SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 2230
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Seznanjenost staršev z uporabo probiotikov pri otrocih
Živa Frešer, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Diplomsko delo govori o probiotikih in o seznanjenosti staršev z njimi. Probiotični izdelki, ki spreminjajo oziroma ohranjajo črevesno mikrobioto, postajajo vse bolj dostopni za potrošnike. Namen naše raziskave je bil, poleg ugotavljanja seznanjenosti staršev s probiotiki, opisati njihov pogled na uporabo probiotikov pri otrocih. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj. Razdeljenih je bilo 50 vprašalnikov, vsi so bili vrnjeni in pravilno izpolnjeni. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel smo statistično obdelali podatke in jih grafično ponazorili. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 50 staršev otrok, starih od 1 do 14 let. Vsi anektirani so slišali za besedo »probiotik«, za njihovo uporabo pa jih je največ (20 %) slišalo v lekarni. Probiotike je že uživalo polovica anketiranih (50 %). 98 % anketiranih meni, da probiotiki ugodno vplivajo na človeški organizem. 88 % anektiranih je mnenja, da je ob uživanju antibiotikov uporaba probiotikov pomembna. 59 % anketirancev meni, da je uporaba probiotikov pri otrocih pomembna, ker se otrokova črevesna mikrobiota šele razvija. 62 % anketiranih je odgovorilo, da je njihov otrok že užival probiotike. Diskusija in zaključek: Ozaveščenost in znanje o probiotikih je med starši anketiranih otrok slabša in bi bilo potrebno večje vključevanje medicinskih sester v ozaveščanje o probiotičnih izdelkih. Izobraževanje in promocija zdravja med obiski pri predšolskem dispanzerju, bi prinesla več znanja in izboljšano zdravje otrok.
Ključne besede: probiotiki, črevesna mikrobiota, mikroorganizmi, starši, otroci, anketni vprašalnik
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 116; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

12.
Ocena tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre
Ana Zupanc, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Ključne besede: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

13.
Uporaba kontracepcije pri ženskah po 40. letu starosti
Aleksandra Györek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pri ženskah, starejših od 40 let, se poveča možnost pojavljanja različnih kroničnih obolenj, zaradi katerih morajo zamenjati kontracepcijsko metodo oz. sredstvo, ki so ga uporabljale. Prav tako ženske, ki se približujejo menopavzi, zaradi zmanjšane plodnosti pogosto menijo, da kontracepcije ne potrebujejo več. Namen zaključnega dela je ugotoviti, katero vrsto kontracepcije uporabljajo ženske po 40. letu starosti in kako so ženske informirane o kontracepciji po 40. letu. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 100 naključno izbranih žensk, starih od 41 do 55 let. Pridobljene rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko. Rezultati: Ugotovili smo, da je večina (95 %) anketiranih žensk dovolj seznanjenih glede vrste in uporabe kontracepcijskih metod oz. sredstev, ki so primerne po 40. letu starosti. Dve tretjini anketiranih žensk je v preteklosti zamenjalo kontracepcijo, skoraj polovica zaradi zdravstvenih težav. Več kot tretjina anketiranih žensk ne uporablja nobene kontracepcijske metode oz. sredstva, nekatere od anketiranih žensk tudi zato, ker so v menopavzi. Nekaj anketiranih žensk uporablja kontracepcijske tablete in maternični vložek, nekaj anketiranih žensk pa je opravilo sterilizacijo. Majhen odstotek anketiranih žensk uporablja kot metode kontracepcije vaginalni obroček, kondom ali prekinjen spolni odnos. Diskusija in zaključek: Ni vsaka kontracepcija za vsako žensko, zato je pomembno, da se ženska posvetuje s svojim ginekologom in si izbere zase najbolj primerno kontracepcijsko metodo oz. sredstvo. Pomembno je, da ženske vedo, da kljub temu, da se približujejo menopavzi, lahko zanosijo.
Ključne besede: kontracepcijske metode, kontracepcijska sredstva, ženske, starost, perimenopavza
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

14.
Življenje bolnika z bulozno epidermolizo
Urban Modrijan, 2019, diplomsko delo

Opis: Bulozna epidermoliza je dedna kožna bolezen, ki prizadane le peščico ljudi po vsem svetu. Za bolnike z bulozno epidermolizo pravimo, da imajo kožo tanko kot metuljeva krila, saj se bolezen kaže z erozijami in ranami na koži in sluznicah. Bolezen zajema tudi druge sistemske probleme, ki so odvisni od vrste in stopnje bolezni. Namen raziskave je ugotoviti, kakšno je vsakdanje življenje bolnika z bulozno epidermolizo, izpostaviti negovalne probleme pri osnovnih življenjskih aktivnostih ter raziskati, kako se bolnik sooča s težavami, ki so povezane z njegovo boleznijo. Uporabili smo delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodologijo in opisno metodo dela. Podatke smo pridobili z intervjujem bolnice z bulozno epidermolizo na osnovi delno strukturiranega vprašalnika. Pri bolnici smo izpostavili bolečino kot enega glavnih problemov. Z večjimi težavami se bolnica sooča tudi pri prehranjevanju in pitju, saj je sluznica prebavnega trakta močno spremenjena. Izogibati se mora dejavnikom okolja, kot so spremembe temperature, poškodbe in okužbe, saj ti poslabšajo bolezenske znake. Kot posebno problematiko smo izpostavili mentalno zdravje, saj se je bolnica, kot tudi drugi primeri iz literature, soočala z nizko samopodobo, neprimernimi socialnimi interakcijami in anksioznostjo. Iz obravnavanega primera in analizirane literature smo razbrali, da bolniki z bulozno epidermolizo natančno poznajo svojo bolezen in kako se z njo soočati v vsakdanjem življenju. Raziskave so pokazale, da so pomanjkljivosti predvsem na področju nudenja podpore bolnikovi družini in skrbi za bolnikovo mentalno zdravje, ter zdravje ostalih članov družine. Vloga zdravstvenih delavcev je predvsem učenje in podpora bolniku in njegovi družini.
Ključne besede: kožni mehurji, lajšanje bolečine, oskrba ran, psihosocialni vpliv, finančna obremenitev.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (457,45 KB)

15.
Zdravstvena obravnava pacienta v urgentni ambulanti po piku žuželk
Katja Bagoroš, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pik ose, čebele in ostalih žuželk so najpogostejši vzrok za pojav alergije in anafilaksije. Ob piku žuželke se lahko pojavi lokalna reakcija na mestu pika, medtem ko se pri občutljivih ljudeh razvije alergijska reakcija, ki lahko vodi v anafilaktični šok in smrt. Veliko ljudi z različnimi alergijskimi reakcijami obišče urgentno ambulanto, zato smo z raziskavo želeli predstaviti zdravstveno obravnavo pacienta po piku žuželk v urgentni ambulanti. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je zajemala neslučajnostni kvotni vzorec posameznikov starejših od 18 let, katerih ambulantni karton je arhiviran v zadnjih petih letih in so kot vodilni vzrok obiska urgentne ambulante navajali pik žuželke. Rezultati: Od januarja 2013 do decembra 2017 je bilo zabeleženih 2725 pacientov, ki so pomoč poiskali zaradi pika žuželk; od tega 1525 oseb ženskega spola in 1200 moškega spola. Več kot polovici oz. v 313 primerih od 421 pacientov, ki so imeli zabeleženo triažno kategorijo, je bila dodeljena triažna kategorija zelene barve. Glavni vzrok prihoda je bila oteklina na mestu pika, ki je v večini primerih bila lokalna reakcija na pik. Pacientom so pri lajšanju težav pomagali zdravstveni delavci s predpisano terapijo s strani zdravnika, različnimi preiskavami ter intervencijami. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je prikazala obravnavo pacienta v urgentni ambulanti po piku žuželk, ki je zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente s pikom podučimo o pravilnem ravnanju, saj je pacientov s preobčutljivostjo na pik žuželke veliko.
Ključne besede: alergija, pik insekta, urgentna medicina, sprejem pacienta.  
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 23; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (808,19 KB)

16.
Kakovost življenja odrasle osebe odvisne od benzodiazepinov
Valerija Galun, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Benzodiazepini so učinkovita zdravila za zdravljenje nespečnosti in anksioznosti, vendar se pogosto uporabljajo preko priporočenih časovnih okvirjev zdravljenja, kar vodi v odvisnost od benzodiazepinov. Kronična uporaba benzodiazepinov lahko povzroča kognitivne motnje, padce, prometne nesreče, odvisnost in toleranco. Z raziskavo smo želeli ugotoviti učinke benzodiazepinov na kakovost življenja. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno raziskovanje s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s pacientom odvisnim od benzodiazepinov in izvedli študijo primera. Rezultati: Ugotovili smo, da odvisnost od benzodiazepinov slabša kakovost življenja. Vpliva predvsem na spanje, kognitivne funkcije, mobilnost, socialne stike in povzroča težave s spolnostjo. Odvisnost od benzodiazepinov povzroča depresijo, strah, težave s spominom, pozornostjo, apatijo in nervozo. Zaključek: Odvisnost od benzodiazepinov vpliva na kakovost življenja. Še večjo škodo povzroči uživanje benzodiazepinov skupaj z alkoholom. V veliko primerih je krivec za pojav odvisnosti prekomerno predpisovanje benzodiazepinov. Zato menimo, da je potrebno uvesti večji nadzor nad samim predpisovanjem benzodiazepinov in prav tako ob tem ozaveščati paciente o pravilni rabi in škodljivosti benzodiazepinov.
Ključne besede: Tablete, toleranca, študija primera, negovalni problemi, Marjory Gordon.
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 34; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (429,23 KB)

17.
Obstipacija v starosti: primerjava starostnikov, ki živijo v domačem okolju in v institucionalnem varstvu
Maja Zagoršek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Obstipacija se lahko pojavi v kateremkoli obdobju življenja. V raziskavi smo identificirati karakteristike starostnikov z obstipacijo, primerjali pogostost in zdravljenje obstipacije ter prehrano med starostniki v domačem okolju in v institucionalnem varstvu. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo pri teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela in sicer smo si pomagali s tujo in domačo literaturo. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati: Anketirali smo 100 starostnikov od katerih jih ima 26 (26 %) težave z obstipacijo. Med spoloma nismo ugotovili statistično pomembne razlike glede pogostosti težav z obstipacijo (p = 0,948). Glavni problem pri zaprtju je po mnenju anketiranih težko odvajanje blata, odvajanje majhne količine blata ter bolečine pri odvajanju. Večina starostnikov ne zna ugotoviti v katerih primerih gre za težave pri zaprtju. Starostniki, ki živijo v institucionalnem varstvu, se pogosteje zdravijo s pomočjo farmakoloških sredstev. Diskusija in zaključek: Največja razlika se pojavlja pri zdravljenju obstipacije. 50 % (8) starostnikov iz doma starejših se zdravi s pomočjo farmakoloških sredstev (najpogosteje je to sirup), medtem ko se samo 1 (10%) starostnik iz domačega okolja zdravi s uporabo farmakoloških sredstev. Starostniki iz domačega okolja se v 90 % (9) zdravijo s pomočjo naravnih – alternativnih metod. Ker se število starostnikov veča, lahko pričakujemo v prihodnosti tudi večje število ljudi, ki bo imelo težave z obstipacijo v starosti.
Ključne besede: prebava, zaprtje, blato, prehrana, odvajalna sredstva
Objavljeno: 15.05.2019; Ogledov: 18; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

18.
Delovne obremenitve in stres izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč
Darinka Žamut, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Delovne obremenitve in stres so na delovnem mestu vedno večji problem, saj zmanjšujejo storilnost delavca, povzročajo absentizem, izgorelost ter pojav številnih zdravstvenih težav. Namen magistrske naloge je predstaviti delovne obremenitve in stres pri izvajalcih zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z rakom pljuč z vidika psihičnega, fizičnega in socialnega okolja, kateri vplivajo na izvajalce zdravstvene nege pri obravnavi karcinomskih bolnikov. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela, kjer smo izvedli presečno študijo, uporabili smo anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz treh sklopov. Prvi je vseboval demografske podatke, drugi je vseboval trditve s področja proučevanja stresa,v tretjem sklopu pa so bile trditve s področja proučevanja delovnih obremenitev. Rezultati: V zaključnem delu smo potrdili, da so delovne obremenitve in stres med seboj pozitivno povezani (r=0,785, p< 0,01). Ugotovili smo, da večje kot so delovne obremenitve, večja je stopnja stresa pri izvajalcih zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč. Glede na stopnjo izobrazbe pri izvajalcih zdravstvene nege in stopnjo stresa ni bilo statistično pomembnih razlik (r=0,597, p=0,552). Ugotovili smo, da izvajalci zdravstvene nege, ki imajo delovno dobo do 20 let, ocenjujejo delovne obremenitve višje, kot zaposleni nad 20 let delovne dobe (t=2,513, p=0,014). Medtem, ko stopnja stresa in delovna doba nimata statistično pomembnih razlik, oboji jo ocenjujejo kot srednje močno (t=0,382, p=0,704). Diskusija in zaključek: Izvajalci zdravstvene nege, ki obravnavajo bolnike z rakom pljuč, so pogosto podvrženi stresu, saj je rak bolezen, ki človeka prizadene, ne le fizično, temveč še bolj psihično. Delo z bolniki z rakom pljuč je zelo zahtevno. Bolniki potrebujejo veliko skrbnega dela izvajalcev zdravstvene nege, da lahko čim boljše in čim hitreje okrevajo.
Ključne besede: onkološka zdravstvena nega, fizični napori, izgorelost, psihični napori, oskrba, smrt
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (814,33 KB)

19.
Management razjed zaradi pritiska v akutni kirurški obravnavi pacienta
Doroteja Pavlič Kerndl, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Management RZP je del zdravstvene nege, ki zahteva poznavanje dejavnikov tveganja, principov ocene tveganja, preprečevanja, identifikacije in zdravljenja. Celostni pristop k preprečevanju in obravnavi RZP od izvajalcev zdravstvene nege zahteva dodatna znanja in izkušnje. Namen magistrskega dela je opredeliti in opisati management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo z metodo anketiranja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi izsledkov literature. Za prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike in metode inferenčne statistike. Za potrditev hipotez smo uporabili Spearmanov koeficient korelacije, T –test in Mann-Whitney test. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je med spremenljivkama ovire za nedosledno izvajanje preventivnih ukrepov ter dejavniki organizacije korelacija šibka, negativna (rs=-0,129; p=0,212). Mann-Whitney test je pokazal, da obstajajo statistično pomembne razlike med delovno dobo in preventivnim delovanjem. Izvajalci zdravstvene nege z daljšo delovno dobo v povprečju višje ocenjujejo področje preventivnega delovanja pri RZP (Z=-2,919; p=0,004). Ugotavljamo tudi, da med izvajalci zdravstvene nege z dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo ter tistimi s srednješolsko izobrazbo obstajajo statistično pomembne razlike pri prepoznavi preventivnih ukrepov in obravnavi pacienta z RZP (Z=-2,418; p=0,016). Diskusija in zaključek: RZP je pomemben kazalnik kakovosti zdravstvene nege, vendar kljub napredku, obstoju smernic in novih znanj ostaja pojavnost RZP nespremenjena že več desetletij. Management RZP v akutni kirurški obravnavi pacienta zajema ocenjevanje tveganja za nastanek RZP, preventivno delovanje, v primeru pojava RZP pa temeljito multidisciplinarno obravnavo pacienta z RZP. Izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege na področju preventivnega delovanja je ključnega pomena in predstavlja temeljno aktivnost zdravstvene nege v obravnavi RZP.
Ključne besede: poškodba tkiva zaradi pritiska, management, preventiva, znanje, ovire
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 68; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1023,39 KB)

20.
Uvajanje novo zaposlenih v zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji
Bernardka Hraš, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Strokovno izobraženi in usposobljeni kadri so temeljni dejavnik razvoja, kakovosti in uspešnosti vsake organizacije. Zavedati se je treba, da je kader, ki ga zaposlimo, ogledalo našega dela in vrednot podjetja. Namen raziskave je bil raziskati proces uvajanja novo zaposlenih v zdravstveni negi ter njihovo zadovoljstvo in način uvajanja v bolnišnicah v podravski regiji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Sodelovalo je enaindevetdeset zaposlenih v zdravstveni negi, ki so se zaposlili v bolnišnicah v zadnjih petih letih. Anketiranje smo izvedli na devetih oddelkih v dveh bolnišnicah v podravski regiji. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je za uspešno uvajanje novo zaposlenih najpomembneje, da so jim podana jasna navodila glede njihove vloge, ciljev in odgovornosti (4,74 ± 0,51). Mentor, ki uvaja zaposlene, mora biti izkušena, potrpežljiva, spoštljiva, odgovorna in empatična oseba (4,71 ± 0,70). Novo zaposleni z mentorjem preživijo premalo časa (3,42 ± 1,284) ter večino svojega znanja in izkušenj pridobijo od sodelavcev (4,50 ± 0,691). Diskusija in zaključek: V zdravstveni negi v bolnišnicah v podravski regiji imamo dobre temelje za uspešno uvajanje novo zaposlenih, zato moramo skrbeti za to, da jim bomo pomagali, da se bodo počutili sprejete in dobrodošle, še preden bodo začeli z opravljanjem dela na svoj prvi delovni dan.
Ključne besede: indukcija, poskusno delo, pripravništvo, mentor, človeški viri, program uvajanja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 65; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (784,70 KB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici