SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Usposobljenost reševalcev za ukrepanje ob poškodbah glave
David Ugovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hude poškodbe glave so za zdravstvene delavce še vedno velika uganka, saj pri poškodovancu pustijo posledice, s katerimi se mora naučiti živeti. Preučili smo vrste poškodb glave, glavne simptome in prvo pomoč, katero morajo zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči dobro poznati. Metodologija: Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskovalni del temelji na kvantitativni metodologiji. Pri raziskovalnem delu smo si pomagali z vprašalnikom, ki smo ga v natisnjeni obliki razdelili med ciljno skupino. Rezultati: Pri analizi podatkov smo ugotovili, da je med reševalci zaposlenih več izkušenejših reševalcev kot tistih, ki še nimajo toliko izkušenj. Ugotovili smo, da 34 % reševalcev še vedno ne obvlada področja poškodb glave, kot bi ga morali, kar lahko privede do hujših zapletov pri posredovanju ob nesrečah, v katere so vključene osebe s hudo poškodbo glave. Sklep: Na kakovost preživetja poškodovancev s hudo poškodbo glave imajo reševalci velik vpliv, saj so mnogokrat oni tisti, ki s svojim znanjem preprečijo trajno invalidnost ali celo smrt. Anketiranci so v povprečju pokazali dobro znanje iz področja poškodb glave, kljub temu da na vsa vprašanja niso odgovorili pravilno.
Ključne besede: zdravljenje, nujna medicinska pomoč, poškodovanec, strokovna usposobljenost, zgodnja prepoznava, Glasgow coma lestvica
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 174; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

82.
Dejavniki, ki vplivajo na moteno spolno življenje pri starejših ženskah
Tjaša Zaletinger, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čeprav spolnost ostaja pomemben sestavni del čustvene in fizične intimnosti, ki jo večina moških in žensk želi doživljati skozi vse življenje, so spolne motnje pri ženskah problem, ki ga je dobro preučiti. Namen raziskave je ugotoviti, kako dejavniki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze podatkov iz literature v slovenskem in angleškem jeziku. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, Google Schoolar in Google s pomočjo ključnih besed. Pri iskanju literature smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Rezultati: Ugotovili smo, da se v starosti pojavlja več dejavnikov, ki vplivajo na moteno spolno aktivnost. Ti dejavniki so hormonske in fiziološke spremembe v starosti, kronične bolezni, zdravila, stres, anksioznost, depresija in mentalno zdravje. Hormonske in fiziološke spremembe v starosti vplivajo na pojavnost bolečih spolnih odnosov, pomanjkanje zanimanja za spolni odnos, nesproščenost, težko vzburjenje in doseganje orgazma ter nelagodje pri spolnem odnosu in pomanjkanje užitka. Zdravila negativno vplivajo na spolno željo in vzburjenje. Stres in anksioznost vplivata na suhost nožnice in posledično boleče spolne odnose. Depresija in slabo mentalno zdravje vplivata na višjo pojavnost težav pri spolni aktivnosti. Diskusija in zaključek: Vedno večje priznanje tega problema in prihodnjih raziskav na tem področju lahko spremeni zaznavanje spolnosti. Zmotno je misliti, da spolnost v starosti zamre, zato je pomembno, da dejavnike, ki vplivajo na moteno spolno življenje starejših žensk prepoznamo, o njih govorimo, jih zdravimo in tako zagotovimo kakovostno življenje starejših žensk.
Ključne besede: spolno zdravje, starejše ženske, motnje spolnosti, spremembe pri starejših ženskah, skrb za spolnost, vpliv dejavnikov
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 161; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (709,96 KB)

83.
Vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov
Doroteja Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Terapija s pomočjo živali je podporna terapija, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok kot tudi odraslih. Zaradi hitrega življenjskega tempa in vedno večjih zahtev okolja, ki prežijo na nas, so dandanes duševne težave in motnje zelo razširjene. Živali delujejo na človeka pomirjajoče in sproščajoče ter dajejo občutek sprejetosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vnaprej pripravljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Anketiranih je bilo 20 staršev oziroma skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se udeležili terapij s pomočjo živali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da živali pozitivno vplivajo na telesni, psihološki in socialni nivo otrok in mladostnikov. Terapija s pomočjo živali je po mnenju anketirancev pri večini otrok pripomogla k boljši samopodobi in večji sproščenosti. Otroci oz. mladostniki so postali odpornejši na bolezni, manj so tožili nad bolečinami, opazna je bila tudi manjša uporaba medikamentoznih terapij. Velik napredek je bil opazen na psihičnem nivoju. Otroci oz. mladostniki so postali bolj veseli, s pomočjo živali so se naučili razumevanja potreb sočloveka. Veliko otrok je premagalo svoje strahove, postali so bolj komunikativni, izboljšal se je tudi njihov šolski uspeh. Diskusija in zaključek: Živali pozitivno vplivajo na človeka, saj nas brezpogojno sprejemajo brez kakršnihkoli predsodkov. Pozitivno vplivajo na izgradnjo samospoštovanja in učijo razumeti čustva in potrebe drugih.
Ključne besede: Zdravje mlajše populacije, počutje ljudi, težave v duševnem zdravju, vpliv živali, terapevtska žival.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 106; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

84.
Doživljanje dostojanstva v socialno varstvenih zavodih
Janja Celcer, 2018, diplomsko delo

Opis: Starajoča populacija se vse pogosteje sooča z boleznimi, telesnimi disfunkcijami in subjektivnim dojemanjem ogroženosti lastne vrednosti. Ti pojavi lahko vodijo v starostnikove občutke osebne ranljivosti in ponižanja. Ranjeno dostojanstvo se dojema že ob manifestirajočem se nezadovoljstvu (ne)pomičnega starostnika, ki je nekoliko nesamostojen. Če se vživimo v nepomičnega posameznika, ki je odvisen od pomoči druge, morda celo neznane osebe, lahko opazimo še večjo potrtost. Mnogi nepomični starostniki zaradi nesamostojnosti in odvisnosti od pomoči končajo v socialno varstvenih zavodih, kjer se soočajo z občutki jeze, žalosti, osamljenosti in strahu, povrhu pa je percepcija kakovosti življenja močno nizka. V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja, in sicer nestrukturirane intervjuje petih oseb, v starosti med 69 in 80 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize. Analiza podatkov je razdeljena v tri glavne teme: Nemoč; Obup in Stiska. Ugotovili smo, da starostniki doživljajo velike čustvene pretrese ob izgubi mobilnosti. Nedostojanstveno zdravstveno nego starejše osebe dojemajo kot nevidnost, depersonalizacijo in objektivizacijo posameznika ter razčlovečen odnos zdravstvenega osebja. Politike socialnega varstva bi morale v svojih smotrih delovanja dajati večji pomen dostojanstvu življenja starostnikov, ne samo zagotavljanju dostojanstvene smrti.
Ključne besede: Dostojanstvena zdravstvena nega, dostojna oskrba, starostnik, dom starostnikov.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 90; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (818,17 KB)

85.
Zaznani simptomi pri pacientih z miokardnim infarktom v urgentni ambulanti
Rok Perkič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: obolenje srca in ožilja predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Akutni miokardni infarkt, ki spada pod akutni koronarni sindrom je eno najpogostejše obolenje in vzrok smrti v razvitih državah. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih z miokardnim infarktom obsegajo tako tipične kot tudi netipične simptome. Namen je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu. Raziskovalne metode: za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov CINAHL, Medline, ScienceDirect in SAGE. Iskanje smo izvedli z naslednjimi ključnimi besedami: myocardial infarction, AMI, symptoms, signs, emergency, heart attack in njihovih sopomenk z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2000 do junija 2018 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2814 je bilo v končno analizo vključenih 11 virov. Rezultati: pri analizi virov sta bili identificirani 2 glavni kategorije, ki opredeljujeta zaznane simptome in sicer: klinični simptomi in zamik iskanja pomoči ter 6 podkategorij. Diskusija in zaključek: najpogostejši simptom ne glede na spol, vrsto obolenja ali pridružene bolezni je bolečina v prsih. Ženske so pogosteje izpostavljale utrujenost, bruhanje, slabost, prebavne motnje, bolečine v rami in zgornjih okončinah. Moški so pogosteje tožili o bolečini v zgornjem abdomnu, bolečini v levi rami, glavobolu in omotičnosti. Zamik iskanja pomoči pacientov z akutnim miokardnim infarktom je od nekaj minut do nekaj tednov. Kot vzrok za zamik navajajo pacienti samozdravljenje, promet in predhodno posvetovanje.
Ključne besede: bolečina v prsih, urgenca, znaki, zamik iskanja pomoči, AMI.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 116; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

86.
Uporaba kreativnih tehnik v superviziji za obvladovanje stresa v zdravstveni negi
Blažka Garmut, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stres in posledično izgorevanje sta del vsakdanjika številnih medicinskih sester. Povzročitelji stresa v zdravstveni negi so številni – troizmenski delavnik, primanjkovanje kadra, časovna stiska, slabi odnosi z nadrejenimi in sodelavci, preobremenjenost, agresivno vedenje pacientov ali svojcev itd. Kot podporna metoda za boljše obvladovanje stresa na delovnem mestu, se vedno pogosteje uveljavlja klinična supervizija. V supervizijskem procesu je ključnega pomena refleksija. Za poglobljeno razumevanje dogodkov iz prakse, si supervizor lahko pomaga s kreativnimi tehnikami. Kreativno izražanje pa je nenazadnje lahko tudi način izražanja čustev in sprostitve. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature, rezultate smo prikazali po PRISMA diagramu. Rezultati: Supervizija se pogosto uspešno uvaja v tim zdravstvene nege, med drugim z namenom zmanjševanja stresa. Pri slednjem je uspešna tudi uporaba umetnostne terapije. Kreativne tehnike, uporabljene v umetnostni terapiji, je moč integrirati tudi v supervizijo medicinskih sester, kjer rezultati kažejo na uspešnost pri zmanjševanju stopnje stresa in posledičnega izgorevanja. Supervizanti v procesu supervizije velikokrat odkrijejo nove načine spopadanja s stresom. Sklep: Področje še ni dobro raziskano, kažejo pa se zametki uspešnosti pri uvajanju kreativnih tehnik z namenom spopadanja s stresom. Za izvajanje tovrstne supervizije je potreben strokovno usposobljen supervizor, lahko pa bi se uspešno implementirale vsaj nekatere kreativne tehnike v že ustaljenih supervizijskih skupinah.
Ključne besede: umetnostna terapija, kreativnost, izgorevanje, tim zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

87.
Izkušnje medicinskih sester s komunikacijo z osebami obolelimi za demenco
Saška Crnobrnja, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Demenca je sindrom kronične ali progresivne narave, ki vpliva na zmožnost odločanja, spomin, razmišljanje. Osebe obolele za demenco so: nezaupljive, prestrašene, imajo težave z govorom in razumevanjem. Pri vzpostavljanju odnosa z osebo obolelo za demenco je pomembno, da pristopimo mirno in prijazno, govorimo kratko in jasno. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranih intervjujev. Intervjuvali smo šest medicinskih sester, različnih nivojev izobrazbe z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj pri delu s pacienti obolelimi za demenco. Podatke raziskave smo obdelali po metodi tematske analize. Rezultati: Po zbranih podatkih smo dobili dva tematska sklopa: Komunikacija z osebami obolelimi za demenco in Zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Raziskava je pokazala, da so izkušnje medicinskih sester pri komunikaciji z osebami obolelimi za demenco različne. Podatki, ki smo jih dobili govorijo, da na komunikacijo najbolj vplivajo način komunikacije, dejavniki komunikacije, neverbalna komunikacija, počutje, organizacija dela in spretno odpravljanje ovir komunikacije. Diskusija in zaključek: Komunikacija je pomembna, saj z njo pridobimo določene informacije o počutju, potrebah, željah. Za zagotavljanje kakovostne komunikacije je pomembno, da poznamo tehnike komunikacije, dejavnike komunikacije, ovire komunikacije in neverbalno komunikacijo. Osebe obolele za demenco je potrebno voditi, saj v napredovalnem stadiju niso sposobne skrbeti same zase. Medicinske sestre morajo poznati simptome obolenja, faze obolenja ter vrste obolenja.
Ključne besede: obolenje, sporazumevanje, počutje, doživljanja, ovire.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 158; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (389,33 KB)

88.
Kompetence in ukrepi medicinske sestre ob pojavu anafilaksije po aplikaciji zdravila na domu
Tess Repič, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu se dnevno srečujejo z aplikacijami zdravil na domu, ki jih naroči zdravnik. Vendar le- ta ni prisoten ob aplikaciji terapije, kar pomeni, da je torej sama v primeru zapletov, kot je anafilaktična reakcija. Zato so v kliničnem okolju kot tudi na terenu večkrat pod pritiskom, saj se od njih pričakuje, da bodo izvedle tudi intervencije, ki niso v skladu z njenimi kompetencami. Pomembno je da, se diplomirana medicinska sestra zaveda svojih kompetenc, saj je profesionalka na svojem področju in je avtonomna osebnost v zdravstveni negi. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je zajemal 35 patronažnih medicinskih sester. Pridobljene rezultate smo analizirali s pomočjo računalniškega programoma Microsoft Excel ter jih prikazali opisno in z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu ne počutijo dovolj zakonsko zaščitene kadar sprejemajo naročila od zdravnikov preko telefona. Za opazovanje pacienta namenijo med 20 in 30 minut po aplikaciji zdravil i.m.. Sklep: Poznavanje svojih kompetenc je pomembno, prav tako pa zavedanje svojega strokovnega znanja in veščin. Menimo, da bi diplomirana medicinska sestra potrebovala usposabljanja na to temo, ključnega pomena pa je zaupanje vase, v svoje znanje in veščine pri izvajanju intervencij zdravstvene nege. Prav tako pa se bo v bodoče potrebno bolje seznaniti s kazensko odgovornostjo na svojem področju.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, patronažno varstvo, intamuskularna terapija, odgovornost, kompetentnost, anafilaktična reakcija.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 125; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (772,53 KB)

89.
Odvzem vzorca krvi na pediatričnem področju
Jure Deželak, 2018, diplomsko delo

Opis: Odvzem vzorca krvi pri otroku je ena izmed težje izvedljivih intervencij zdravstvene nege, ki jih izvaja diplomirana medicinska sestra na pediatričnem področju. Otrokom največkrat ostane odvzem krvi v spominu kot nekaj slabega, bolečega, negativnega. Zato ima diplomirana medicinska sestra pri izvedbi le te pomembno vlogo, kajti že ena sama negativna izkušnja pri otroku lahko ima tudi v bodoče negativne izkušnje pri naslednjih intervencijah, ne glede na to kako so izvedene. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti subjektiven pogled diplomirane medicinske sestre na sam odvzem vzorca krvi, njegovo težavnosti ter sodelovanje staršev pri odvzemu vzorca krvi. Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskovalni vzorec je zajemal 30 diplomiranih medicinskih sester na področju pediatrije. Pridobljene rezultate smo predstavili z opisno statistiko. Z raziskavo smo ugotovili, da so leta izkušenj, večkratni tedenski odvzemi vzorca krvi in starost otroka pogojeni z oceno težavnosti odvzema vzorca krvi glede na starostno obdobje otroka. Izvedeli smo tudi, da se v večini primerov pri otrocih starih nad 6 let, odvzame vzorce krvi iz kubitalnega predela na roki. Diplomirana medicinska sestra za odvzem vzorca krvi pri otroku potrebuje veliko strokovnega znanja in izkušenj, ki jih pridobiva čez cel čas svojega delovanja, zato je pomembno, da deli svoje znanje sodelavcem in s tem omogoči, da tudi mlajši pridobijo isto znanje.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, kri, otrok, starši, postopki.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 178; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (751,84 KB)

90.
Pravni in etični vidiki posebnih varovalnih ukrepov v splošni bolnišnici
Klara Sodin, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Za zagotavljanje varne obravnave pacienta se v praksi zdravstvene nege uporabljajo tudi posebni varovalni ukrepi, z uporabo katerih pa zdravstveni delavci posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Raziskovalna metodologija in metode: Za oblikovanje teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo kot raziskovalni inštrument uporabili anketni vprašalnik. Med zaposlene v zdravstveni negi v Splošni bolnišnici Celje smo razdelili 100 anketnih vprašalnikov, vrnjenih jih je bilo 97. Pridobljene podatke smo prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 ter jih statistično obdelali s programom IBM SPSS 20.0. Rezultati: V raziskavi 26 % medicinskih sester navaja, da se med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov pogosto srečujejo s pravnimi in etičnimi dilemami. Zakonodajo, ki ureja uporabo posebnih varovalnih ukrepov v splošnih bolnišnicah, medicinske sestre slabo poznajo. Kar 41 % jih priznava, da niso seznanjene z Zakonom o duševnem zdravju iz leta 2008. Diskusija in sklep: Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov predstavlja eno od najzahtevnejših nalog v zdravstveni negi. Pomembno je, da je njihova izvedba varna in kakovostna, obenem pa tudi skladna z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti delovne organizacije. Kakršnokoli odstopanje od veljavnih smernic in protokolov predstavlja podlago za moralno, etično in tudi pravno odgovornost zdravstvenih delavcev, ki izvajajo posebne varovalne ukrepe. Zato je nujno izobraževanje s področja njihove uporabe in zakonodaje, ki ga ureja.
Ključne besede: etika, etične listine, etične dileme, zakonodaja, zakon
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 171; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici