SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Uporabnost različnih metod za vrednotenje zaužite hrane v mobilnih aplikacijah za nadzor sladkorne bolezni
Kristijan Vukančić, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je bolezen, ki zahteva stalen nadzor nad vnosom hranil. Z naprednimi tehnologijami, predvsem na področju informatike, je prišlo do razvoja številnih mobilnih aplikacij (MA), ki to omogočajo. Namen magistrskega dela je predstaviti tri različne načine vnosa hranil in ugotoviti, kaj je uporabnikom všeč. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 106 anketirancev. Od tega jih je 16 imelo diagnosticirano SB2. Anketiranci so izpolnili vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj. Na podlagi predstavitvenih slik so skušali ugotoviti, kateri način vnosa hranil jim je všeč. Želeli smo ugotoviti, ali anketiranci uporabljajo funkcijo vnosa hranil in zakaj se odločajo za uporabo le-te. Rezultati: V magistrskem delu smo ugotovili, da so pri ocenjevalnih postavkah udeleženci statistično pomembno višje ocene podajali pri načinu vnosa s skeniranjem črtnih kod. V našem vzorcu smo ugotovili, da ljudje močno vrednost MA pripisujejo obvladovanju bolezni in izgubi telesne mase, čeprav je dejanska uporaba zdravstvenih MA redka. Sklep: Nadzor nad vnosom hranil s pomočjo MA lahko postane eden ključnih dejavnikov pri obvladovanju SB2. Ljudem je všeč enostaven in hiter način vnosa hranil, kakršen je vnos s pomočjo skeniranja črtne kode. Veliko ljudi sploh še ni uporabljalo zdravstvenih MA, zato jih je potrebno spodbuditi k uporabi.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilna aplikacija, vnos hranil, pametni telefon, samokontrola, vprašalnik.
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 112; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

82.
Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerja
Domen Kleva, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Ključne besede: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 130; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

83.
Ugotavljanje potreb svojcev pacientov po nezgodni poškodbi glave
Klavdija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Ugotavljanje potreb svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave je v družino usmerjen pristop skrbi, s končnim ciljem aktivne vloge pacientov in svojcev v doseganju ravni zdravja. Namen raziskave je bil ugotoviti potrebe svojcev pacienta, ki ima nezgodno poškodbo glave s spremljajočo okvaro možganov v času hospitalizacije, ter ugotoviti ali se te potrebe tekom zdravljenja v bolnišnici spremenijo. Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo za pridobitev podatkov uporabili polstrukturiran intervju. Zaključili smo z analizo intervjujev, ki so podali odgovore na zastavljeni raziskovalni vprašanji. V raziskavi je sodelovalo deset svojcev. Vendar smo v celoten potek raziskave vključili sedem svojcev, saj sta dva pacienta v času raziskave umrla, eden pa je ostal hospitaliziran. Ugotovili smo, da imajo svojci pacientov z nezgodno poškodbo glave različne potrebe, ki se tekom hospitalizacije tudi spreminjajo. Kot glavni potrebi so izpostavili potrebo po informacijah in potrebo po podpori. Ti dve potrebi sta prisotni vseskozi in se spremenita med hospitalizacijo le v niansah. Na začetku hospitalizacije je močno prisotna še potreba po soočenju s samo poškodbo in se izraža skozi različne faze (šok, zanikanje, pogajanje, jeza, žalost, strah). Proti koncu hospitalizacije pa se izrazi še potreba po gotovosti in potreba po napredku. Z raziskavo smo ugotovili najpomembnejše potrebe svojcev pacientov z nezgodno poškodbo glave. Na podlagi rezultatov raziskave bi bilo v Sloveniji treba opolnomočiti zdravstveno osebje, ki se srečuje s svojci in njihovimi potrebami, predvsem na področju prepoznave potreb, komunikacije in sprejemanje svojca kot enakovrednega partnerja pri zagotavljanju kakovosti zdravstvene nege.
Ključne besede: Intervju, družina, zdravstvena nega, informacije, podpora, soočanje, komunikacija
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 89; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (839,95 KB)

84.
Fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja
Tamara Frlež, 2018, diplomsko delo

Opis: Za fobijami trpi približno 8 % populacije v enem letu. Fobije se začnejo zgodaj v otroštvu, ponovno pa se pojavijo v zgodnji odraslosti. Fobija je pretiran in neutemeljen strah pred nekim predmetom ali situacijo. Namen zaključnega dela je predstaviti fobije otrok prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in z raziskavo ugotoviti, katere fobije so najpogostejše med otroki prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja v starosti od 6 do 9 let.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, strahovi, duševne motnje, tesnoba
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

85.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

86.
Poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege
Aleš Leb, 2018, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je bistvenega pomena za paciente z neozdravljivo boleznijo in njihove svojce. Kadar pa se pojavi potreba po paliativni oskrbi pri pacientu z duševno motnjo, je potrebno zaradi specifičnosti bolezni takemu pacientu nameniti še posebno pozornost. Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativa, zdravstvena nega, medicinska sestra, motnje v duševnem zdravju, znanje.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 162; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

87.
Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrok
Martin Bosilj, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.
Ključne besede: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 133; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (735,07 KB)

88.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

89.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

90.
Uporabnost aparature morapex a v pralnici
Tjaša Mikluš, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolnišnično okolje predstavlja veliko nišo za razvoj patogenih organizmov. Med vektorje prenosa mikroorganizmov sodijo tudi tekstilije, ki so v negi pacienta z njim v neposrednem kontaktu. Zato je pomembno zagotavljanje ustrezne kontrole kakovosti postopkov razkuževalnega procesa tekstilij. Tako se razvijejo nove optimalne rešitve detekcije in identifikacije patogenih mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne, cenovno ugodne, hkrati pa tudi nedestruktivne. Metodologija: V raziskavi smo izvedli vzorčenje v pralnici na kritičnih kontrolnih točkah. Vzorčili smo 5 tekstilij na petih različnih mestih. Tekstilije smo zaradi sledljivosti označili s pomočjo pralne vreče. Vzorčenje je bilo izvedeno z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. Eluate smo v laboratoriju aseptično nanesli na RODAC agar plošče in po inkubaciji prešteli število kolonij in ocenili morfološki izgled kolonij Pri tem smo ugotavljali uporabnost aplikacije Morapex A aparata za kontrolo kakovosti pralnega procesa. Rezultati: Ugotovili smo, da se s pranjem v pralnici zagotovi ustrezna higiena tekstilij, v kolikor ne pride do ponovne rekontaminacije. Slednja je najpogostejša po stiku opranega perila z osebjem pralnice. Pogostejše vzorčenje z Morapex A napravo doprinese k hitrim odkrivanjem morebitnih kontaminacij pralne linije. V času raziskave se je izkazalo, da aplikacija naprave Morapex A za uporabo monitoringa higiene tekstilij le delno nadomešča uveljavljene metode, saj je vzorčenje z njo nedestruktivno in tako omogoča sledljivost vzorca, pri čemer je metoda omejena z vrsto tekstilije in števnostjo vzorcev. Sklep: Z uvedbo Morapex A aparature v kontrolo kakovosti pralnega procesa bi izboljšali sledljivost vzorca, zaradi nedestruktivnosti metode pa povečali tudi pogostost vzorčenja.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, pralni proces, higiena tekstilij, RODAC agar plošče, nedestruktivna metoda.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 227; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (959,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici