SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Zdravstvena nega osredotočena na osebo z demenco
Tjaša Kitak, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Število ljudi z demenco tako v svetu kot v Sloveniji strmo narašča, zato je zelo pomembno, da zgodaj prepoznamo in odkrijemo prve znake demence. Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je pomembno, da si medicinske sestre pridobijo potrebna znanja in veščine. Na osebo osredotočena zdravstvena nega je holistični pristop, ki obravnava osebo kot individualno živo bitje ter upošteva njene potrebe in vrednote in je mednarodno najbolj priznan pristop za kakovostno obravnavo osebe z demenco. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo z metodo opazovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnega lista s 13 trditvami. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da negovalno osebje izvaja zdravstveno nego osredotočeno na osebo z demenco. Ugotovili smo, da negovalno osebje pri svojem delu uporablja pristop na osebo osredotočene zdravstvene nege. Diskusija in zaključek: Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je pomembna holistična obravnava osebe z demenco. Za ta pristop je potrebno kontinuirano izobraževanje medicinskih sester.
Ključne besede: dementna oseba, medicinska sestra, na osebo osredotočena zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (754,70 KB)

72.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 219; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

73.
Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negi
Jasmina Pišotek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega. Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost glede na področje dela ne razlikuje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi prav tako občutili tudi pacienti.
Ključne besede: asertivnost, komunikacija, komunikacijske tehnike, nesporazumi v zdravstvu, medicinske sestre, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, medosebni odnos.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 224; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

74.
Tehnologija monitoringa dinamike zeničnega refleksa s pupilometrijo
Miha Trupi, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zenice so del telesa katere so pomemben indikator za dokazovanje dogajanj v telesu. Prav tako je merjenje širine zenic zelo pomemben dejavnik pri diagnozi bolezni. Namen raziskave je bil analizirati spremenljivke pupilometra in v simulacijskem okolju simulirati patološki in normalni zenični refleks. Raziskovalne metode: Eksperimentalno deskriptivno študijo smo izvedli v simulacijekm okolju na simulatorju METI HPS. Za meritve zeničnega refleksa smo uporabljali pupilometer NPi-200, proizvajalca neuroptics. Normalni zenični refleks smo simulirali tako da smo na simulatorju nastavili zdravega bolnika in modelsko zasnovan odziv. Patološka scenarija sta vsebovala neodzivne zenice premera 3mm in 8 mm. Rezultati: Ugotavljamo, da je s pupilometrijo mogoče izmeriti spremenljivke kot so širina zenic, latenca širjenja oziroma oženja, zenic in poseben NPI (neurological pupil) indeks. Pri patološkem scenariju neodzivnih zenic veličine 3 mm ugotavljamo ,da aparat izmeri povprečno vrednost 3,02 ±0,09 mm. Pri neodzivnih zenicah premera 8 mm pa smo dobili povprečno vrednost 8,69 ±0,09 mm. Ostale spremenljivke pri patoloških scenarijih pričakovano niso bile prikazane. Razprava in zaključek: Ugotavljamo da je simulator ustrezno orodje za prikaz delovanja aparata kot za možnost učenja različnih scenarijev. Pri normalnih meritvah na HPS METI simulatorju, bi lahko meritve bile še bolj natančne če bi imeli zmogljivejše simulacijsko oko.
Ključne besede: simulacije, nevrološka stanja, HPS METI simulator, NPi-200, meritve, urgentna stanja, simulacijski center
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 211; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

75.
Zlom nosne kosti
Verena Gračner, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlom nosne kosti je tretji najpogostejši zlom med vsemi zlomi. Kot vsak zlom tudi tega spremlja huda pred in pooperativna bolečina. Naloga zdravstvenega osebja, tako kirurgov kot medicinskih sester je, da pravočasno prepoznajo in nato obvladujejo bolečino in s tem pripomorejo k večjemu zadovoljstvu pacienta nad samo oskrbo. Bolečina je razširjen problem pri zlomu nosu. Pomembno je, da se pravočasno ugotovi in obvladuje bolečino. Gre za timsko delo zdravnikov in medicinskih sester. Danes se uporablja različna medikamentozna sredstva že v času izvajanja operativnega posega, ki še imajo potem dober učinek v pooperativnem obdobju in s tem zmanjšajo porabo opioidnih sredstev in ostalih analgetikov. Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da pri pacientu po operaciji nosu povzroča hudo bolečino nosna tamponada, a ne le ob vstavitvi, temveč tudi po odstranitvi tamponov. Bolečina je tudi manjša pri uporabi kombinacije pregabalina in deksametazona. S tem je zmanjšana uporaba ostale opioidne terapije. Tudi infuzija esmolola zmanjša bolečino v prvih treh urah po operaciji. Najpogosteje uporabljeni bolečinski lestvici za ocenitev akutne pooperativne bolečine po obraznem posegu sta VAS in NRS.
Ključne besede: Diagnosticiranje zloma nosne kosti, plastična in rekonstruktivna kirurgija nosu, komplikacije po zlomu nosne kosti, poškodba nosu, obvladovanje bolečine po operaciji nosu, rinoplastika.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 310; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

76.
Prednosti in slabosti kongruentnega negovalnega modela
Darja Ramšak Tešić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V socialnovarstvenih ustanovah se v večini primerov poslužujemo konvencionalnih metod dela. V Sloveniji smo leta 2014 pričeli z izobraževanjem o kongruentnem negovalnem modelu (KNM). Osnovna ideja modela je nega, ki namesto »obravnave« simptomov in naravnanosti na diagnozo temelji na skladnem odnosu. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je poznavanje modela med zaposlenimi v institucijah socialnega varstva, njihov odnos do uvajanja KNM v delovni proces in kakšni so po mnenju zaposlenih učinki uvajanja modela v omenjene institucije ter ali se ugotovljene spremembe ujemajo z ugotovitvami v raziskavah. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni in kavzalni neeksperimentalni metodi raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketiranjem dveh institucij, ki izvajata storitve socialnega varstva. V raziskavo je bilo vključenih 114 oseb. Zbrane podatke smo statistično obdelali z Mann-Whitneyjevim in Wilcoxonovim preizkusom in hipoteze interpretirali z deskriptivno statistiko spremenljivk. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se je v ustanovi, ki ima uveden model, izboljšalo sodelovanje med zaposlenimi in stanovalci (63,6 %). Kot prednosti so izpostavljeni stalnost kadra, boljše medsebojno zaupanje in organizacija dela, kot pomanjkljivosti pa pomanjkanje kadra, slabše poznavanje ostalih stanovalcev v primeru nočnega dela in neustrezne arhitekture domov. Prav tako so rezultati pokazali, da je kakovost delovnega okolja nekoliko boljša v ustanovi, kjer ne izvajajo KNM, vendar razlike med skupinama niso statistično značilne (p > 0,05). Diskusija in zaključek: zaposleni opisujejo KNM kot dober, saj omogoča več individualnega pristopa stanovalcu, stalnost kadra in pozitivno vpliva na organizacijo dela. Ob tem prihaja do nesoglasij zaradi velikih pričakovanj vodij, neustrezne arhitekture domov in pomanjkanja kadra.
Ključne besede: osebnost, osebnostne motnje, medosebni odnos, motivacija, empatija, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 223; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (864,39 KB)

77.
Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA in okužbe s HPV virusom v vzorcih raka ustne votline in ustnega dela žrela
Maja Jančar, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Rak ustne votline in ustnega dela žrela je eden izmed najpogostejših rakov na svetu. Tradicionalno je povezan s kajenjem tobaka in pitjem alkohola, vendar se s to vrsto raka vedno bolj povezuje okužba HPV. HPV so zelo razširjeni majhni DNA virusi, ki povzročajo različne novotvorbe. V HPV pozitivnih rakih je najpogosteje mutiran PIK3CA gen, ki je zelo povezan z invazivnostjo raka. Prisotnost aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA povzroči okrepitev PIK3K signalne poti v tumorskih tkivih, kar nakazuje, da je PIK3CA vpleten tudi v oblikovanje tumorjev. Metodologija: Opravili smo analizo DNA 108 tumorjev in 88 vzorcev zdravih tkiv ustne votline in ustnega dela žrela. Za določanje prisotnosti HPV, določitev tipa HPV in določanje najpogostejših aktivacijskih mutacij v genu PIK3CA smo uporabili metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR). Dobljene produkte PCR smo analizirali s pomočjo elektroforeze v agaroznem gelu. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko z metodo verižne reakcije s polimerazo določimo prisotnost HPV DNA v vzorcu kakor tudi mutacije v genu PIK3CA. Sklep: PCR reakcija se je izkazala za uspešno metodo za dokazovanje prisotnosti mutacij v genu PIK3CA kakor tudi za določanje prisotnosti HPV DNA v vzorcu. Za potrditev, da je ta metoda primerna tudi za določitev tipa HPV, pa bi morali celotno analizo opraviti na večjem številu vzorcev.
Ključne besede: DNA, PCR, ORL tumorji, začetni oligonukleotidi, elektroforeza.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 117; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

78.
Vpliv laktobacilov na zdravje: sistematični pregled literature
Sergej Obran, 2018, diplomsko delo

Opis: Naše zaključno delo se je osredotočilo na rod Lactobacillus in na izpostavitev morebitnih vplivov le-teh na zdravje. Laktobacili uporabljajo mlečno-kislinsko vretje za izdelavo potrebne energije in so naravno prisotni v našem črevesju. Umirjajo vnetja, preprečujejo okužbe in razrast nevarnih mikroorganizmov v našem prebavnem traktu. Uničujejo in preprečujejo nastanek zobne gnilobe ter okužbe s strani nevarnih mikroorganizmov. Vendar ne vplivajo samo na prebavni trakt, temveč tudi na našo psiho, saj dokazano umirjajo in blažijo stresni odziv. Tudi kožne bolezni niso izvzete iz obsega delovanja laktobacilov, saj preprečujejo naselitev nevarnih mikroorganizmov na koži, pomirjajo razdraženo kožo, pospešujejo celjenje in preprečujejo okužbe ran na koži. Pri revmatičnih boleznih pomagajo uravnavati vnetne dejavnike v krvi in blažijo bolečino sklepov. Zasledimo jih tudi pri preprečevanju okužb dihal, ki so posebej nevarna med otroci, starostniki in kroničnimi bolniki. Na področju vaginalnega zdravja so močno zastopani kot del zdrave mikrobiološke kulture nožnice in preprečujejo okužbe z raznimi bakterijami, nekatere raziskave pa jih omenjajo kot možno zdravilo proti okužbi z virusom HIV. Raziskave o laktobacilih pokrivajo mnoga področja, so dokazano koristni in nepogrešljivi pri zdravem načinu življenja.
Ključne besede: koristni mikroorganizmi, lajšanje simptomov, prebava, zdravstvena nega, mikrobiom, laktobacil, zdravje
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

79.
Doživljanja zdravstvenega osebja pri negovanju umirajočega starostnika v domovih starejših
Kaja Esih, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Prevelenca staranja na svetovni ravni strmo narašča s tem pa se povečuje obolevnost za kronično nenalezljivimi boleznimi, katere se povezujejo z motečimi simptomi zaradi katerih se starostniki vedno pogosteje odločajo preživeti zadnja leta v domovih za starejše. Skoraj vsak zdravstveni delavec v domovih za starejše se je ali pa se še bo srečal z umirajočim starostnikom, kar zanje predstavlja veliko psihično breme in pritisk. Namen raziskave je bil raziskati doživljanje in občutke zdravstvenega osebja ob negovanju umirajočega v terminali fazi v domovih za starejše. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v različnih domovih za starejše, ki so se v zadnjih 3 mesecih srečali z umirajočim starostnikom. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranimi intervjuji in obdelani po metodi vsebinske analize. Rezultati: Kode smo združili v smiselne celote ter poimenovali glavno temo na umirajočega usmerjena zdravstvena obravnava v domovih za starejše in pet podtem: doživljanje ob umirajočem, celostna obravnava, zdravstvena obravnava ob poslabšanju simptomov neozdravljive bolezni, strokovna usposobljenost in vidik osebja na delo z umirajočim. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci občutijo ob negovanju umirajočega starostnika žalost. Predvsem iz razloga, saj so to starostniki ki preživijo več let v domovih za starejše ter se zaposleni nanje navežejo. Želijo se več pogovarjati o umiranju in deliti izkušnje v timu. Pomanjkljivosti in možnosti izboljšanja vidijo predvsem v komunikaciji ter znanju iz zdravstvene nege umirajočega.
Ključne besede: Terminalna faza, na osebo usmerjena obravnava, stanovalec, občutja, socialno varstveni zavod.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 192; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (835,54 KB)

80.
Obravnava starostnika s hipertenzijo v urgentni ambulanti
Jerneja Matičko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes se vse več ljudi z nenadno povišanim krvnim tlakom po pomoč zateče v urgentno ambulanto, kjer so deležni zdravstvene obravnave. Gre za pogosto obolenje pri starejših ljudeh, ki so tudi ciljna skupina naše raziskave. Zdravstvena obravnava je odvisna predvsem od dejavnikov tveganja, ki so vodili do nastanka hipertenzije in tudi od kakovostne zdravstvene obravnave pacientov. Metoda: V diplomski nalogi smo se pri teoretičnem delu posluževali deskriptivne metode dela. V drugem delu smo izvedli raziskavo, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Opravili smo retrospektivno raziskavo, saj smo pregledali ambulantne kartone pacientov, ki so bili obravnavani v urgentni ambulanti zaradi arterijske hipertenzije v zadnjih petih letih. Rezultati: Število pacientov z arterijsko hipertenzijo se iz leta v leto povečuje. Večinoma gre za »standardne« nenujne paciente, slaba polovica je zdravniško pomoč potrebovala nujno oziroma zelo nujno, kar smo ugotovili na podlagi določene triažne kategorije pacientov. Kot glavni vzrok prihoda v urgentno ambulanto so pacienti najpogosteje navajali slabo počutje in različne bolečine, predvsem v prsnem košu. Prevladovale so ženske. Pacientom so zdravstveni delavci pomagali s predpisano medikamentozno terapijo, preiskavami ali hospitalizacijo. Diskusija: Raziskava nam je prikazala obravnavo starostnikov s hipertenzijo, ki je nam zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente, katerih simptomi opozarjajo na arterijsko hipertenzijo, hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo za dobrobit njihovega zdravja. Takšnih pacientov je v urgentnih ambulantah tako v Sloveniji kot po svetu vedno več.
Ključne besede: povišan krvni tlak, zdravljenje, zdravstvena oskrba, prva pomoč, medicinska sestra, staranje.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 155; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici