1. Vpliv probiotikov na zdravljenje in ponovitve okužb sečil pri otrocihKatarina Meštrović Popovič, 2023, doktorsko delo/naloga Opis: Okužbe sečil (OS) v otroški dobi so pogoste in lahko vodijo v pozne zapleti. Pri skoraj
tretjini otrok se lahko OS ponovijo in nekateri otroci potrebujejo antibiotično zaščitno.
Namen naše raziskave je bil ugotoviti, ali imajo probiotiki ugoden učinek pri zdravljenju
in preprečevanju OS pri otrocih, glede na mehanizem nastanka OS in značilnosti
probiotikov. Podobnih večjih raziskav na tem področju nismo zasledili.
Najprej smo predklinično testirali učinkovitost nekaterih probiotikov na Escherichio coli
(E. coli), najpogostejšo povzročiteljico OS in občutljivost probiotikov na antibiotike.
Večina probiotikov je pokazala za polovico manjši učinek na E. coli od antibiotikov.
Najoptimalnejši probiotični sev, Lactobacillus plantarum PCS 26 (PCS 26), smo nato
uporabili v pilotski, dvojno slepi, randomizirani, s placebom kontrolirani, prospektivni
raziskavi, v kateri smo preverjali njegovo učinkovitost pri zdravljenju in preprečevanju OS
pri otrocih. Raziskava je potekala l.2016 na Otroškem odd. Splošne bolnišnice Celje.
Vključili smo 30 otrok z OS, ki so med zdravljenjem in nato še pol leta prejemali
probiotk/placebo. Otroci, ki so ob antibiotiku prejemali probiotik, so potrebovali 1,5 dan
krajši čas antibiotičnega zdravljenja in 2 dni manj hospitalizacije. Manj otrok s
probiotikom je imelo ponovitev OS. Potrebne bodo študije na večjem, bolj homogenem
vzorcu otrok, za potrditev rezultatov te pilotske študije.
Ključne besede: probiotiki, okuţbe sečil, antibiotiĉna zašĉita, otroci, uropatogena E. coli (UPEC), Lactobacillus plantarum.
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 73; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (4,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Učinkovitost verbalne in neverbalne deeskalacije na zmanjšanje agresivnega vedenja in uporabe posebnih varovalnih ukrepovAndreja Čelofiga, 2023, doktorska disertacija Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih.
Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev.
Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo.
Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,02 MB) |
3. Fiziologija acinarnih celic trebušne slinavke; pomen kalcijevih signalnih poti v fizioloških in patofizioloških pogojihUrška Marolt, 2023, doktorska disertacija Opis: Fiziologija in patofiziologija eksokrinega dela trebušne slinavke sta v tesni povezavi s spremembami znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov. Večina našega znanja o kalcijevih signalnih poteh v acinarnih celicah temelji na poskusih in vitro, kjer celice encimsko izoliramo, kar spremeni njihovo strukturo, fiziologijo in omeji naše razumevanje. Zaradi teh omejitev smo uvedli metodo tkivne rezine trebušne slinavke kot eksperimentalni model in situ. Ocenili smo sposobnost za preživetje in morfološke značilnosti acinarnih celic z uporabo testa preživetja celic (LIVE/DEAD assay), transmisijske elektronske mikroskopije in imunofluorescenčnih metod. V glavnem delu raziskave smo opredelili funkcionalni odziv acinarnih celic na stimulacijo z acetilholinom in ga primerjali z odzivi na cerulein. Spremembo znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo merili s konfokalno mikroskopijo. Pokazali smo, da so različni parametri kalcijevih oscilacij koncentracijsko odvisni in da je aktivnost precej dobro usklajena znotraj acinusov, ne pa med acinusi. Metoda tkivne rezine trebušne slinavke tako v naših očeh predstavlja pomemben nov in zanesljiv eksperimentalni model za oceno normalne in patološke morfologije in fiziologije acinarnih celic.
Ključne besede: trebušna slinavka, acinarna celica, kalcijeve oscilacije, metoda tkivne rezine, konfokalna mikroskopija
Objavljeno v DKUM: 19.04.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 29
Celotno besedilo (6,86 MB) |
4. Vpliv dvojnega barvanja p16/ki-67 citološkega brisa materničnega vratu na klinično obravnavo žensk s patološkim brisom materničnega vratuUršula Salobir Gajšek, 2021, doktorska disertacija Opis: Raka materničnega vratu (RMV) lahko preprečimo z odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Za nastanek RMV je ključna okužba z visokotveganimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV). Bris materničnega vratu (BMV) za citološko analizo – test PAP in na viruse HPV – test HPV, kolposkopija in histološka verifikacija spremembe na MV so metode diagnosticiranja intraepitelijske lezije visoke stopnje MV (CIN2+) in RMV. Uvedba testa HPV v presejalne programe zahteva triažo HPV pozitivnih žensk. Pomembno je ločiti ženske z velikim tveganjem za razvoj CIN2+ in RMV od žensk z minimalnim tveganjem. Ker se poteka okužbe ne da predvideti, je potrebna vključitev dodatnih bioloških označevalcev. Eden od takih testov je dvojno imunocitokemično barvanje p16/Ki-67 (test p16/Ki-67). Izziv je odkritje CIN2+ in zgodnjih oblik RMV z optimalnim številom postopkov in vrnitev ženske v redno presejanje.
Namen raziskave je bila opredelitev pomena testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določitev pomena števila pozitivnih celic v BMV pri diagnosticiranju CIN2+ pri ženskah, obravnavanih v kolposkopski ambulanti. Želeli smo ugotoviti, ali lahko test p16/Ki-67 zmanjša število kolposkopij in spremeni klinično obravnavo žensk.
Raziskava je bila razdeljena na prospektivi in retrospektivi del. Vključili smo 174 žensk, iz nadzorovane randomizirane raziskave Test HPV doma , ki je v okviru Državnega presejalnega programa ZORA, potekala od avgusta 2013 do julija 2016. Pri vseh ženskah smo naredili ginekološki pregled, odvzeli BMV, opravili kolposkopijo in po potrebi naredili biopsijo. V retrospektivnem delu smo v raziskavo vključili 169 žensk z izvidom BMV APC-VS izmed 77.430 BMV iz rednega presejalnega programa od 1. oktobra 2011 do 1. oktobra 2013. Za vse ženske smo pridobili histološki izvid biopsije in/ali rezultate enoletnega citološkega sledenja z BMV.
V prospektivnem delu smo analizirali rezultate testa p16/Ki-67 BMV in število pozitivno obarvanih celic. Opredelili občutljivost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost (PNV), negativno napovedno vrednost (NNV) testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, opredelili tveganje za CIN2+ glede na število pozitivno obarvanih celic. V retrospektivnem delu smo opredelili občutljivost, specifičnost, PNV in NNV testa p16/Ki67 v odkrivanju CIN2+. Za celotno populacijo 343 žensk smo opredelili pomen testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+, določili diagnostični pomen testa glede na starost žensk in vpliv na delež kolposkopij.
V prospektivnem delu je imelo 42 od 174 žensk (24,1%) histološki izvid CIN2+. Dokazali smo, da se tveganje za CIN2+ povečuje s številom pozitivno obarvanih celic v BMV (p ˂ 0,001). Skupna občutljivost testa za odkrivanje CIN2+ je bila 88,1%, specifičnost 65,2%, PNV je bila 44,6% in NNV 94,5%. V retrospektivnem delu raziskave je 97 žensk od 169 (57,4%) imelo izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 94,8%, specifičnost 72,2%, PNV 82,1% in NNV 91,2%.
V celotni populaciji 343 žensk je imelo 139 žensk (40,5%) izvid CIN2+. Skupna občutljivost testa p16/Ki-67 za odkrivanje CIN2+ je bila 92,8%, specifičnost 67,6%, PNV 66,1% in NNV 93,2%. Primerjava občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 s testom PAP APC-N+ v odkrivanju CIN2+ ni pokazala statistično pomembne razlike. Statistično pomembna razlika je bila v PNV (p < 0,05) in NNV (p < 0,05), test p16/Ki-67 je bil zaneslivejši. Analiza razlik v občutljivosti in specifičnosti testa p16/Ki-67 v odkrivanju CIN2+ v posameznih starostnih skupinah v raziskavi ni pokazala statistično pomembnih razlik. Statistično pomembno razliko smo zaznali v NNV testa p16/Ki-67 (p < 0,05) pri ženskah, mlajših od 30 let, in ženskah starejših od 30 let.V raziskavi smo dokazali, da test p16/Ki-67 kot triažni test za kolposkopijo zmanjša število potrebnih kolposkopij za dokaz enega primera CIN2+ in lahko zmanjša število napotitev na kolposkopijo. Ob tem nismo ugotovili statistično pomembne manjše občutljivosti tega testa v primerjavi s testom PAP.
Ključne besede: citologija materničnega vratu, intraepitelijska lezija visoke stopnje, imunocitokemično dvojno barvanje p16/Ki-67 - test p16/Ki-67
Objavljeno v DKUM: 15.03.2023; Ogledov: 148; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,42 MB) |
5. Vpliv polifenolov na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih celic pri bolnikih z osteoartrozoMateja Sirše, 2022, doktorska disertacija Opis: Osteoartroza je najpogostejša bolezen sklepov pri starejših ljudeh, za katero so značilni napredovalo uničenje sklepnega hrustanca, spremembe v subhondralni kostnini s formacijo ektopične kostnine in cist, hipertrofija sklepne kapsule in obsklepnih tkiv ter vnetje sinovijske ovojnice. Kljub številnim raziskavam ostaja etiopatogeneza bolezni neznana, saj gre za kompleksen konglomerat genetskih, mehanskih in vnetnih dejavnikov. Na molekularni ravni gre za neravnovesje med anabolnimi in katabolnimi procesi, ki ustvarjajo začarani krog vnetja nizke stopnje, v katerega so vpleteni interlevkini 1β in 6, tumor nekrotizirajoči faktor alfa, encimi razgradnje hrustančnega matriksa ter kompleksni učinki staranja, celične senescence, apoptoze in avtofagije, medsebojno povezani z več signalnimi potmi. Posledica katabolnih procesov je napredujoča izguba strukture in funkcije sklepnega hrustanca s prestrukturiranjem subhondralne kostnine in obsklepnih tkiv, kar vodi v degeneracijo in uničenje sklepa. Vse več znanstvenih raziskav je usmerjenih v iskanje novih (naravnih) učinkovin, ki bi podobno kot biološka zdravila vplivale na različne patofiziološke mehanizme in zmanjšale aktivnost vnetnih procesov. Med drugim se je za izjemno učinkovito izkazalo protivnetno delovanje številnih polifenolnih spojin. V disertaciji podajamo potek in rezultate raziskave, v kateri smo ugotavljali vpliv štirih izbranih polifenolnih spojin na hondrogeno diferenciacijo mezenhimskih matičnih/stromalnih celic, izoliranih iz trabekularne kosti človeka v pogojih in vitro. Pri tem smo preiskovali dve polifenolni spojini (resveratrol in kvercetin) in dva polifenolna izvlečka (Pycnogenol® in Belinal®), s katerimi smo tretirali mezenhimske matične/stromalne celice, izolirane iz človeške trabekularne kosti kolka in golenice v vnetnih in nevnetnih pogojih. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah zdravih darovalcev ob tretiranju s preiskovanimi spojinami ni bilo pomembnih razlik v hondrogenezi. Pri mezenhimskih matičnih/stromalnih celicah bolnikov z osteoartrozo pa je Belinal® v nevnetnih pogojih pomembno izboljšal hondrogenezo v primerjavi z resveratrolom in kontrolo. V vnetnih pogojih je od vseh spojin samo Belinal® izboljšal sposobnost hondrogeneze mezenhimskih matičnih/stromalnih celic pridobljenih iz bolnikov z osteoartrozo. Rezultati te doktorske naloge tako dokazujejo potencialno vlogo polifenolnih spojin, kot je Belinal®, pri izboljšanju lastnosti humanih mezenhimskih matičnih/stromalnih celic v pogojih in vitro in predstavljajo osnovo za nadaljnje študije za razvoj učinkovitih celičnih terapij za zdravljenje osteoartroze.
Ključne besede: osteoartroza, mezenhimske matične/stromalne celice, hondrogena diferenciacija, provnetni citokini, rastlinski polifenoli, regeneracija hrustanca
Objavljeno v DKUM: 24.02.2023; Ogledov: 240; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Prolonged, recurrent, spontaneous massive gluteal and femoral bleeding in a patient with five metachronous primary malignanciesAndrej Čretnik, Pija Šumer Mayer, Silva Breznik, 2022, kratki znanstveni prispevek Ključne besede: embolization, massive bleeding, metachronous neoplasms, multiple primary malignancies
Objavljeno v DKUM: 16.02.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 12
Celotno besedilo (246,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
7. |
8. |
9. |
10. |
