. Treatment-naive patients or those in progression after first-line treatment were included in 16 and 13 trials, respectively. In 14 trials, only patients with non-squamous histology were eligible. Proportion of patients with nonsquamous carcinoma (in first-line setting), proportion of never-smokers (both in first- and second-line setting) and proportion of epidermal growth factor receptor (EGFR) mutant patients (both in first- and second-line setting) showed a moderate or strong correlation with median PFS. In six trials of intercalated treatment applied to treatment-naive EGFR-mutant patients, objective response was confirmed in 83.1% of cases and median PFS was 18.6 months. Conclusions: Most suitable candidates for intercalated treatment are treatment-naive patients with EGFR-mutant tumors, as determined from biopsy or liquid biopsy. For these patients, experience with intercalated treatment is most promising and randomized trials with comparison to the best standard treatment are warranted.
Ključne besede: lung cancer, NSCLC, intercalated treatment, EGFR, tyrosine -kinase inhibitors
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 22; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (622,21 KB)

7.
A novel mutation in the FOXC2 gene
Tanja Planinšek Ručigaj, Matija Rijavec, Jovan Miljković, Julij Gyula Šelb, Peter Korošec, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Primary lymphoedema is a rare genetic disorder characterized by swelling of different parts of the body and highly heterogenic clinical presentation. Mutations in several causative genes characterize specific forms of the disease. FOXC2 mutations are associated with lymphoedema of lower extremities, usually distichiasis and late onset. Patients and methods: Subjects from three generations of a family with lymphoedema of lower limbs without distichiasis were searched for mutations in the FOXC2 gene. Results: All affected family members with lymphoedema of lower limbs without distichiasis, and still asymptomatic six years old girl from the same family, carried the same previously unreported insertion of adenosine (c.867insA) in FOXC2. Conclusions: Identification of a novel mutation in the FOXC2 gene in affected family members of three generations with lymphoedema of lower limbs without distichiasis, highlights the high phenotypic variability caused by FOXC2 mutations.
Ključne besede: primary lymphedema, FOXC2 mutation, distichiasis, lower limbs lymphedema
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 28; Prenosov: 0
.pdf Polno besedilo (538,46 KB)

8.
Tkivni inženiring hrustančnega tkiva na biosintetičnem polimernem polyHIPE nosilcu
Jakob Naranđa, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Tkivni inženiring hrustančnega tkiva še vedno nudi številne možnosti za izboljšavo, navkljub intenzivnim raziskovalnim naporom v zadnjem času. Razvoj umetnih materialov in 3-D celičnih nosilcev ima pomembno vlogo pri regeneraciji hrustančnega tkiva. Zanimiv pristop pri izdelavi celičnih nosilcev predstavlja izgradnja s pomočjo emulzij. Nastali material, imenovan polyHIPE (PHP), je sintetični visoko porozen polimer, ki ga pripravimo s polimerizacijo visokega deleža notranje faze emulzij (HIPEs – high internal phase emulsions). Glavni cilj te doktorske disertacije je raziskati možnosti za tvorbo hrustančnega tkiva znotraj celičnih nosilcev pripravljenih iz PHP materiala. Proizvodnjo PHP nosilcev smo posebej prilagodili tkivnemu inženiringu hrustanca, tako da smo pripravili porozne (85 %) strukture s primarno velikostjo por v območju 50–170 m. Pokazali smo, da je PHP material biokompatibilen s človeškimi sklepnimi hondrociti, kar smo ovrednotili s pomočjo testa za preživetje celic (Live/Dead kit) in histološko analizo. Opazovali smo hondrocite z okroglimi jedri, ki so bili organizirani v večceličnih plasteh na površini PHP nosilca in so rastli približno 300 m v notranjost nosilca. Kopičenje kolagena tipa 2 smo dokazali s pomočjo imunohistokemije, molekularna analiza je pokazala izražanje hrustančno specifičnih genov z ugodnim razmerjem kolagena tipa 2 in tipa 1. Dodatno so bili PHP vzorci biološko razgradljivi, njihove osnovne mehanske lastnosti pa primerljive z nativnim sklepnim hrustancem. Izsledki raziskave dokazujejo, da je zasnovan PHP celični nosilec primeren za nadaljnjo uporabo v tkivnem inženiringu hrustančnega tkiva.
Ključne besede: humani sklepni hrustanec, tkivni inženiring, biokompatibilni celični nosilec, sintetični polimer, polyHIPE, diferenciacija hondrocitov
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 33; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (24,38 MB)

9.
Preurejanje genov TMPRSS2 in ERG ter njuna prognostična vloga pri slovenskih bolnikih s karcinomom prostate
Zoran Krstanoski, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja bolezni pri posamičnem bolniku. Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.
Ključne besede: rak prostate, prostatektomija, FISH, genske preureditve, klinič no-patološke korelacije, napovedni dejavniki
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 24; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (4,35 MB)

10.
Vaskularni kognitivni upad in vaskularna demenca
Klavdija Ovčar Štante, Jure Potočnik, Martin Rakuša, 2017, strokovni članek

Opis: V razvitem svetu ima 5–10 % prebivalstva nad 65 let demenco, katere pojavnost še vedno narašča. Demence zaradi možganskih žilnih bolezni – vaskularna demenca (VaD) predstavljajo dobro petino vseh vzrokov za demenco. Milejša oblika je vaskularni kognitivni upad (VaKU). Za postavitev diagnoze VaD je pomembno, da sta upad spoznavnih sposobnosti in možgansko-žilna bolezen jasno časovno povezana ter ni popravljivih vzrokov za kognitivni upad. Pri postavitvi diagnoze uporabimo nevropsihološko testiranje in slikovne preiskave. Glavni dejavniki tveganja za VaKU in VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske spremembe. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi. Glavni dejavniki tveganja za VaD so starost, ateroskleroza, sladkorna bolezen in arterijska hipertenzija, ki sprožijo kaskado dogodkov v patogenezi kognitivne okvare. Ta je zelo raznolika in poteka z ali brez pridruženih nevroloških simptomov. Klinična slika je odvisna od področja in velikosti možganske lezije. Pri zdravljenju VaKU in VaD je najbolj pomembna primarna preventiva. Za zdravljenje simptomov VaKU in VaD se uporabljajo enaka zdravila kot za zdravljenje simptomov Alzheimerjeve bolezni. Pomembni sta še rehabilitacija in sekundarna preventiva ponovne možganske kapi.
Ključne besede: vaskularna demenca, vaskularni kognitivni upad, možganske žilne bolezni, spoznavne sposobnosti
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (137,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici