SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 2230
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Mobilna aplikacija za naročanje pacientov
Rebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 186; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

82.
Življenje pred in po transplantaciji srca
Lara Strniša, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča:Opisali smo transplantacijo srca, potek operacije in predvsem spremembe v življenju pacienta. Zanimal nas je predvsem vpliv transplantacije srca kakovost življenja pacienta. Namen zaključnega dela je opisati življenje pred in po transplantaciji srca. Metodologija:Deskriptivno metodo smo uporabili za teoretični del,v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Vprašalnik za intervju smo sestavili s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon inglede na ugotovljene potrebe po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta s presajenim srcem. Rezultati:Ugotovitve v študiji primera so pokazale, da se je kakovost življenja po presaditvi srca znatno izboljšala na vseh ravneh. Izpostavilismo 6 negovalnih diagnoz. Pacient je po transplantacijiokreval brez težav ali posebnosti in je sedaj, v času obravnavev zelo dobrem psiho-fizičnem stanju. Sklep:Po transplantaciji srca se je življenje pacienta občutno spremenilo na bolje. Vloga medicinske sestre v času po operaciji je zelo pomembna, saj zajema poučevanje pacientov in njihovih svojcev, spremljanje pacienta pri okrevanju in spodbujanje k gibanju ter zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: življenje, spremembe, negovalne diagnoze, medicinska sestra, Marjory Gordon, presaditev srca
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 207; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (612,38 KB)

83.
Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja
Tanja Kukovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo. Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 136; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

84.
Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavo
Renata Petrena, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Ključne besede: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 290; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

85.
Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodo
Almir Softić, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju. Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 180; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

86.
Izbruh virusa Ebole v Zahodni Afriki med leti 2013 in 2016 ter nezmožnost zajezitve
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kljub razpoložljivim virom znanstvenih dosežkov v tehnologiji in zdravstvu industrializiranega sveta, nerazvite države še vedno trpijo za posledicami nalezljivh bolezni, ki so v moderni družbi skorajda eradicirane. V diplomskem delu smo ugotavljali, kateri vzroki so bili ključni za nastanek izbruha in nezmožnosti zajezitve virusa Ebole, ter predstavili ukrepe za ustrezno ozaveščenost, pravočasno odzivanje, izolacijo virusa in uspešno zdravljenje v prihodnosti. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela, s pregledom znanstvene in strokovne literature. Med seboj smo primerjali mnenja različnih avtorjev, ki so nas pripeljala do odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotovili smo, da je bil eden izmed glavnih vzroki za nastanek izbruha in širitve virusa, nepravočasen odziv lokalnih in nacionalnih oblasti, ki bi v primeru hitrejšega ukrepanja, lahko prepečil nadaljno množično širitev virusa. Preostali vzročni dejavniki, pa so kasneje bili le posledica neučinkovitega ukrepanja, ob izjemi geografske lociranosti, ki je ostala nespremenjena. Na množično širitev virusa je prav gotovo vplival tudi migracijski faktor, zaradi slabih živjenskih pogojev in revščine, kar se odraža na ravni nerazvite zdravstvene infrastrukture, neizobraženega in neinformiranega prebivalstva, ter strokovnega zdravstvenega osebja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je predispozicija Afriških držav, lokaliziranih na žariščnih geografskih območjih potencialnih prenašalcev virusa, v kombinaciji s socio-ekonomsko in organizacijsko pomankljivostjo, v veliki meri vplivala na nastanek izbruha virusa Ebole. S prepoznavanjem organizacij nacionalnega in državnega nivoja, bo v prihodnosti več sredstev namenjenih zdravstveni stroki s stališča organizacijskih, komunikacijskih in strokovnih kompetenc, razvoju terapije in diagnostike, ter ozaveščenosti prebivalstva.
Ključne besede: Ebola hemoragična mrzlica, Afriška celina, izbruh, vzroki za nastanek, preprečitev širjenja, terapija, ukrepi za prihodnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 125; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (570,89 KB)

87.
Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu
Irena Hödl, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu. Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Ključne besede: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 141; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (960,00 KB)

88.
Obravnava šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno-vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu
Anja Hameršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Zdrava ustna votlina je pomembna za fizično in psihično zdravje ter je v tesni povezavi z zdravjem celotnega telesa. Bolezenske spremembe v ustni votlini zaradi pogostosti še vedno predstavljajo precejšen zdravstveni ter družbeni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno - vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu ter preko študije primera s pomočjo teorije V. Henderson ugotoviti ali starši in otrok skrbijo za higieno zob. Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologijo. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odrtega tipa, smo izvedli študijo primera. Rezultate intervjuja smo opisno predstavili. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Z izpostavljenimi negovalnimi diagnozami smo ugotovili, da zaradi nepravilne ustne nege potrebuje otrok pomoč pri vsakdanjih aktivnostih ter da ima otrokov odnos do ustne nege velik vpliv na celotno družino. Diskusija in zaključek. Daleč največ zobozdravstvene vzgoje opravi medicinska sestra. Ta mora za uspešno delo oblikovati stališča, pričakovanja, cilje in k sodelovanju pritegniti bodoče starše, otroke, vzgojitelje, učitelje, zdravstvene delavce v zobnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih.
Ključne besede: ustno zdravje, karies, plak, ustna higiena, fluoridi, zobna pasta, zobna preventiva
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 179; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (612,11 KB)

89.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Ključne besede: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 206; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

90.
Zdravstvena vzgoja otročnice o negi novorojenčka
Nina Erjavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Zdravstvena vzgoja otročnice je pomembna, naučimo jo samostojnosti pri negi in hranjenju novorojenčka. Namen raziskave je ugotoviti zdravstveno vzgojo otročnice o negi novorojenčka v porodnišnici. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 otročnic, hospitaliziranih v porodnišnici. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da večina anketirank ob odpustu iz porodnišnice ni dovolj samostojnih pri negi novorojenčka, saj 29 (73 %) otročnic samostojno ne neguje svojega novorojenčka, temveč s pomočjo medicinske sestre. Diskusija in zaključek: Večina otročnic je pred porodom prestrašenih in negotovih, vendar v dneh ko so hospitalizirane, pridobijo veliko znanja in psihične ter fizične podpore s strani medicinske sestre. Niso samostojne pri negi novorojenčka, saj nimajo priložnosti poskusiti nego novorojenčka, zaradi kratke ležalne dobe.
Ključne besede: Vzgajanje, novorojenček, oskrba vitalnega novorojenčka, doba novorojenčka, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 127; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (738,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici