Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo globalni okvir, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov, da bi naslovila ključne izzive, s katerimi se svet sooča – v osnovi so to revščina, lakota, neenakosti in podnebne spremembe. Pri tem so izjemno izpostavljene predvsem države Zahodnega Balkana, ki se soočajo s posebnimi družbeno-ekonomskimi in okoljskimi izzivi (predvsem glede na zgodovinsko-kulturni osnovi) ter morajo nujno sprejeti nekatere izmed ciljev trajnostnega razvoja kot temelj za svojo prihodnost. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo trenutnega stanja in napredka držav Zahodnega Balkana pri implementaciji ciljev trajnostnega razvoja. Diplomsko delo poudarja, kako so ti cilji relevantni za regijo, ki se sooča s preteklimi konflikti, ekonomskimi težavami in socialno neenakostjo. V delu smo proučili, kateri cilji trajnostnega razvoja so najbolj pomembni za to področje, in sicer so to cilji, ki se nanašajo na odpravo revščine (SDG 1), zagotavljanje kakovostnega izobraževanja (SDG 4), spodbujanje dostojnega dela in gospodarske rasti (SDG 8) ter ukrepe za podnebne spremembe (SDG 13). Poleg tega pa delo obravnava tudi vlogo različnih akterjev – vključno z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo, vladami in mednarodnimi organizacijami, torej vse, ki so ključni pri doseganju teh ciljev.
Ključne besede: trajnostni razvoj, revčina, izobraževanje, gospodarska rast, Zahodni balkan
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava primerjavo učinkovitosti metode papirnega komisioniranja in komisioniranja z uporabo radijsko-frekvenčnih (angl. Radio Frequency, v nadaljevanju: RF) terminalov in matričnih oz. dvorazsežnih črtnih kod (angl. Quick Response codes, v nadaljevanju, QR-kod) v skladišču podjetja za industrijsko pralno in procesno opremo. Rezultati raziskave so pokazali, da RF-terminali za odčitavanje QR-kod omogočajo bistveno hitrejšo pripravo seznama materiala. Pri izvedbi komisioniranja pa ostaja metoda papirnega komisioniranja učinkovitejša, predvsem pri ločevanju elektromateriala in ostalih komponent. Pri komisioniranju z uporabo RF-terminalov in QR-kod se je pojavilo večje število napak, saj so imeli skladiščniki težave pri iskanju artiklov. Analiza učinkovitosti uporabe predlagane rešitve je pokazala, da zastavljena hipoteza o večji učinkovitosti pri uporabi tehnologije QR-kod ni bila v celoti potrjena, prav tako tudi ne hipoteza o zmanjšanju napak pri uporabi tehnologije QR-kod pri procesu komisioniranju artiklov. Kljub temu uporaba tehnologije QR-kod prinaša prednosti v natančnosti vnosa podatkov, sledljivosti in avtomatskem posodabljanju zalog.
Ključne besede: logistika, skladišče, proces komisioniranja, QR-koda, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Električni skiroji, kot nova oblika mikromobilnosti, v zadnjem desetletju postajajo vedno bolj priljubljena oblika mestne osebne mobilnosti, še zlasti v današnjem času, ko se mesta vsakodnevno soočajo s problematiko prekomerne uporabe motornih vozil. Številne študije poročajo o vzrokih prometnih nesreč, le malo pa je takih, ki bi vzroke prometnih nesreč obravnavale z vidika vizualne pozornosti. Empirični del magistrskega dela smo razdelili na tri dela. V prvem in drugem delu smo ugotavljali, ali izkušenost uporabnikov e-skiroja vpliva na čas trajanja fiksacij glede na fiksacijsko območje in katerim fiksacijskim območjem udeleženci največ posvečajo svojo vizualno pozornost. V tretjem delu smo iskali odgovor, ali ima vrsta pnevmatik (trda/mehka) vpliv na čas trajanja vožnje. Udeleženci so v času terenskega eksperimenta vozili dva različna e-skiroja, uporabljena je bila tehnologija sledenja pogledu, rezultati pa so bili obdelani v programu Tobii Pro Lab, medtem ko je bila statistična analiza izvedena s pomočjo programa SPSS. Glavne ugotovitve so pokazale, da čeprav so nekateri rezultati nakazovali določene trende vpliva na čas trajanja fiksacij in razlike voženj med e-skiroji, raziskava ni potrdila enoznačnega vpliva izkušenosti, kar potrjuje, da vizualna pozornost na fiksacijska območja in učinkovitost vožnje nista odvisna zgolj od kategorije izkušenosti, temveč tudi od kombinacije različnih dejavnikov.
Ključne besede: električni skiro, poškodbe, zakonski predpisi, vizualna pozornost, fiksacije
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,36 MB)

Opis: Diplomsko delo proučuje prostorsko razporeditev in gostoto javne polnilne infrastrukture za električna vozila v izbranih evropskih mestih, s posebnim poudarkom na prostorski enakosti. Študija izhaja iz globalnega izziva podnebnih sprememb, ki so posledica emisij toplogrednih plinov. Evropska unija (ang. European Union; v nadaljevanju: EU) se je zavezala k ambicioznemu zmanjšanju emisij. Do leta 2050 želi doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa 55 % zmanjšanje emisij v primerjavi z letom 1990. Ker promet predstavlja približno četrtino vseh emisij toplogrednih plinov v EU, osebni avtomobili pa več kot 70 % tega deleža, je elektrifikacija mobilnosti ključna za dosego teh ciljev. Električna vozila so v Evropi doživela hitro rast. Tržni delež je od leta 2016, ko je znašal le 1 % novih avtomobilov, do leta 2023 presegel 22 %. Toda širitev polnilne infrastrukture je zaostajala. Do konca leta 2023 je bilo v EU okoli 632.000 javnih polnilnih mest, medtem ko projekcije kažejo, da jih bo do leta 2030 potrebnih 3.5 milijona. To pomeni, da bo treba v sedmih letih namestiti skoraj 2.9 milijona dodatnih polnilnic, kar je približno 410.000 na leto. Poleg tega je razporeditev polnilnic močno neenakomerna med regijami, državami in mestnimi četrtmi, kar ustvarja pomembne ovire za širšo uporabo električnih vozil. Delo se ukvarja s to vrzeljo z oceno prostorske pokritosti javnih polnilnic po administrativnih enotah v osmih evropskih mestih: Amsterdamu, Bologni, Bruslju, Eindhovnu, Gentu, Ljubljani, Parizu in na Dunaju. Ta mesta so bila izbrana zaradi razpoložljivosti zanesljivih odprtih podatkov. Teza dela je, da je polnilna infrastruktura bolj skoncentrirana na osrednje četrti kot na obrobne. Cilji vključujejo kartiranje in vizualizacijo razporeditve polnilnic v izbranih mestih z uporabo ArcGIS Pro, analizo prostorske prisotnosti javnih polnilnih mest po administrativnih enotah z izračunom gostote na kvadratni kilometer ter prepoznavanje četrti z najvišjo in najnižjo koncentracijo javnih polnilnih točk. Za izvedbo pregleda literature so bile uporabljene znanstvene baze podatkov. Izbrane so bile študije, ki so se osredotočale na polnilno infrastrukturo za električna vozila v urbanih okoljih, s posebnim poudarkom na tistih, ki uporabljajo geografske informacijske sisteme (ang. Geographic Information System, v nadaljevanju: GIS). Prostorski podatki so bili zbrani iz občinskih odprtih podatkovnih portalov, OpenStreetMapa in drugih odprtih virov. Meje četrti so bile pridobljene kot poligonske plasti, podatki o polnilnicah pa kot točkovne koordinate. Po uvozu v ArcGIS Pro so bili vsi podatki standardizirani v skupni koordinatni sistem. Polnilne točke so bile pretvorjene v točkovne podatkovne sloje, četrti pa v poligonske sloje. Prvi analitični korak je uporabil orodje Summarize Within v programu ArcGIS Pro za štetje polnilnih točk znotraj posameznih poligonov četrti. Površina četrti je bila izračunana z uporabo funkcije Calculate Geometry, gostota pa je bila izražena kot polnilnice na km². Rezultati so bili izvoženi v Excel, kjer so bile izdelane preglednice za vsako mesto, kar je omogočilo enostavno primerjavo. Za vizualizacijo sta bili uporabljeni orodji za računanje točkovne gostote (Point Density) in jedrne gostote (Kernel Density). Point Density je prikazal število polnilnic znotraj določenega iskalnega radija za vsako celico rastra in s tem omogočil lokalne kazalnike visoke in nizke koncentracije. Jedrna gostota (Kernel Density) je ustvarila zvezne površine z glajenjem vpliva posameznih vhodnih točk skozi določene pasovne širine, kar je omogočilo prepoznavanje gruč in prostorskih gradientov, ki presegajo meje četrti. Simbolika in postavitve so bile standardizirane za vse zemljevide, kar je omogočilo neposredno primerjavo med mesti. Vrednosti gostote, izračunane z orodjem Summarize Within, kažejo na dosledne vzorce v vseh mestih. V Amsterdamu je imela najvišjo gostoto četrt West s 13,73 to
Ključne besede: GIS, ArcGIS Pro, Polnilna postaja za električna vozila, električna vozila, evropska mesta
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava področje trajnostne mobilnosti, ki postaja eden ključnih izzivov sodobnega prostorskega in prometnega načrtovanja. Osrednji predmet raziskave je analiza konkretnih ukrepov, zapisanih v Celostnih prometnih strategijah, ki jih občine pripravljajo kot temeljni strateški dokument za spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti. Delo se osredotoča na nekatere občine vzhodne kohezijske regije Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri ukrepi se v občinah najpogosteje pojavljajo ter kako so razporejeni glede na pet stebrov trajnostne mobilnosti: hoja, kolesarjenje, trajnostno načrtovanje, javni potniški promet in motoriziran promet. Poleg tega smo primerjali razlike med občinami glede na njihovo velikost, površino in gostoto poselitve ter preučevali, ali določene skupine občin dajejo prednost specifičnim oblikam mobilnosti. Rezultati analize so pokazali, da občine pogosteje vključujejo mehke kot trde ukrepe, pri čemer največ ukrepov zadeva področje motoriziranega prometa, najmanj pa javni potniški promet. Ugotovljene so bile tudi razlike med večjimi in manjšimi občinami glede števila in vrste ukrepov.
Ključne besede: celostne prometne strategije, celostno prometno načrtovanje, stebri trajnostne mobilnosti
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (3,16 MB)