SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Ozaveščenost pacientov o zakonu o pacientovih pravicah ter obravnava njihovih kršitev
Doroteja Žnidarko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrsken delu smo predstavili pravice pacientov, ki jih vsebuje Zakon o pacientovih pravicah in dolžnostih. Prav tako smo prikazali, kakšna je seznanjenost pacientov z Zakonom o pacientovih pravicah ter kakšna je pogostost kršenja pacientovih pravic. Opisali smo vlogo in delovanje zastopnika in varuha pacientovih pravic ter kako ravnati ob kršitvi pacientovih pravic.
Ključne besede: Pacientove pravice, varuh pacientovih pravic, zastopnik pacientovih pravic, pacient, kršitev pacientovih pravic
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (791,57 KB)

22.
Težave družine pacienta s shizofrenijo in vrste pomoči
Magdalena Šauperl, 2018, diplomsko delo

Opis: Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri tem ima veliko vlogo tudi družina obolelega. Nemalokrat se pojavijo težave na katere družina ne zna primerno odreagirati, večinoma zaradi pomanjkanja informacij in neinformiranosti o pravilnih prijemih. Skrbeti za obolelega svojca ni lahka naloga, zato družina velikokrat potrebuje pomoč. V Republiki Sloveniji je na voljo veliko oblik pomoči v sklopu javnega ali zasebnega sektorja, veliko vrst pomoči je na voljo tudi preko prostovoljnih organizacij, ki pomagajo ljudem v stiski. V diplomskem delu smo raziskali katere so najpogostejše težave s katerimi se srečuje družina pacienta s shizofrenijo in kakšne vrste pomoči in podpore so družini pacienta s shizofrenijo na voljo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela. Temo smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo pregledali in preučili s pomočjo knjižnih virov najdenih v prostorih Univerzitetne knjižnice v Mariboru in s pomočjo spletnih baz podatkov Google Schoolar, COBIS in PubMed. Ugotovili smo, da se družina pacienta s shizofrenijo srečuje z različnimi težavami, kot so skrb za prihodnost svojca, pomanjkanje informacij o bolezni svojca in s finančnimi težavami. Prav tako smo ugotovili, da je na voljo veliko vrst pomoči, ki so namenjene obolelemu svojcu in družini obolelega svojca. Najbolj prepoznavne vrste pomoči so na voljo s strani nevladnih organizacij, ki nudijo programe dnevnih centrov, zaposlovanja in stanovanjskih skupin. Pomembno je, da člani družine poiščejo pomoč in poskrbijo tudi zase in svoje blagostanje ter vzpostavijo varno klimo v kateri se oboleli svojec počuti varno.
Ključne besede: shizofrenija, duševna motnja, družina, vrste pomoči, obremenitev, svojci, rešitev, organizacije
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (599,31 KB)

23.
Higiena rok v negovalnem timu na pediatričnem področju
Katja Hozjan, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Higiena rok je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje bolnišničnih okužb, glavna elementa sta umivanje in razkuževanje rok. Za uspešno preprečevanje okužb v zdravstvenih ustanovah morajo biti zdravstveni delavci seznanjeni s splošnimi ukrepi, ter jih upoštevati. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodo dela, kjer je raziskava temeljila na uporabi strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bil vključen negovalni tim s pediatričnega področja, kjer je sodelovalo 33 anketirancev. Rezultati: Analiza podatkov kaže, da zdravstveni delavci večinoma upoštevajo standarde umivanja in razkuževanja rok. Razprava: Med svojim delom je zdravstveno osebje nenehno izpostavljeno okužbam, ki so povezane z zdravstvom. Medicinske sestre so vključene v proces zdravstvene nege, kjer vsakodnevno izvajajo higieno rok. Z doslednim delom in pravilno tehniko higiene rok po standardih lahko zagotovimo varno delo za otroke, starše kot tudi zdravstveno osebje.
Ključne besede: higienizacija rok, preprečevanje okužb, otrok, negovalni tim, umivanje rok
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (361,28 KB)

24.
Soočanje svojcev s Huntingtonovo boleznijo
Barbara Jančarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Huntingtonova bolezen je dedna, hitro napredujoča bolezen, pri kateri gre za propad možganskih celic. Bolezen je neozdravljiva, s pomočjo zdravil lahko le blažimo simptome, posledično bolezen napreduje počasneje. Pojavijo se težave z motoriko, govorom, požiranjem, kasneje pride do kognitivnih motenj. Značilen je tremor. V zadnji fazi bolezni so pacienti popolnoma odvisni od tuje pomoči. Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja, kot instrument smo uporabili intervju. Intervju smo izvedli s svojci dveh pacientov s Huntingtonovo boleznijo in nato ugotovitve medsebojno primerjali. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Rezultati: Ugotovili smo, da so bili svojci obeh družin ob napredovanju bolezni deležni drastičnih sprememb v njihovem vsakdanjiku, soočanje z boleznijo je bilo zelo težko, nihče jim ni nudil potrebne opore, ne prijatelji, kakor tudi organizacije. Sorodnika so namestili v zavod, saj sami več niso bili zmožni skrbeti zanj. So mnenja, da se premalo pozornosti posveča svojcem, da so premalo informirani, vsekakor so pogosteje izpostavljeni stresnim situacijam. V prvem intervjuju so se svojci pacienta A z boleznijo srečali prvič, med tem ko so svojci pacienta B bolezen že poznali. Diskusija in zaključek: S strokovno literaturo smo ugotovili, da svojci se pogosto ne znajo konstruktivno spoprijemati s težavami obolelih svojcev, bolezen jih je zelo pretresla in prizadela. V Sloveniji obstajajo organizacije za pomoč svojcem obolelih, v okviru katerih delujejo razne skupine. Na tematiko Huntingtonove bolezni obstaja tudi veliko literature.
Ključne besede: pomoč, zdravstvena nega, sprejemanje, doživljanje, svojci.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (628,96 KB)

25.
Mobilna aplikacija za naročanje pacientov
Rebeka Hrovat, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnji dobi si življenja in dela brez informacijskih tehnologij ne znamo predstavljati. Vse bolj nas spremljajo mobilne naprave in njihov razvoj. Pametne telefone uporabljamo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju, saj nam omogočajo hiter dostop do velike količine informacij, neposredno komunikacijo ter olajšajo delo z različnimi aplikacijami. Namen magistrskega dela je bil izdelati prototip aplikacije za naročanje pacientov za mobilne aplikacije. Raziskovalne metode: Pri pisanju magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, uporabili smo tudi strukturirani intervju, ki je vseboval 5 vprašanj. Z njim smo pridobili kvalitativne podatke, ki smo jih nato na podlagi SWOT-analize obdelali ter jih uporabili pri izdelavi prototipa mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Prototip smo izdelali s pomočjo programskega orodja Just in mind. Rezultati: V raziskavi so intervjuvanci podali podatke o tem, da je pomembna funkcija v aplikaciji za naročanja pacientov razdeljena na tri vrste naročanja, da nas aplikacija vodi skozi potek naročanja, da je vidna drugim v timu ter podatke o izgledu aplikacije. Diskusija in zaključek: V raziskavi smo pridobili podatke o prednostih, slabostih, tveganjih in priložnostih že obstoječe mobilne aplikacije, ki smo jih uporabili pri izdelavi novejše in uporabnejše mobilne aplikacije za naročanje pacientov. Pomemben podatek je bil, da ima aplikacija funkcijo naročanja pacientov razdeljeno na tri vrste naročanja, kar smo uporabili pri izdelavi prototipa. Ostalo je še nekaj odprtih idej, ki so se porodila med raziskavo, in sicer, da bi lahko v mobilno aplikacijo vključili še avtomatsko obveščanje pacientov.
Ključne besede: informacijski sistemi v zdravstvu, mobilna tehnologija, uporabniški vmesniki, uporabnik, razvoj, prototip.
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 78; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

26.
Življenje pred in po transplantaciji srca
Lara Strniša, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča:Opisali smo transplantacijo srca, potek operacije in predvsem spremembe v življenju pacienta. Zanimal nas je predvsem vpliv transplantacije srca kakovost življenja pacienta. Namen zaključnega dela je opisati življenje pred in po transplantaciji srca. Metodologija:Deskriptivno metodo smo uporabili za teoretični del,v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Vprašalnik za intervju smo sestavili s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon inglede na ugotovljene potrebe po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta s presajenim srcem. Rezultati:Ugotovitve v študiji primera so pokazale, da se je kakovost življenja po presaditvi srca znatno izboljšala na vseh ravneh. Izpostavilismo 6 negovalnih diagnoz. Pacient je po transplantacijiokreval brez težav ali posebnosti in je sedaj, v času obravnavev zelo dobrem psiho-fizičnem stanju. Sklep:Po transplantaciji srca se je življenje pacienta občutno spremenilo na bolje. Vloga medicinske sestre v času po operaciji je zelo pomembna, saj zajema poučevanje pacientov in njihovih svojcev, spremljanje pacienta pri okrevanju in spodbujanje k gibanju ter zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: življenje, spremembe, negovalne diagnoze, medicinska sestra, Marjory Gordon, presaditev srca
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 98; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (612,38 KB)

27.
Vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja
Tanja Kukovec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V magistrskem delu je opisana vloga kronično bolnega pacienta pri obvladovanju kroničnega obolenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kroničnih bolezni na kakovost življenja pacientov s kronično boleznijo. Metode: Uporabili smo opisno deskriptivno metodo zbiranja podatkov, s pregledom domače in tuje literature ter s povzemanjem rezultatov in spoznanj tujih in domačih avtorjev. Kvantitativno metodo raziskovanja smo uporabili za izvedbo ankete med pacienti, ki so na dan raziskave bili obravnavani v dveh internističnih specialističnih ambulantah v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina preiskovancev svoje zdravje ocenjuje kot dobro (41,5%), sledijo preiskovanci, ki ocenjujejo svoje zdravje kot zadovoljivo (35,8%). Ostali preiskovanci menijo, da je njihovo zdravje zelo dobro (11,3%) ali slabo (8,8%), le 4 preiskovanci ocenjujejo svoje zdravje kot odlično. Preiskovanci so v 70,4% izbrali odgovor, da je izboljšanje bolezni odvisno od njih samih. Zaključek: Iz raziskave smo ugotovili, da imajo preiskovanci s kroničnim obolenjem vpliv na svoje počutje, na vsakodnevne in telesne aktivnosti. Sami največ naredijo za svoje zdravje kljub kroničnim obolenjem.
Ključne besede: kronično obolenje, kakovost, telesna aktivnost, samopodoba, zdravje
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 64; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (977,40 KB)

28.
Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavo
Renata Petrena, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Ključne besede: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 110; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

29.
Neinvazivna tehnologija za diagnostiko atrijske fibrilacije z oscilometrično metodo
Almir Softić, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nekatere neinvazivne tehnologije oscilometrično izmerjenega krvnega tlaka omogočajo tudi diagnosticiranje atrijske fibrilacije (AF). Namen študije je bil ugotoviti senzitivnost in specifičnot te tehnologije pri mlajših zdravih preiskovancih in pri hospitaliziranih bolnikih. Prav tako smo simulirali napake pri merjenju, ki bi lahko privedle do napačno zaznane AF. Metodologija: Uporabljali smo aparat Microlife, model BP A150. Preiskovancem in bolnikom smo izmerili tlak z aparatom in si beleţili, v katerih primerih pokaţe prisotnost AF. AF smo potrdili ali zavrgli z ustreznimi bolnišničnimi diagnostičnimi metodami. Senzitivnost in specifičnost aparata smo izračunali z diagnostičnim statističnim testom MedCalc. Rezultati: Pri hospitaliziranih bolnikih (n=30) ugotavljamo senzitivnost 100% in specifičnost 100%. Polovica hospitaliziranih bolnikov (n=15) je ţe imela potrjeno AF. Pri mlajših preiskovancih je aparat diagnosticiral samo eno pozitivno meritev, verjetno v epizodi paroksizmalne AF ali normalne fiziološke spremembe ritma. Poznejša diagnostika z EKG je pokazala normalen sinusni ritem, prav tako diagnostika z Microlife aparatom. Simulacije napak pri merjenju se pojavijo glede na dražljaje. Do laţnega izpisa AF nam je uspelo priti le pri potrkavanju s prsti po senzorju. Ugotavljamo, da je aparat primeren za diagnostiko predvsem v bolnišničnem okolju. Diskusija in zaključek: Naprava se je izkazala za uspešno pri zaznavanju AF in ima velik potencial za uporabo pri presejalnih testih.
Ključne besede: oscilometrično merjenje krvnega tlaka, presejalni testi, atrijska fibrilacija, medicinska tehnologija, zaznave motenj srčnega ritma, medicinske naprave, kardiologija
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 97; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

30.
Izbruh virusa Ebole v Zahodni Afriki med leti 2013 in 2016 ter nezmožnost zajezitve
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Kljub razpoložljivim virom znanstvenih dosežkov v tehnologiji in zdravstvu industrializiranega sveta, nerazvite države še vedno trpijo za posledicami nalezljivh bolezni, ki so v moderni družbi skorajda eradicirane. V diplomskem delu smo ugotavljali, kateri vzroki so bili ključni za nastanek izbruha in nezmožnosti zajezitve virusa Ebole, ter predstavili ukrepe za ustrezno ozaveščenost, pravočasno odzivanje, izolacijo virusa in uspešno zdravljenje v prihodnosti. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela, s pregledom znanstvene in strokovne literature. Med seboj smo primerjali mnenja različnih avtorjev, ki so nas pripeljala do odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Ugotovili smo, da je bil eden izmed glavnih vzroki za nastanek izbruha in širitve virusa, nepravočasen odziv lokalnih in nacionalnih oblasti, ki bi v primeru hitrejšega ukrepanja, lahko prepečil nadaljno množično širitev virusa. Preostali vzročni dejavniki, pa so kasneje bili le posledica neučinkovitega ukrepanja, ob izjemi geografske lociranosti, ki je ostala nespremenjena. Na množično širitev virusa je prav gotovo vplival tudi migracijski faktor, zaradi slabih živjenskih pogojev in revščine, kar se odraža na ravni nerazvite zdravstvene infrastrukture, neizobraženega in neinformiranega prebivalstva, ter strokovnega zdravstvenega osebja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je predispozicija Afriških držav, lokaliziranih na žariščnih geografskih območjih potencialnih prenašalcev virusa, v kombinaciji s socio-ekonomsko in organizacijsko pomankljivostjo, v veliki meri vplivala na nastanek izbruha virusa Ebole. S prepoznavanjem organizacij nacionalnega in državnega nivoja, bo v prihodnosti več sredstev namenjenih zdravstveni stroki s stališča organizacijskih, komunikacijskih in strokovnih kompetenc, razvoju terapije in diagnostike, ter ozaveščenosti prebivalstva.
Ključne besede: Ebola hemoragična mrzlica, Afriška celina, izbruh, vzroki za nastanek, preprečitev širjenja, terapija, ukrepi za prihodnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (570,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici