SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Kakovost življenja starostnika po zlomu kolka
Romana Markovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb starejših ljudi, ki povzroči nenadno spremembo v življenju. Za posledico ima lahko izrazito poslabšanje kakovosti življenja in je kljub napredku medicine še vedno smrtno nevarna poškodba. Samostojni posamezniki imajo lahko po poškodbi težave z gibanjem, postanejo odvisni pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za opisovanje že obstoječih stanj in dejstev. Iskanje literature smo opravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, v knjižnici Fakultete za zdravstvene vede Maribor in v tujih podatkovnih bazah Medline, PubMed, COBISS. Pri iskanju literature smo uporabili jezikovni kriterij, omejili smo se na strokovne in znanstvene članke objavljene v angleščini ter slovenščini. Vključili smo članke do katerih smo lahko dostopali v obsegu celotnih besedil, ki niso starejši od 10let, se nanašajo na osebe starejše od 65let in na oceno kakovosti življenja po zlomu kolka. Rezultati: Zlom kolka ne glede na način in uspeh zdravljenja povzroči delno ali popolno izgubo pomičnosti in s tem zmanjšano kakovost življenja 1/3 bolnikov. Diskusija in zaključek: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja starostnika, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov.
Ključne besede: geriatrija, padec, poškodba kolka, sposobnost gibanja, rehabilitacija
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 43; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (691,09 KB)

12.
Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne vezi
Anja Košič, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja. Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Ključne besede: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

13.
Analiza obravnav bolnikov v pediatričnem Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje
Mateja Rehar Cokan, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Urgentni centri v Sloveniji so v novi razporeditvi že oblikovani, tako da bodo vsaj v popoldanskem in nočnem času sposobni oskrbeti nujne otroške primere, zato lahko Urgentni center Celje izpostavimo kot primer dobre prakse, saj je kot edini v Sloveniji z njegovim odprtjem poskrbel tudi za 24-urno neprekinjeno nujno medicinsko pomoč otrokom. Raziskovalna metodologija in metode: Po vnaprej načrtovanem vzorcu smo ugotavljali številčno strukturo bolnikov glede na čas prihoda, razlog za obisk Pediatričnega urgentnega centra, način prihoda v ambulanto pediatrične nujne medicinske pomoči ter končno obravnavo bolnikov in njihovo triažno kategorijo po Menchestreskem triažnem sistemu. Rezultati: Raziskava nam pove, da je bilo v mesecu aprilu 2018 77,6 % nenujnih in le 22,4 % nujnih obravnav. Od tega jih je bilo v modri triažni kategoriji 2,8 %, 74,8 % v zeleni, 17,0 % v rumeni, 4,8 v oranžni, in najmanj, 0,6 %, v rdeči triažni kategoriji. Največ bolnikov je bilo ambulantno obravnavanih (67,8 %), 22,2 % jih je bilo sprejetih na oddelek. Najpogosteje so prihajali zaradi težav, povezanih s povišano telesno temperaturo (27,7 %,), 17,2 % so jih pripeljali zaradi težav s prebavili, 14,2 % zaradi težav z dihanjem. Z napotnico je bilo obravnavanih 38,2 % bolnikov, večina jih je v ambulanto prišla brez napotnice (58,2 %), 3,6 % jih je bilo pripeljanih urgentno z reševalnim vozilom. Diskusija in zaključek: Pediatrični urgentni center je enovit dokaz, da je integracija otroka v sistem nujne medicinske pomoči nujna. Nedopustne so obravnave, kjer so oddelki, ki obravnavajo otroke, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, dislocirani od ostalih urgentnih oddelkov v bolnišnici, saj je tam bistveno večja možnost preiskav na enem mestu s konzultacijo specialistov drugih strok.
Ključne besede: pediatrija, urgenca, pediatrična urgenca, obravnava bolnika, nujna medicinska pomoč, triaža, Manchesterski triažni sistem
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

14.
Zadovoljstvo staršev s preventivno obravnavo dojenčka na domu
Mateja Podlesnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cilj vsake zdravstvene ustanove je zadovoljen uporabnik, saj to pokaže, da je bil vzpostavljen dober medosebni odnos in storitev dobro opravljena. Starši v prvih letih otrokovega življenja potrebujejo nasvete, podporo in pomoč. Pri tem jim je v oporo patronažna medicinska sestra, ki si prizadeva k ohranitvi, krepitvi ali vrnitvi zdravja otrok. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. V raziskavi z anketnim vprašalnikom je sodelovalo 80 staršev. Ugotavljala se je stopnja zadovoljstva staršev s preventivno zdravstveno obravnavo dojenčkov na domu. Podatki so bili obdelani z deskriptivno statistiko, rezultati so prikazani v grafih. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo 72,6 % staršev obiskanih enkrat ali večkrat. Kar 94,8 % staršev je zadovoljnih s preventivnimi obiski patronažne medicinske sestre. Izkazalo se je, da obstaja povezava med točnostjo in pripravljenostjo patronažne medicinske sestre ter zadovoljstvom, kako jim pomaga razumeti rast in razvoj otroka ter starševstvo. Diskusija in zaključek: Vsi starši svojemu otroku želijo najboljše, predvsem da so zdravi. V prvih dneh otrokovega življenja jim pomaga patronažna medicinska sestra, ki vstopa v njihovo okolje. Ta jim v prvem letu otrokovega življenja nudi pomoč, podporo, jih usmerja ter deluje zdravstvenovzgojno. Pomembno je, da so starši zadovoljni s preventivno obravnavo, saj tako bolj upoštevajo nasvete in napotke patronažne medicinske sestre.
Ključne besede: patronažno varstvo, patronažna medicinska sestra, dojenček, starševstvo, zadovoljstvo.
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 77; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (849,42 KB)

15.
Agresivno vedenje pacienta z duševno motnjo in hospitalizacija proti njegovi volji
Lucija Rožič, 2019, diplomsko delo

Opis: Agresivno vedenje pacienta predstavlja zdravstvenim delavcem zaposlenim na psihiatričnem področju velik problem. Osebje se z bolj ali manj agresivnimi izbruhi pacientov srečuje vsakodnevno, velikokrat so tudi sami žrtve agresivnih dejanj. Vzrokov za takšno vrsto vedenja je več, eden izmed mnogih je tudi prisilna hospitalizacija. V zaključnem delu smo opisali protokol hospitalizacije proti volji ter predstavili ukrepe in metode, ki se jih zdravstveno osebje poslužuje ob obravnavi agresivnega pacienta. Prav tako smo opisali vlogo in obremenjenost medicinske sestre ob soočanju z agresivnimi izbruhi. Zaključno delo je teoretičnega značaja, pri njegovi izdelavi smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. Podatke za pisanje smo zbrali s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature. Preden smo jih zapisali v programu Microsoft Office Word smo jih sistematično uredili in analizirali. Tekom pisanja zaključnega dela smo ugotovili, da je ocena tveganja za agresivno vedenje zaposlenim v veliko pomoč pri obravnavi pacientov z duševnimi motnjami. Ustrezen pristop in pravilna komunikacija zmanjšata stopnjo agresivnosti. Velik vpliv na pojav agresivnega vedenja imajo življenjski dejavniki in psihiatrične diagnoze. Zdravstvenemu osebju predstavljajo hospitalizacija proti volji pacienta in agresivni izbruhi velik izziv, zato morajo biti vešči v različnih tehnikah komunikacije, znati morajo predvideti možnost za razvoj agresivnega vedenja, obenem pa tudi ves čas delovati v skladu z etičnimi načeli.
Ključne besede: Prisilna hospitalizacija, agresija, psihiatrija, deeskalacijske tehnike, nasilje in medicinska sestra.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 140; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (882,35 KB)

16.
Vpliv bipolarne motnje na odnose v družini
Anja Bevc, 2019, diplomsko delo

Opis: Bipolarna motnja je pogosto, zapleteno in ponavljajoče se hudo duševno stanje s progresivnimi motnjami socialne in kognitivne funkcije. Raziskave kažejo, da ta motnja vpliva na 1,5 % populacije. Za bipolarno motnjo je značilna manija z epizodami depresije. Bipolarna motnja je huda bolezen, ki resno vpliva na življenja prizadetih in na njihove družine. V diplomskem delu smo raziskali, kako se z bipolarno motnjo spopadajo pacientovi svojci in kakšen je vpliv bolezni na njihove medsebojne odnose.Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Temo diplomskega dela smo raziskali z analiziranjem relevantne literature, katero smo preučili s pomočjo virov najdenih v podatkovnih bazah ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in PubMed. Kakovost življenja osebe z bipolarno motnjo je slabša in te osebe potrebujejo veliko pomoči s strani družine. Prav tako pa mora družina svojcu nuditi veliko podpore in sočutja. Svojci morajo biti poučeni o bolezni in ukrepih, s katerimi pacientu nudijo dodatno podporo in lažji potek bolezni. Družina se velikokrat spopada s čustveno izgorelostjo in krizo. Velik pomen imajo tudi medicinske sestre, ki morajo svojce poučiti o bipolarni motnji in ukrepih.Bipolarna motnja močno vpliva na kakovost življenja prizadetega in odnose med družinskimi člani. Menimo, da bi bil pri pacientu potreben intenzivnejši individualni pristop. Potrebno bi bilo tudi večje informiranje svojcev o bipolarni motnji, svetovanje in zdravstveno vzgojo bolezni.
Ključne besede: depresija, manija, družinski odnosi, duševna motnja, pacient z bipolarno motnjo, analiza literature.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (338,61 KB)

17.
Pogostost uživanja alkohola med mladostniki
Jernej Majcen, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo smrt in bolezni, v Evropi tretji, med mladimi v Evropi pa prvi. Namen diplomskega dela je bil raziskati uživanje alkohola med mladostniki in ugotoviti koliko izmed njih tvegano uživa alkohol. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela s študijem strokovne slovenske in tuje literature, za raziskovalni del pa kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskave smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik Alcohol use disorders identification test [AUDIT], ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija za odkrivanje tveganega uživanja alkohola. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2018, v njej je sodelovalo 43 dijakov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da po ocenjevalni lestvici AUDIT vprašalnika pri 43 odstotkih anketiranih oseb obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov zaradi pitja alkohola. Oseb, ki kažejo povečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo odvisnost je 17 odstotkov. Oseb, ki ne uživajo alkohola tvegano je 40 odstotkov. Diskusija in zaključek: Glede na rezultate raziskave in primerjave z drugimi ugotavljamo, da trend uživanja alkohola med mladimi ne upada. Posledično se postavlja vprašanje učinkovitosti preventivnih zdravstvenih programov.
Ključne besede: tvegano pitje, zdravstvena vzgoja mladih, tvegano vedenje, problematika mladih, dovoljene droge
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (578,43 KB)

18.
Poznavanje prve pomoči pri podhlajencih med študenti zdravstvene nege
Manca Šadl, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhladitev je eno resnih življenjskih stanj, ki se najpogosteje razvije zaradi izpostavljenosti nizkim temperaturam. Zato je ključno poznavanje nudenja prve pomoči pri podhlajenih osebah, zlasti pri izvajanju temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja. Metodologija: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet. Za prikaz rezultatov vseh 103 sodelujočih anketiranih študentov smo uporabili deskriptivno statistiko, podatke pa smo obdelali z aplikacijo 1KA in programom Microsoft Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje, glede poznavanja podhladitve, njenih vzrokov in posledic, zadovoljivo. Prav tako je zadovoljivo znanje glede nudenja prve pomoči. Diskusija in zaključek: Glede na rezultate ankete smo ugotovili, da imajo študenti zadovoljivo znanje o podhladitvah, pa vendar lahko kritično ocenimo, da bi bilo potrebno znanje nadgraditi. Predvsem teme glede temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja podhlajene osebe ter kdaj apliciramo določeno terapijo, pri katerih stopinjah Celzija.
Ključne besede: hipotermija, poškodbe, študenti, srčni zastoj, postopki oživljanja
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 102; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

19.
Obvladovanje stresa s strani študentov v času študija
Nuša Kerman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Študenti so v današnjem času ena izmed družbenih skupin, ki so čedalje bolj izpostavljeni stresnemu življenju. Čedalje več je obveznosti povezanih s študijem, katere so lahko za posamezne študente zelo obremenjujoče. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje simptomov, ki nakazujejo na prisotnost stresa. Dokazano je, da dalj časa trajajoča izpostavljenost posameznika stresnim razmeram privede do porušenega ravnovesja v organizmu, ki se kažejo kot posledice na čustveni, telesni in vedenjski ravni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšen vpliv ima stres na učinkovitost študentov tekom študija ter ali obstaja razlika med študenti dveh fakultet glede doživljanja in obvladovanja stresa. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo zaključnega dela smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik, ki je vseboval 16 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 147 anketiranih. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z rezultati smo ugotovili, da ima stres velik vpliv na zmanjšanje učinkovitosti tekom študija pri študentih obeh v raziskavo vključenih fakultet. Študenti obeh fakultet stres obvladujejo na različne načine. Največ časa posvetijo športnim aktivnostim, druženju s prijatelji ter sprostitvi v naravi. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da si študenti ne glede na način študija in obštudijske dejavnosti vzamejo čas za prostočasne aktivnosti, saj jim bo to omogočilo kakovostnejše življenje ali drugače rečeno življenje s čim manj stresa.
Ključne besede: Stresorji, študijske obveznosti, obremenjenost, sprostitev, življenjski slog.
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 97; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

20.
Tvegano pitje alkohola in duševno zdravje pri odraslih
Urška Nemec, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.
Ključne besede: zloraba alkohola, odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, soobolevnost depresije, AUDIT 10 vprašalnik, PHQ-9 vprašalnik
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (961,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici