SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Pojavnost nasilnega vedenja pri pacientih z duševno motnjo v odnosu do zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu
Irena Hödl, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Agresije in nasilja nad zdravstvenimi delavci je vedno več, več kot na drugih delovnih mestih. V svetovnem merilu je agresija in nasilje nad zdravstvenimi delavci nacionalni in svetovni problem. Nasilno vedenje je pogostejše pri pacientih z duševno motnjo. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti pojavnost, oblike in dejavnike tveganja nasilja nad zaposlenimi v posebnem socialno varstvenem zavodu. Raziskovalna metodologija: Podatke v empiričnem delu smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika Perception of Prevalence of Aggression Scale (POPAS) in na podlagi zapisa Poročila o incidentu med stanovalci in zaposlenimi v socialno varstvenem zavodu od leta 2015 do 2017. Podatke smo kvantitativno obdelali in analizirali. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni močno izpostavljeni verbalnemu nasilju, kot so napadi brez jasnih groženj in pasivnemu nasilnemu vedenju. Manj so izpostavljeni fizičnemu in spolnemu nasilju. Ugotovili smo, da se več kot dve tretjini nasilja nad zaposlenimi dogaja na varovanih oddelkih, največ v popoldanskem času. V več kot polovici primerov zaposleni izpolnijo list incidenta med stanovalci in zaposlenimi le občasno ali nikoli. Dejavniki tveganja za nasilje so poslabšano zdravstveno stanje in uživanje psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: Zdravstveni delavci so na delovnem mestu izpostavljeni različnim oblikam nasilja. Vodstvo in vsi zaposleni bi se morali zavedati, kako pomembno je poročanje o nasilnih dogodkih. Na nivoju zavoda in tudi države bi morala biti sprejeta enotna doktrina ničelne tolerance do nasilja.
Ključne besede: agresija in nasilje, zaposleni, psihiatrično osebje, zdravstvena nega, izobraževanje in varnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 85; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (960,00 KB)

32.
Obravnava šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno-vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu
Anja Hameršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Zdrava ustna votlina je pomembna za fizično in psihično zdravje ter je v tesni povezavi z zdravjem celotnega telesa. Bolezenske spremembe v ustni votlini zaradi pogostosti še vedno predstavljajo precejšen zdravstveni ter družbeni problem. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo šolskega otroka v kabinetu za zdravstveno - vzgojno in preventivno dejavnost v zobozdravstvu ter preko študije primera s pomočjo teorije V. Henderson ugotoviti ali starši in otrok skrbijo za higieno zob. Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologijo. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odrtega tipa, smo izvedli študijo primera. Rezultate intervjuja smo opisno predstavili. Rezultati. Ugotovili smo, da 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson zagotavlja kakovostno in kontinuirano zdravstveno nego. Z izpostavljenimi negovalnimi diagnozami smo ugotovili, da zaradi nepravilne ustne nege potrebuje otrok pomoč pri vsakdanjih aktivnostih ter da ima otrokov odnos do ustne nege velik vpliv na celotno družino. Diskusija in zaključek. Daleč največ zobozdravstvene vzgoje opravi medicinska sestra. Ta mora za uspešno delo oblikovati stališča, pričakovanja, cilje in k sodelovanju pritegniti bodoče starše, otroke, vzgojitelje, učitelje, zdravstvene delavce v zobnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih.
Ključne besede: ustno zdravje, karies, plak, ustna higiena, fluoridi, zobna pasta, zobna preventiva
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 114; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (612,11 KB)

33.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Ključne besede: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 128; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

34.
Zdravstvena vzgoja otročnice o negi novorojenčka
Nina Erjavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Zdravstvena vzgoja otročnice je pomembna, naučimo jo samostojnosti pri negi in hranjenju novorojenčka. Namen raziskave je ugotoviti zdravstveno vzgojo otročnice o negi novorojenčka v porodnišnici. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna raziskovalna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 otročnic, hospitaliziranih v porodnišnici. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da večina anketirank ob odpustu iz porodnišnice ni dovolj samostojnih pri negi novorojenčka, saj 29 (73 %) otročnic samostojno ne neguje svojega novorojenčka, temveč s pomočjo medicinske sestre. Diskusija in zaključek: Večina otročnic je pred porodom prestrašenih in negotovih, vendar v dneh ko so hospitalizirane, pridobijo veliko znanja in psihične ter fizične podpore s strani medicinske sestre. Niso samostojne pri negi novorojenčka, saj nimajo priložnosti poskusiti nego novorojenčka, zaradi kratke ležalne dobe.
Ključne besede: Vzgajanje, novorojenček, oskrba vitalnega novorojenčka, doba novorojenčka, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 77; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (738,33 KB)

35.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 72; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (781,76 KB)

36.
Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkohola
Nastja Žerak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018. Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (963,94 KB)

37.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Ključne besede: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 74; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

38.
Pravne in etične dileme v paliativni oskrbi
Tanja Hovnik Markota, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente. Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna. Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Ključne besede: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

39.
Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavodu
Inga Mesarec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu. Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe. Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Ključne besede: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

40.
Opolnomočenje pacientov s kronično boleznijo
Irena Rihter, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kronične bolezni so v današnjem času najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu, kar je prineslo velik premik v vlogah in odgovornosti pacientov. Pacienti se v procesu zdravljenja tako večkrat soočajo s problemi in odločitvami. Opolnomočenje pacientov odraža sposobnost pacientov, ki s svojim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na svoje zdravje in izboljšajo svoj življenjski standard kljub omejitvam, ki jih prinese kronična bolezen. Namen raziskave je bil raziskati dostopnost in razumevanje informacij posameznika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti, kakšna je opolnomočenost pacientov s kroničnimi boleznimi. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 87 pacientov s kronično boleznijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro razumejo in upoštevajo nasvete zdravstvenih delavcev, vendar se slabo zavedajo napredovanja kronične bolezni. Poznajo simptome in opozorilne znake ter s tem pogojeni vpliv bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. Opolnomočenost pacientov na lestvici od 0 do 12 ocenjena z oceno 7,2. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi boleznimi se znatno povišuje, ampak kljub tej svetovni problematiki, se veliko ljudi tega še premalo zaveda. Z večjo odgovornostjo za svoje zdravje in telo se lahko izognemo nevšečnostim in spremembam življenjskega sloga, ki jih prinese kronična bolezen. S tem pa izboljšamo poznavanje lastnega telesa, izboljšamo kakovost življenja in nenazadnje poskrbimo za znižanje stroškov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, samoobvladovanje, kronične bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, referenčne ambulante.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (930,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici