SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 400
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okolju
Sabina Zadel, 2017, doctoral dissertation

Abstract: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni. CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija. REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti. Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund. ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Keywords: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Published: 23.05.2018; Views: 55; Downloads: 9
.pdf Full text (9,34 MB)

2.
Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krvi
Jana Bremec, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Keywords: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Published: 17.05.2018; Views: 30; Downloads: 7
.pdf Full text (2,10 MB)

3.
Genetic etiology of primary premature ovarian insuffiency
Maja Franic Ivanisevic, Damir Franić, Miomira Ivovic, Milina Tancic Gajic, Ljiljana Marina, Marija Barac, Svetlana Vujovic, 2016, review article

Abstract: Primary premature ovarian insufficiency (PPOI) is characterized by hypergonadotropic amenorrhea and hypoestrogenism in women under 40 years of age. PPOI incidence is 1:10,000 in women aged 18-25, 1:1000 in women aged 25-30 and 1:100 in women aged 35-40. In 10%-28% of cases, PPOI causes primary and in 4%-18% secondary amenorrhea. The process is a consequence of accelerated oocyte atresia, diminished number of germinated cells, and central nervous system aging. Specific genes are responsible for the control of oocyte number undergoing the ovulation process and the time to cessation of the reproductive function. A positive family history of PPOI is found in 15% of women with PPOI, indicating the existing genetic etiology. Primary POI comprises genetic aberrations linked to chromosome X (monosomy, trisomy, translocation, deletion) or to autosomal chromosome. Secondary POI implies surgical removal of ovaries, chemotherapy and radiotherapy, and infections. Diagnostic criteria include follicle stimulating hormone level >40 IU/L and estradiol level <50 pmol/L.
Keywords: primary ovarian insufficiency, etiology, genetics
Published: 08.05.2018; Views: 44; Downloads: 1
.pdf Full text (85,20 KB)

4.
Nanoliposome encapsulation with donkey milk bioactive proteins and its possible application in dermatology and cosmetics
Hristina Kocić, Milica Stanković, Ivana Arsić, 2017, original scientific article

Abstract: Nanoliposomes represent natural or synthetic nanoparticles made of phospholipids, which may spontaneously aggregate in an aqueous medium. Their use in dermatology and for cosmetic purposes may offer facilitated delivery in skin via enhanced opening of the tight junctions between the epithelial cell monolayers. As far as their use in dermatology is concerned, both transdermal and local application may offer successful release profile. Donkey milk may have special therapeutic properties when used in cosmetology for skin treatment. The aim of our study was to establish encapsulation efficacy of nanoliposome loaded with skimmed donkey milk and to explore the efficiency of encapsulation of different skimmed donkey milk concentrations in nanoliposomes. In our experimental study, it was documented that 1%, 2% and 5% solutions of skimmed donkey milk were almost equally effectively encapsulated, more than 80% in 1% solution of nanoliposomes, while 10% solution of skimmed donkey milk was encapsulated more efficiently, with 88.9% in 1% of nanoliposome solution. Encapsulation can lead to greater efficiency by enabling the use of lower administration doses and preventing the corresponding side effects, which may be the result of higher doses. Skimmed donkey milk is a suitable encapsulation solution.
Keywords: nanoliposomes, donkey milk, encapsulation efficacy
Published: 07.05.2018; Views: 109; Downloads: 1
.pdf Full text (398,24 KB)

5.
SPREMEMBE HOMEOSTAZE SUBPOPULACIJ CD4+ T LIMFOCITOV IN NJIHOVIH CITOKINSKIH - STAT SIGNALNIH POTI PRI BOLNIKIH S SISTEMSKIM LUPUS ERITEMATOZUSOM
Aleš Goropevšek, 2017, doctoral dissertation

Abstract: UVOD Sistemski lupus eritematozus (SLE) je sistemska avtoimunska bolezen, pri kateri kombinacija različnih genetskih dejavnikov in vplivov iz okolja pripelje do porušenja imunoregulatornih mehanizmov, ki omogočajo toleranco do lastnih antigenov. FOXP3+ regulatorni T limfociti (Treg) zavirajo proliferacijo efektorskih T limfocitov in vitro in predstavljajo bistven mehanizem periferne T limfocitne tolerance in vivo. Interferoni (IFN) tipa I, kot je IFN-alfa in homeostatski citokini, kot je IL-7, vplivajo na proliferacijo in funkcijo tako Treg, kot patogenih FOXP3- konvencionalnih T limfocitov (Tcon). Na T limfocite delujejo preko znotrajceličnih signalnih poti, ki vodijo od površinskih receptorjev do STAT proteinov, ki se po aktivaciji-fosforilaciji na specifičnih tirozinskih ostankih, prenesejo v jedro in nadzirajo številne genetske programe, vključene v nadzor proliferacije in diferenciacije CD4+ T limfocitov. Namen naše raziskave je bil preučiti STAT signalizacijo v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE in ugotoviti, če so STAT signalna neravnotežja povezana s spremembami cirkulirajočih subpopulacij CD4+ T limfocitov, njihove proliferacije in aktivnosti bolezni. BOLNIKI IN METODE Analizirali smo Tcon/Treg subpopulacije, ekspresijo STAT1 proteina (STAT1 MFI) in STAT fosforilacijo (pSTAT) v T limfocitih periferne krvi bolnikov s SLE s pomočjo konvencionalne in slikovne pretočne citometrije. Vključenih je bilo 39 bolnikov s SLE, 33 zdravih kontrol in 29 bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA). Aktivnost bolezni SLE smo sledili z določanjem kliničnega indeksa SLEDAI-2000. Z uporabo fosfo-specifične pretočne citometrije je bila naša analiza usmerjena v spremljanje signalinih dogodkov tudi v CD4+FOXP3+ T limfocitih in neposredno primerjavo STAT signalizacije v Tcon in subpopulacijah CD4+FOXP3+ T limfocitov pri bolnikih s SLE. Da smo lahko ocenili odnos med STAT signalnimi spremembami in proliferacijo subpopulacij CD4+ T limfocitov, smo hkrati določali tudi ekspresijo indikatorja proliferacije Ki-67 v Tcon and Treg subpopulacijah. REZULTATI Nivoji STAT1 MFI, ki so bili v primerjavi z bolniki z RA in zdravimi kontrolami statistično značilno višji v CD4+ T limfocitih bolnikov s SLE, so bili v statistično značilni pozitivni korelaciji z indeksom aktivnosti bolezni. STAT1 MFI je bil najvišji v CD45RA-FOXP3hi aktivirani Treg (aTreg) subpopulaciji, ki je kazala tudi najvišji fosforilacijski odgovor STAT1 med CD4+ T limfociti in značilno znižanje ekspresije Ki-67 po stimulaciji z rekombinantnim humanim IFN-alfa in vitro. V primerjavi z zdravimi kontrolami so bile pri bolnikih s SLE statistično značilno nižje tako koncentracije aTreg, kot tudi odstotek Ki-67+ celic med aTreg, ki je bil v statistično značilni negativni korelaciji s STAT1 MFI v CD4+ T limfocitih. CD4+ T limfocite bolnikov s SLE je označevala tudi od IL-7 odvisna STAT5 aktivacija, ki se je kazala z značilno zvišanimi bazalnimi nivoji pSTAT5 v primerjavi s kontrolnima skupinama. Nivoji pSTAT5 so bili statistično značilno višji v Tcon kot v FOXP3+ subpopulaciji CD4+ T limfocitov bolnikov s SLE. V nasprotju z aTreg, so Tcon bolnikov s SLE kazali značilno višjo ekspresijo Ki-67, ki je bila v statistično značilni pozitivni korelaciji z nivoji pSTAT5 v CD4+ T limfocitih. ZAKLJUČEK Naši rezultati kažejo, da je ojačana STAT1 signalizacija vpletena v porušeno homeostazo aTreg pri bolnikih s SLE in bi lahko predstavljala tudi potencialni označevalec aktivnosti bolezni. Od IL-7-odvisna bazalna fosforilacija STAT5, ki je bila značilno višja v Tcon kot v Treg bolnikov s SLE in je bila povezana z ekspresijo Ki-67 v Tcon, pa lahko daje proliferativno prednost Tcon v primerjavi z aTreg. Inhibicija takšne neuravnotežene aktivacije STAT5 bi lahko s selektivnim učinkom na proliferacijo patogenih-konvencionalnih CD4+ T limfocitov ponovno vzpostavila homeostatsko ravnotežje med Tcon in supresivnimi-aktiviranimi Treg in bi lahko predstavljala obetajoč therapevtski pristop pri SLE.
Keywords: avtoimunske bolezni, citokini, interferoni, STAT signalne poti, sistemski lupus eritematozus, CD4+ T limfociti, regulatorni T limfociti
Published: 20.04.2018; Views: 139; Downloads: 30
.pdf Full text (25,93 MB)

6.
Critical and supercritical spatiotemporal calcium dynamics in beta cells
Marko Gosak, Andraž Stožer, Rene Markovič, Jurij Dolenšek, Matjaž Perc, Marjan Rupnik, Marko Marhl, 2017, original scientific article

Abstract: A coordinated functioning of beta cells within pancreatic islets is mediated by oscillatory membrane depolarization and subsequent changes in cytoplasmic calcium concentration. While gap junctions allow for intraislet information exchange, beta cells within islets form complex syncytia that are intrinsically nonlinear and highly heterogeneous. To study spatiotemporal calcium dynamics within these syncytia, we make use of computational modeling and confocal high-speed functional multicellular imaging. We show that model predictions are in good agreement with experimental data, especially if a high degree of heterogeneity in the intercellular coupling term is assumed. In particular, during the first few minutes after stimulation, the probability distribution of calcium wave sizes is characterized by a power law, thus indicating critical behavior. After this period, the dynamics changes qualitatively such that the number of global intercellular calcium events increases to the point where the behavior becomes supercritical. To better mimic normal in vivo conditions, we compare the described behavior during supraphysiological non-oscillatory stimulation with the behavior during exposure to a slightly lower and oscillatory glucose challenge. In the case of this protocol, we observe only critical behavior in both experiment and model. Our results indicate that the loss of oscillatory changes, along with the rise in plasma glucose observed in diabetes, could be associated with a switch to supercritical calcium dynamics and loss of beta cell functionality.
Keywords: beta cells, islets of Langerhans, self-organized criticality, intercellular dynamics, calcium waves, glucose oscillations, computational model, confocal calcium imaging
Published: 23.01.2018; Views: 131; Downloads: 7
.pdf Full text (3,43 MB)

7.
Analiza genskih regij povezanih z astmo ter napoved tveganja in odziva na terapijo pri otroški astmi
Petra Ovniček, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Astma je kompleksna poligenska bolezen dihal. Številne študije so v povezavi z astmo, njenimi značilnostmi ali odzivom na terapijo analizirale že mnogo genov, a se rezultati raziskav med sabo močno razlikujejo, prav tako pa mnogi kandidatni geni identificirani v nedavnih študijah na celotnem genomu (GWA študije) še niso bili potrjeni v neodvisnih replikacijih študijah. Večina GWA študij pri astmi ni analiziralo morebitnih povezav med genotipi in kliničnimi podatki ter odzivom na zdravljenje. Le malo je znanega o funkciji z astmo ali njenimi značilnostmi povezanih polimorfizmov posameznega nukleotida (SNP), ki se nahajajo v nekodirajočih področjih genoma. Namen naše raziskave je bil identificirati nove genetske markerje, ki opredeljujejo resnost astme oz. katerega od njenih podtipov ter vplivajo na odziv na terapije. Nadalje smo v raziskavi želeli ugotoviti, kakšen je vpliv kandidatnih SNP-jev povezanih z astmo in njenimi značilnostmi na ekspresijo bližnjih genov. Prav tako je bil namen študije tudi napoved tveganja za razvoj astme in odziva na terapijo. V študijo smo zajeli 340 otrok z astmo in 276 zdravih posameznikov. Genotipizacijo smo izvedli z verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki ji je sledil polimorfizem dolžin restrikcijskih fragmentov ali analiza talilne krivulje visoke ločljivosti. Rezultate smo statistično analizirali z uporabo programskega paketa SPSS. Z izdelavo profilov tveganja, izračuna tveganja iz razmerja obetov ter logistično regresijo smo skušali napovedati tveganje za razvoj bolezni ali odziva na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Izbranim genom, ki se nahajajo v bližini nekodirajočih SNP-jev, ki kažejo na pomembno vlogo pri astmi, smo z uporabo kvantitativnega PCR izmerili gensko ekspresijo in analizirali morebitne razlike v ekspresiji med posameznimi fenotipskimi in genotipskimi skupinami. Identificirali smo nove genetske markerje ki imajo pomemben doprinos k dovzetnosti za razvoj astme, vplivajo na njeno težo in fenotip oz. pogojujejo odgovor na različne proti-astmatične terapije. Najpomembnejša odkritja so nove povezave med SNP-ji na oz. v bližini genov SFXN1, SLC22A4 in SLC22A5 ter odgovorom na terapijo z inhalacijskimi glukokortikoidi. Kot prvi smo ugotovili, da delecija na genu CCR5 ter SNP-ja na genih IL4 in GLCCI1 pogojujejo odziv na proti-astmatično terapijo z anti-levkotrieni pri posameznih pod-tipih astme. Identificirali smo nove povezave med SNP-ji na genih CA10, CTNNA3 in SFXN1 in njenimi fenotipskimi značilnostmi. Prav tako je naša raziskava prva neodvisna replikacijska študija nekaterih v nedavnih GWA študijah identificiranih astma SNP-jev; potrdili smo povezavo med SNP-jema na genih CA10 in SGK493 in tveganjem za astmo. Kot prvi smo s povečanim tveganjem za astmo povezali alel C za SNP rs10496195 v intronu gena HK2. Nadaljnja ekspresijska študija je pokazala povečano izražanje izoforme tega gena pri bolnikih z astmo oz. pri osebah z rizičnim alelom C za omenjen SNP. Ugotovili smo da alel C vpliva na spremenjeno razmerje med izoformama transkripta gena HK2 v limfocitih periferne krvi. Nadalje, naši rezultati potrjujejo hipotezo, da gre pri astmi za heterogeno bolezen pri kateri se genetski markerji lahko razlikujejo glede na podtip bolezni, saj mnoge povezave v skupini ne-atopijskih astmatikov niso bile potrjene v skupini atopikov in obratno. Na podlagi rezultatov izračunov napovedi tveganja lahko zaključimo, da zaenkrat genetski testi pri astmi žal še niso dovolj zanesljivi za prenos v klinično prakso. Najvišjo specifičnost (77,7 %) in občutljivost (63,0 %) smo dosegli pri genetskem profilu za napoved tveganja za ne-atopijsko obliko astme, ki vključuje 9 SNP-jev. Vsekakor bo v prihodnje potrebnih še mnogo nadaljnjih raziskav, funkcijskih študij in meta-statističnih analiz, kakorkoli pa lahko rečemo, da pomemben delček pri razumevanju genetskih mehanizmov pri astmi in korak k individualizirani obravnavi bolnikov predstavlja tudi naša študija.
Keywords: astma, polimorfizem enega nukleotida, asociacijska študija, genska ekspresija, napoved tveganja
Published: 22.01.2018; Views: 133; Downloads: 30
.pdf Full text (4,05 MB)

8.
Evaluating the effect of Clostridium difficile conditioned medium on fecal microbiota community structure
Sabina Horvat, Aleksander Mahnič, Martin Breskvar, Sašo Džeroski, Maja Rupnik, 2017, original scientific article

Abstract: Clostridium difficile infection (CDI) is typically associated with disturbed gut microbiota and changes related to decreased colonization resistance against C. difficile are well described. However, nothing is known about possible effects of C. difficile on gut microbiota restoration during or after CDI. In this study, we have mimicked such a situation by using C. difficile conditioned medium of six different C. difficile strains belonging to PCR ribotypes 027 and 014/020 for cultivation of fecal microbiota. A marked decrease of microbial diversity was observed in conditioned medium of both tested ribotypes. The majority of differences occurred within the phylum Firmicutes, with a general decrease of gut commensals with putative protective functions (i.e. Lactobacillus, Clostridium_XIVa) and an increase in opportunistic pathogens (i.e. Enterococcus). Bacterial populations in conditioned medium differed between the two C. difficile ribotypes, 027 and 014/020 and are likely associated with nutrient availability. Fecal microbiota cultivated in medium conditioned by E. coli, Salmonella Enteritidis or Staphylococcus epidermidis grouped together and was clearly different from microbiota cultivated in C. difficile conditioned medium suggesting that C. difficile effects are specific. Our results show that the changes observed in microbiota of CDI patients are partially directly influenced by C. difficile.
Keywords: Clostridium difficile, infection, gut microbiota
Published: 12.12.2017; Views: 107; Downloads: 5
.pdf Full text (1,82 MB)

9.
Low overlap between carbapenem resistant Pseudomonas aeruginosa genotypes isolated from hospitalized patients and wastewater treatment plants
Andrej Golle, Sandra Janežič, Maja Rupnik, 2017, original scientific article

Abstract: The variability of carbapenem-resistant Pseudomonas aeruginosa strains (CRPA) isolated from urine and respiratory samples in a large microbiological laboratory, serving several health care settings, and from effluents of two wastewater treatment plants (WWTP) from the same region was assessed by PFGE typing and by resistance to 10 antibiotics. During the 12-month period altogether 213 carbapenem-resistant P. aeruginosa isolates were cultured and distributed into 65 pulsotypes and ten resistance profiles. For representatives of all 65 pulsotypes 49 different MLSTs were determined. Variability of clinical and environmental strains was comparable, 130 carbapenem-resistant P. aeruginosa obtained from 109 patients were distributed into 38 pulsotypes, while 83 isolates from WWTPs were classified into 31 pulsotypes. Only 9 pulsotypes were shared between two or more settings (hospital or WWTP). Ten MLST were determined for those prevalent pulsotypes, two of them (ST111 and ST235) are among most successful CRPA types worldwide. Clinical and environmental carbapenem-resistant P. aeruginosa strains differed in antibiotic resistance. The highest proportion of clinical isolates was resistant to piperacillin/tazobactam (52.3%) and ceftazidime (42.3%). The highest proportion of environmental isolates was resistant to ceftazidime (37.1%) and ciprofloxacin (35.5%). The majority of isolates was resistant only to imipenem and/or meropenem. Strains with additional resistances were distributed into nine different patterns. All of them included clinically relevant strains, while environmental strains showed only four additional different patterns.
Keywords: carpabenem resistance, antibiotic resistance, Pseudomonas aeruginosa, isolates
Published: 12.12.2017; Views: 104; Downloads: 9
.pdf Full text (2,44 MB)

10.
Nove metode za ocenjevanje tveganja za razvoj metaboličnega sindroma pri otrocih
Bernarda Vogrin, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Uvod. Zaradi epidemije otroške debelosti in metaboličnega sindroma lahko v prihodnosti pri otrocih pričakujemo še večje obremenitve srca in žil, čemur smo priča danes. Zgodnje odkrivanje oseb, ki so nagnjene k metaboličnim motnjam in boleznim srca in žil, lahko bistveno pripomore k načrtovanju preventive in zdravljenju bolezni. Hipoteza. Z merjenjem žilne funkcije, telesne sestave in natančno analizo serumskih lipidov lahko odkrijemo nagnjenost k metaboličnemu sindromu in boleznim srca in žil že v otroštvu, še pred pojavom kliničnih znakov. Metode. V študiji je sodelovalo 81 šolarjev starih 11–16 let. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili podatke o njihovem socialnem okolju, prehranskih navadah in učnem uspehu. Z analizo športno vzgojnih kartonov smo ocenili njihovo telesno zmogljivost. Opravili smo meritve telesne konstitucije: telesno višino (TV), telesno težo (TT), obseg pasu (OP) in bokov (OB), kožno gubo na nadlahti (KGN) ter izračunali indeks telesne mase (BMI) in standardni odklon glede na spol in starost (SDS BMI). Telesno sestavo (odstotek maščobe (FAT %)) smo ocenjevali z bioimpedanco. Lastnosti arterijskega sistema smo merili z Arteriografom, z določanjem augmentacijskega indeksa (AIx), hitrosti pulznih valov (PWV) in centralnega sistoličnega arterijskega tlaka (SBPao). V vzorcu venozne krvi smo analizirali glukozo (GLU) in serumske lipide vključno s prostimi maščobnimi kislinami (PMK). Rezultati. AIx je značilno koreliral s TV, učnim uspehom, nekaterimi motoričnimi testi in serumskimi lipidi. PWV je značilno koreliral s TT, TV, BMI, SDS BMI, OP, OB, nekaterimi motoričnimi testi in PMK. SBPao je negativno koreliral z učnim uspehom. FAT % je kazal značilne povezave z GLU, PMK in drugimi lipidi. Pri 5 % oziroma 6 % učencev smo ugotovili zelo visoke vrednosti AIx, SBPao in PWV. Zaključki. AIx, PWV, PMK in FAT % so dobri pokazatelji začetnih žilnih in metaboličnih nepravilnosti pri otrocih in mladostnikih. Zvečana AIx in SBPao sta povezana s slabšimi učnimi in motoričnimi sposobnostmi. PWV je pri otrocih in mladostnikih zelo odvisen od telesne konstitucije.
Keywords: Metabolični sindrom, augmentacijski indeks, hitrost pulznih valov, otroci, bioimpedanca
Published: 29.11.2017; Views: 91; Downloads: 22
.pdf Full text (1,91 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica