SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Učinkovitost konzervativnega zdravljenja stresne urinske inkontinence pri ženskah
Nives Sorec, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Stresna urinska inkontinenca je nenadzorovano uhajanje urina po kapljicah med kihanjem, kašljanjem, gibanjem in fizičnem naporu. Pojavi se kot posledica staranja, prekomerne telesne teže, več vaginalnih porodov ter oslabelosti mišic medeničnega dna. Konzervativne metode zdravljenja so vedno prva izbira zdravljenja; če te niso uspešne se zdravljenje nadaljuje z operativnimi metodami. Metodologija: Uporabljen je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature, omejen na objave v angleščini ter izdaje v časovnem obdobju 2008–2018. Izbor člankov je bil določen glede na naslednje kriterije: dostopnost, vsebinska ustreznost. Literatura je bila pridobljena s pomočjo podatkovnih baz PubMed, Medline in ScienceDirect. Potek pregleda in analize smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Za analizo smo uporabili metodo analize vsebine. Rezultati: Z analizo dvanajstih znanstvenih člankov so podana temeljna izhodišča o konservativnih metodah zdravljenja. Ugotovili smo, da je potrebna kombinacija več različnih tehnik za boljše doseganje pozitivnih rezultatov, ter da velikokrat konzervativne metode zdravljenja niso dovolj učinkovite in je potrebno uporabiti tudi operativne tehnike zdravljenja. Diskusija in zaključek: Izkazalo se je, da je v večini primerov potrebno za uspešen izid zdravljenja uporabiti dve ali več konzervativnih metod zdravljenja, v primeru da nobena možnost nima vpliva na izboljšanje se je potrebno odločiti za operativni poseg. Uspešnost zdravljenja pa je odvisna tudi od vsake posameznice. Zaradi naraščanja števila žensk s stresno urinsko inkontinenco, se razvija čedalje več novih tehnik in metod za konzervativno zdravljenje.
Ključne besede: kakovost življenja, vedenjska terapija, učinkovitost, ženske, vaje mišic medeničnega dna
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (628,04 KB)

22.
Kakovost življenja pacientov s celiakijo in laktozno intoleranco
Anja Kobold, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Celiakija je avtoimunsko pogojeno vnetje tankega črevesa pri genetsko dovzetnih ljudeh, ki jo povzroča preobčutljivost na gluten. Laktozna intoleranca je motnja, ki nastane zaradi pomanjkanja encima laktaze. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja ljudi s celiakijo in laktozno intoleranco ter kateri dejavniki zmanjšujejo njihovo kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj. Vzorec raziskave je zajemal 60 pacientov s celiakijo in laktozno intoleranco. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da je kakovost življenja pacientov z obema boleznima dobra ob upoštevanju diete in da ponudba prehrane zadošča za kakovostno življenja obolelih. Najpogostejši trije dejavniki, ki vplivajo na njihovo kakovost življenja, so prehranjevanje v restavracijah, potovanja in finančni vložek. Anketiranim se zdi bolj obremenjujoča bolezen celiakija. Diskusija in zaključek: Pacienti s celiakijo in laktozno intoleranco živijo kakovostno, če upoštevajo strogo dieto brez glutena. Upoštevanje stroge diete brez laktoze ni bistveno. S finančno pomočjo države je potrebno zmanjšati finančno obremenitev odraslega pacienta z obema boleznima. K dobri kakovosti življenja pa pripomore tudi podpora svojcev in osveščenost ljudi o obeh boleznih.
Ključne besede: gluten, laktoza, dieta, pacient, kakovost življenja.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (707,95 KB)

23.
Prehrana v zgodnjem življenju in tveganje za astmo in alergijske bolezni
Merima Šehić, 2018, diplomsko delo

Opis: Astma je kronično vnetje dihalnih poti zaradi alergije, virusnih infekcij dihal in dražilnih snovi v zraku. Število obolelih z astmo in alergijskimi bolezni vedno bolj narašča, predvsem pri otrocih. Izpostavljenost ploda in zgodnja življenjska doba sta še posebej pomembna pri razvoju astme in alergijskih bolezni. Menijo, da prehranjevanje matere med nosečnostjo in potem prehranjevanje otroka v zgodnjem otroštvu, ne vplivajo kritično na razvoj in potek bolezni. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali prehrana v zgodnjem življenju vpliva na razvoj astme in alergijskih bolezni.Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje: »Kako prehrana v zgodnjem življenju vpliva na tveganje za razvoj astme in alergijskih bolezni?«S pomočjo analize strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo številne raziskave, ki menijo, da materinska prehrana igra pomembno vlogo na razvoj astme pri otrocih. Dokazi kažejo, da sta ravnovesje hranil v obdobju fetusa ter raznovrstna prehrana v zgodnjem življenju, še posebej pomembna za kratkoročno in dolgotrajno zdravje. Strokovnjaki v času nosečnosti ne priporočajo izogibanje določeni hrani, kot so arašidi, orehi in školjke, razen pri materah, ki so same astmatiki, ker omenjena hrana ne poveča možnosti nastanka alergij pri otrocih.Zaradi povečane incidence astme in alergijskih bolezni, predvsem pri otrocih, poudarjamo na pomen in vpliv raznovrstne prehrane, v nosečnosti pri materah ter polno dojenje otrokov prvih šest mesecev starosti. Dietne omejitve med nosečnostjo in kasneje med dojenjem se niso pokazale učinkovitim v preventivi razvoja alergij pri otroku.
Ključne besede: otrok, nosečnost, živila, dieta, alergeni, dojenje.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 53; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (601,83 KB)

24.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 191; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

25.
Osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih
Mojca Halabarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 175; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (883,27 KB)

26.
Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okolju
Jan Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS. Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo. Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Ključne besede: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 158; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

27.
Osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu
Urška Zazijal, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdrav življenjski slog se razvija celo življenje, njegovi temelji pa se postavijo že v otroštvu. Šolski otroci s prekomerno telesno težo se pogosto srečujejo z zdravstvenimi težavami v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Oblikovanje zdravih navad, spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje tveganih vedenj v otroštvu lahko pripelje do zmanjšane obolevnosti med prebivalci. Namen zaključnega dela je bilo ugotoviti osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu in posledicah le tega.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, prehrana, gibanje, spanje, medicinska sestra, primarno zdravstveno varstvo, otroštvo, šola, starši
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 83; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (787,20 KB)

28.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (809,81 KB)

29.
Prehranjevalne navade obolelih za rakom
Mateja Šlebinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni. Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Ključne besede: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 67; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (809,01 KB)

30.
Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okolju
Monika Mijatović, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Ključne besede: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 74; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (639,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici