SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Uporaba konoplje v zdravstvene namene
Klemen Žmegač, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Konoplja je rastlina, ki jo človek goji že vrsto let. Pogovori in raziskovanja o konoplji niso več takšen tabu kot pred časom, ko je beseda »konoplja« sprožila takojšen pomislek, da gre za drogo. Vse več študij o raziskovanju pozitivnih in negativnih učinkov konoplje te pomisleke spreminja. V diplomskem delu smo predstavili konopljo kot rastlino, dosedanje študije, pozitivne in negativne učinke rastline in poznavanje laikov o konoplji in njeni rabi. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali v Google Obrazcu in je sestavljen iz 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanja odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih (42 moških in 58 žensk). Pridobljene rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketirancev pozna razlike med medicinsko in industrijsko konopljo ter način uporabe obeh. Večina anketirancev bi želela legalno uporabo konoplje v zdravstvene namene, večina bi se tudi odločila za zdravljenje s konopljo. Sklep: Zdravstveni delavci se bomo morali v prihodnje podučiti o pozitivnih in negativnih učinkih konoplje, dosedanjih raziskavah o zdravljenju s konopljo in možnostih zdravljena v Sloveniji ter to znanje predati naprej. Konoplja, uporabljena v zdravstvene namene, bi lahko nadomestila nekatera zdravila ali z njimi kombinirano delovala in izboljšala kakovost življenja ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.
Ključne besede: pozitivni in negativni učinki, endokanabinoidni sistem, kanabinoidi, THC, CBD.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 317; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

42.
Komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji
Milana Kantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Totalna laringektomija je poseg pri katerem se bolniku, največkrat zaradi malignega obolenja, grlo v celoti odstrani. Bolniku se naredi traheostoma, s pomočjo katere diha, pot prehranjevanja pa se popolnoma loči od dihalne poti. Totalna laringektomija spremeni življenje bolnika in njegovo kakovost, saj bolnik ni več zmožen govora oz. verbalne komunikacije. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakšna je komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljen sistematični pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu poteka. Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenjih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da totalna laringektomija v veliki meri vpliva na kakovost življenja bolnikov, predvsem zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. V prvih letih življenja po totalni laringektomiji se bolniki še vedno navajajo na nov način življenja, nove načine komunikacije in interakcije z drugimi. Zmanjšana kakovost življenja pri bolnikih povzroči občutek manjvrednosti, pojav depresije, anksioznosti, zaprtosti v sebe. Bolniki so lahko izpostavljeni stigmatizaciji, imajo občutek nesprejetosti, zaradi izgube smisla življenja se pri nekaterih pojavljajo samomorilne misli. Diskusija in zaključek: Totalna laringektomija zelo vpliva na kakovost življenja bolnikov. Prizadeto je bolnikovo fizično, psihično in socialno življenje. Po posegu potrebujejo podporo in pomoč, tako zdravstvenega in negovalnega osebja, kot tudi družine in prijateljev.
Ključne besede: odstranitev grla, traheostoma, kvaliteta življenja, govor, verbalna komunikacija
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

43.
Težave in potrebe oseb z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih
Petra Janeska, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo samo 1 % populacije. Posledično se jim posveča manj pozornosti kot ostalim osebam z duševnimi motnjami oziroma motnjami duševnega razvoja. Osebe z duševno manjrazvitostjo se, glede na stopnjo prizadetosti, soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. Te obsegajo vse osnovne življenjske aktivnosti. Prav tako so bolj dovzetne za nastanek številnih telesnih in duševnih motenj. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem duševne manjrazvitosti in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre ter opozoriti na preprečevanje nastanka duševne manjrazvitosti. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo v namen preučitve duševne manjrazvitosti, stališč in izvedenih raziskav. Iskali smo tujo in domačo literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo model PRISMA. Rezultati: Po pregledu in analizi literature ugotavljamo, da se pojavlja duševna manjrazvitost pri 1 % celotne populacije v Sloveniji. Preventivne in promocijske aktivnosti za osebe z duševno manjrazvitostjo predvsem izvajajo medicinske sestre. Osebe z duševno manjrazvitostjo se soočajo z vsakdanjimi težavami. Predvsem velik problem predstavljajo duševne motnje. Diskusija in zaključek: Pomembno je spregovoriti o duševni manjrazvitosti. Osebe z duševno manjrazvitostjo imajo različne potrebe in težave, ki jih pogosto ovirajo pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. V veliko pomoč je lahko medicinska sestra, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomaga osebi z duševno manjrazvitostjo ter tako prispeva h kakovostnejšemu življenju. Pomembna je tudi vloga preventive in promocije zdravja med osebami z duševno manjrazvitostjo.
Ključne besede: Osebnost, duševna manjrazvitost, medosebni odnos, odnos do pacienta, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 100; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (604,98 KB)

44.
Ozaveščenost pacientov o zakonu o pacientovih pravicah ter obravnava njihovih kršitev
Doroteja Žnidarko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrsken delu smo predstavili pravice pacientov, ki jih vsebuje Zakon o pacientovih pravicah in dolžnostih. Prav tako smo prikazali, kakšna je seznanjenost pacientov z Zakonom o pacientovih pravicah ter kakšna je pogostost kršenja pacientovih pravic. Opisali smo vlogo in delovanje zastopnika in varuha pacientovih pravic ter kako ravnati ob kršitvi pacientovih pravic.
Ključne besede: Pacientove pravice, varuh pacientovih pravic, zastopnik pacientovih pravic, pacient, kršitev pacientovih pravic
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 143; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (791,57 KB)

45.
Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomoči
Magdalena Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Ključne besede: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 139; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (599,31 KB)

46.
Higiena rok v negovalnem timu na pediatričnem področju
Katja Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, glavna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Za uspešno preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah morajo biti zdravstveni delavci seznanjeni s splošnimi ukrepi, ter jih upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela, kjer je raziskava temeljila na uporabi strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bil vključen negovalni tim s pediatričnega področja, kjer je sodelovalo 33 anketirancev. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravstveni delavci večinoma upoštevajo standarde umivanja in razkuževanja rok. Razprava: Med svojim delom je zdravstveno osebje nenehno izpostavljeno okužbam, ki so povezane z zdravstvom. Medicinske sestre so vključene v proces zdravstvene nege, kjer vsakodnevno izvajajo higieno rok. Z doslednim delom in pravilno tehniko higiene rok po standardih lahko zagotovimo varno delo za otroke, starše kot tudi zdravstveno osebje.
Ključne besede: higienizacija rok, preprečevanje okužb, otrok, negovalni tim, umivanje rok
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (361,28 KB)

47.
Soočanje svojcev s Huntingtonovo boleznijo
Barbara Jančarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Huntingtonova bolezen je dedna, hitro napredujoča bolezen, pri kateri gre za propad možganskih celic. Bolezen je neozdravljiva, s pomočjo zdravil lahko le blažimo simptome, posledično bolezen napreduje počasneje. Pojavijo se težave z motoriko, govorom, požiranjem, kasneje pride do kognitivnih motenj. Značilen je tremor. V zadnji fazi bolezni so pacienti popolnoma odvisni od tuje pomoči. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja, kot instrument smo uporabili intervju. Intervju smo izvedli s svojci dveh pacientov s Huntingtonovo boleznijo in nato ugotovitve medsebojno primerjali. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili svojci obeh družin ob napredovanju bolezni deležni drastičnih sprememb v njihovem vsakdanjiku, soočanje z boleznijo je bilo zelo težko, nihče jim ni nudil potrebne opore, ne prijatelji, kakor tudi organizacije. Sorodnika so namestili v zavod, saj sami več niso bili zmožni skrbeti zanj. So mnenja, da se premalo pozornosti posveča svojcem, da so premalo informirani, vsekakor so pogosteje izpostavljeni stresnim situacijam. V prvem intervjuju so se svojci pacienta A z boleznijo srečali prvič, med tem ko so svojci pacienta B bolezen že poznali. Diskusija in zaključek: S strokovno literaturo smo ugotovili, da svojci se pogosto ne znajo konstruktivno spoprijemati s težavami obolelih svojcev, bolezen jih je zelo pretresla in prizadela. V Sloveniji obstajajo organizacije za pomoč svojcem obolelih, v okviru katerih delujejo razne skupine. Na tematiko Huntingtonove bolezni obstaja tudi veliko literature.
Ključne besede: pomoč, zdravstvena nega, sprejemanje, doživljanje, svojci.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 184; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (628,96 KB)

48.
Mobilna aplikacija za naročanje pacientov
Rebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

49.
Življenje pred in po transplantaciji srca
Lara Strniša, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča:Opisali smo transplantacijo srca, potek operacije in predvsem spremembe v življenju pacienta. Zanimal nas je predvsem vpliv transplantacije srca kakovost življenja pacienta. Namen zaključnega dela je opisati življenje pred in po transplantaciji srca. Metodologija:Deskriptivno metodo smo uporabili za teoretični del,v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Vprašalnik za intervju smo sestavili s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon inglede na ugotovljene potrebe po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta s presajenim srcem. Rezultati:Ugotovitve v študiji primera so pokazale, da se je kakovost življenja po presaditvi srca znatno izboljšala na vseh ravneh. Izpostavilismo 6 negovalnih diagnoz. Pacient je po transplantacijiokreval brez težav ali posebnosti in je sedaj, v času obravnavev zelo dobrem psiho-fizičnem stanju. Sklep:Po transplantaciji srca se je življenje pacienta občutno spremenilo na bolje. Vloga medicinske sestre v času po operaciji je zelo pomembna, saj zajema poučevanje pacientov in njihovih svojcev, spremljanje pacienta pri okrevanju in spodbujanje k gibanju ter zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: življenje, spremembe, negovalne diagnoze, medicinska sestra, Marjory Gordon, presaditev srca
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 140; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (612,38 KB)

50.
Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja
Tanja Kukovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo. Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici