SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Pomen partnerjeve podpore pri dojenju
Desire Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Partner ima pri podpiranju dojenja ključno vlogo, saj lahko na mater otroka vpliva pozitivno ali negativno. Velik vpliv na dojenje in njegovo trajanje ima odnos med partnerjem in partnerico. Večina žensk, ki ima podporo partnerja, se odloči za dojenje že v času nosečnosti in kasneje tudi uspešno doji. Namen raziskave je raziskati pomen podpore in vključevanje partnerja v proces priprave na dojenje in dojenje partnerke. Raziskovalne metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. V namenski in priložnostni vzorec so bile vključene naključno izbrane matere otrok starih do dveh let, vključenih je bilo 84 doječih mater. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se 87 % anketirank partnerjeva podpora pri dojenju zdi pomembna. Ugotovitve kažejo, da se v večini partnerji (87 %) na dojenje pripravljajo skupaj s svojimi partnericami in da jih je kar 97 % obiskovalo šolo za starše. Kar 89 % anketirank je mnenja, da so bili njihovi partnerji zaradi vključevanja v priprave na dojenje bolj v pomoč. Diskusija in zaključek: Partnerjeva podpora pri dojenju daje doječi materi samozavest. Partnerje bi se moralo o tej vlogi bolj osveščati in jih o dojenju poučiti, saj bi lahko le tako postali samoiniciativni. Pomembno je, da so partnerji zagovorniki dojenja, ki se aktivno vključujejo v proces dojenja in v njem tudi sodelujejo.
Ključne besede: očetovstvo, partnerski odnosi, sodelovanje, laktacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (952,96 KB)

12.
Avtomatizacija ergonomsko oblikovanega delovnega mesta s pomočjo računalniškega vida in naprave Kinect
Alen Bratanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V okviru našega magistrskega dela smo raziskovali povezavo naprednih računalniških tehnologij, kot je računalniški vid, pri reševanju problemov na področju ergonomije delovnega mesta. Z uporabo naprave Kinect, ki ponuja možnost razvoja aplikacij na omenjenem področju, smo pripravili lastno aplikacijo za avtomatiziran izračun tveganja po metodi RULA. Metodologija: Potrjevali smo dve hipotezi: da je računalniška ocena podobna ročni oceni in da lahko Kinect aplikacija zazna primere, ki so problematični iz ergonomskega vidika na podlagi RULA ocene. Aplikacijo smo empirično preizkusili s pomočjo eksperimenta, ki smo ga izvedli na delovnem mestu medicinske sestre. Rezultate raziskave smo statistično obdelali in izvedli Wilcoxonov test predznačenih rangov med ročno in avtomatično oceno in s pomočjo Fisherjevega eksaktnega testa za male vzorce preverili, ali Kinect aplikacija pravilno klasificira problematične položaje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se ročne in avtomatične ocene bistveno ne razlikujejo (Z= -1,414, p = 0,157) in da klasifikacija položajev bistveno odstopa od naključja (p=0,007). Sklep: Na podlagi pridobljenih rezultatov in izvedene statistične analize smo dokazali sposobnost, uporabnost in sprejemljivo natančnost naprave Kinect za avtomatsko ocenjevanje ergonomskih položajev po metodi RULA na delovnem mestu.
Ključne besede: ergonomija, metoda RULA, programska oprema, informacijski sistem, obdelava slik
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 9; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (5,43 MB)

13.
Vidiki odgovornosti medicinske sestre z upoštevanjem pravic in dolžnosti pacienta
Marta Firer, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: V magistrskem delu smo preučevali različne vrste odgovornosti medicinske sestre na delovnem mestu in pravne podlage za varstvo pacientovih pravic. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro medicinske sestre poznajo vrste odgovornosti pri svojem delu, v kolikšni meri to upoštevajo in kako svoje znanje uporabljajo za izpolnjevanje pravic in dolžnosti pacientov ter ali se pri tem zavedajo svoje odgovornosti. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko anketiranja medicinskih sester v kliničnem okolju. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniške programe Microsoft Word, Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketiranih medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Anketirani najbolje poznajo osebno-moralno odgovornost, najmanj pa kazensko odgovornost. Prav tako rezultati kažejo, da večina medicinskih sester pozna vrste odgovornosti pri svojem delu. Glede profesionalne usposobljenosti smo potrdili, da imajo anketirane medicinske sestre z več leti delovnih izkušenj tudi več znanja iz področja odgovornosti. Z raziskavo smo potrdili, da medicinske sestre z višjo izobrazbo bolje poznajo vse vrste odgovornosti. Ugotovili smo, da si anketirane medicinske sestre le v manjšem odstotku želijo več izobraževanj na tem področju. Diskusija in zaključek: Poznavanje odgovornosti je zelo pomemben vidik pri delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev. Zaradi poznavanja različnih vrst odgovornosti pri delu medicinske sestre zagotavljajo pravice pacientom do kakovostne zdravstvene nege in oskrbe. Ob morebitnih kršitvah pravic pacientov pa je vzpostavljena pot, ki vodi k reševanju le-teh.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, pravice, medosebni odnos, odnos med medicinsko sestro in pacientom, medicinska sestra, raziskava.
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 27; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (642,61 KB)

14.
Razširjenost kajenja cigaret med študenti zdravstvenih in tehniških ved
Mitja Bagari, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Kajenje je velik javnozdravstveni problem, obenem pa vodilni preprečljivi vzrok smrti na svetu. Obdobje študija je čas, ko študenti lahko začnejo ali nadaljujejo do rednega kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost kajenja med študenti zdravstvenih in tehniških ved. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med študenti zdravstvenih in tehniških ved, po etični odobritvi. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje po principu snežne kepe. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo testa Hi-kvadrat. Rezultati: Od 1534 študentov vključenih v raziskavo je bilo 242 (15,4 %) kadilcev. Srednja vrednost starosti ob začetku kajenja je bila 16 (95 % IZ [16;16]) let. Redni kadilci so v povprečju pokadili 10 (95 % IZ [8;10]) cigaret na dan. Študijsko področje (χ2 = 7,811; p = 0,005), kajenje staršev (χ2 = 32,861; p < 0,001) in najožjih prijateljev (χ2 = 345,808; p < 0,001) so dejavniki, ki so bili statistično značilno povezani s kadilskim statusom študentov, medtem ko spol in uživanje alkohola nista bila statistično pomembna dejavnika kajenja med študenti. Diskusija in zaključek: Čeprav je razširjenost kajenja cigaret med študenti s področja zdravstva nižja v primerjavi s študenti s področja tehnike, je delež kadilcev pri obeh skupinah relativno visok, zato je potrebno še naprej izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje in prenehanje kajenja med študenti.
Ključne besede: prevalenca, dejavniki tveganja, kajenje, tobak, študenti, zdravstvo, tehnika
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 38; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (584,27 KB)

15.
Nedonošenček v inkubatorju
Barbara Štiftar, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nedonošenček je otrok, ki je rojen pred dopolnjenim 37. tednom gestacijske starosti. Nedonošenčki, ki so prezgodaj rojeni, so lahko nagnjeni k hudim boleznim ali celo smrti in so največkrat nameščeni v inkubator. Raziskovalna metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu pa kvalitativno metodologijo. Izvedli smo intervju z materjo. Vprašanja smo oblikovali s pomočjo 14 osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson. Podatke smo nato opisno predstavili. Rezultati: V študiji primera smo ugotovili, da so člani negovalnega tima ustrezno rokovali z nedonošenčkom. Nedonošenček je bil nameščen v inkubator zaradi prezgodnjega rojstva (v 29 tednu 4/7) in nizke porodne teže. Ocena po Apgarju je bila 7/8/8. Zaradi stokanja ter respiratorne acidoze je bil intubiran in priklopljen na ventilacijo z dodatkom 30 % kisika v vdihanem zraku. Starša sta bila z delom in učenjem zdravstvenega osebja zadovoljna in ustrezno poučena. Spoznala sta vse načine in pripomočke za pravilno rokovanje z nedonošenčkom. Sklep: Pravilno rokovanje z nedonošenčkom je bistvenega pomena, saj so pri slednjih življenjske aktivnosti bolj ogrožene. Pri tem ima pomembno vlogo medicinska sestra. Poznati mora vse pristope in prijeme rokovanja z nedonošenčkom ter pravočasno prepoznati vse možne komplikacije in nanje ustrezno reagirati. Staršem predstavlja mentorja. Od zaposlenih v zdravstveni negi sta starša prejela vse potrebne informacije, kar kaže pozitivno luč o klinični praksi.
Ključne besede: prezgodnje rojstvo, medicinska sestra, starši, handling in odgovornost
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (556,83 KB)

16.
Invazivne diagnostične preiskave v nosečnosti
Tina Rauter, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V razvitem svetu so genetsko pogojene bolezni eden od glavnih vzrokov za perinatalno umrljivost in zelo pomemben vzrok za motnje v duševnem razvoju. V Sloveniji se z invazivnimi preiskavami v nosečnosti sreča vsaka deseta ženska. Pomembno je, da ženske poznajo in dobijo dovolj informacij o invazivnih preiskavah, indikacijah, koristih in tveganjih pri preiskavah. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, z devetimi vprašanji. Rezultate smo analizirali, jih obdelali v programu Microsoft Word 2016 in prikazali v deležih. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo nosečnice v 64 % znanje o invazivnih diagnostičnih preiskavah v nosečnosti, indikacije poznajo v 61 % in možna tveganja po preiskavah v 68 %. Ob diagnosticirani kromosomski nepravilnosti bi se 57 % nosečnic odločilo za umetno prekinitev nosečnosti, 7 % nosečnic bi otroka obdržale, ostale ne vedo, kaj bi naredile. Diskusija in zaključek: Medicinska sestra in ostalo zdravstveno osebje morajo nosečnici podati objektivne informacije o invazivnih diagnostičnih preiskavah, tveganjih in koristih le-teh. Nosečnice se morajo po lastni presoji odločati za preiskave in za nadaljevanje ali prekinitev nosečnosti, medicinska sestra pa jo pri tem podpira, ne glede na odločitev.
Ključne besede: Prenatalna, amniocenteza, biopsija horionskih resic, kromosomopatija, prekinitev nosečnosti.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 101; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (991,02 KB)

17.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (609,01 KB)

18.
Uporaba konoplje v zdravstvene namene
Klemen Žmegač, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Konoplja je rastlina, ki jo človek goji že vrsto let. Pogovori in raziskovanja o konoplji niso več takšen tabu kot pred časom, ko je beseda »konoplja« sprožila takojšen pomislek, da gre za drogo. Vse več študij o raziskovanju pozitivnih in negativnih učinkov konoplje te pomisleke spreminja. V diplomskem delu smo predstavili konopljo kot rastlino, dosedanje študije, pozitivne in negativne učinke rastline in poznavanje laikov o konoplji in njeni rabi. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali v Google Obrazcu in je sestavljen iz 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanja odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih (42 moških in 58 žensk). Pridobljene rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Ugotovili smo, da večina anketirancev pozna razlike med medicinsko in industrijsko konopljo ter način uporabe obeh. Večina anketirancev bi želela legalno uporabo konoplje v zdravstvene namene, večina bi se tudi odločila za zdravljenje s konopljo. Sklep: Zdravstveni delavci se bomo morali v prihodnje podučiti o pozitivnih in negativnih učinkih konoplje, dosedanjih raziskavah o zdravljenju s konopljo in možnostih zdravljena v Sloveniji ter to znanje predati naprej. Konoplja, uporabljena v zdravstvene namene, bi lahko nadomestila nekatera zdravila ali z njimi kombinirano delovala in izboljšala kakovost življenja ljudem z različnimi zdravstvenimi težavami.
Ključne besede: pozitivni in negativni učinki, endokanabinoidni sistem, kanabinoidi, THC, CBD.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 130; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

19.
Komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji
Milana Kantar, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Totalna laringektomija je poseg pri katerem se bolniku, največkrat zaradi malignega obolenja, grlo v celoti odstrani. Bolniku se naredi traheostoma, s pomočjo katere diha, pot prehranjevanja pa se popolnoma loči od dihalne poti. Totalna laringektomija spremeni življenje bolnika in njegovo kakovost, saj bolnik ni več zmožen govora oz. verbalne komunikacije. Namen zaključnega dela je ugotoviti kakšna je komunikacija in kakovost življenja bolnikov po totalni laringektomiji. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljen sistematični pregled strokovne in znanstvene literature. Potek iskanja literature je predstavljen v PRISMA diagramu poteka. Iskanje literature je potekalo po vnaprej zastavljenjih vključitvenih in izključitvenih kriterijih, glede na zastavljeno raziskovalno vprašanje. Rezultati: Z analizo strokovne literature smo ugotovili, da totalna laringektomija v veliki meri vpliva na kakovost življenja bolnikov, predvsem zaradi nezmožnosti verbalne komunikacije. V prvih letih življenja po totalni laringektomiji se bolniki še vedno navajajo na nov način življenja, nove načine komunikacije in interakcije z drugimi. Zmanjšana kakovost življenja pri bolnikih povzroči občutek manjvrednosti, pojav depresije, anksioznosti, zaprtosti v sebe. Bolniki so lahko izpostavljeni stigmatizaciji, imajo občutek nesprejetosti, zaradi izgube smisla življenja se pri nekaterih pojavljajo samomorilne misli. Diskusija in zaključek: Totalna laringektomija zelo vpliva na kakovost življenja bolnikov. Prizadeto je bolnikovo fizično, psihično in socialno življenje. Po posegu potrebujejo podporo in pomoč, tako zdravstvenega in negovalnega osebja, kot tudi družine in prijateljev.
Ključne besede: odstranitev grla, traheostoma, kvaliteta življenja, govor, verbalna komunikacija
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 68; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

20.
Težave in potrebe oseb z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih
Petra Janeska, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Osebe z duševno manjrazvitostjo predstavljajo samo 1 % populacije. Posledično se jim posveča manj pozornosti kot ostalim osebam z duševnimi motnjami oziroma motnjami duševnega razvoja. Osebe z duševno manjrazvitostjo se, glede na stopnjo prizadetosti, soočajo s številnimi težavami v vsakdanjem življenju. Te obsegajo vse osnovne življenjske aktivnosti. Prav tako so bolj dovzetne za nastanek številnih telesnih in duševnih motenj. Namen diplomskega dela je bil predstaviti problem duševne manjrazvitosti in težave, s katerimi se soočajo osebe z duševno manjrazvitostjo pri osnovnih življenjskih aktivnostih, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre ter opozoriti na preprečevanje nastanka duševne manjrazvitosti. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili opisno metodo v namen preučitve duševne manjrazvitosti, stališč in izvedenih raziskav. Iskali smo tujo in domačo literaturo v mednarodnih podatkovnih bazah s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Uporabili smo model PRISMA. Rezultati: Po pregledu in analizi literature ugotavljamo, da se pojavlja duševna manjrazvitost pri 1 % celotne populacije v Sloveniji. Preventivne in promocijske aktivnosti za osebe z duševno manjrazvitostjo predvsem izvajajo medicinske sestre. Osebe z duševno manjrazvitostjo se soočajo z vsakdanjimi težavami. Predvsem velik problem predstavljajo duševne motnje. Diskusija in zaključek: Pomembno je spregovoriti o duševni manjrazvitosti. Osebe z duševno manjrazvitostjo imajo različne potrebe in težave, ki jih pogosto ovirajo pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti. V veliko pomoč je lahko medicinska sestra, ki s svojim znanjem in izkušnjami pomaga osebi z duševno manjrazvitostjo ter tako prispeva h kakovostnejšemu življenju. Pomembna je tudi vloga preventive in promocije zdravja med osebami z duševno manjrazvitostjo.
Ključne besede: Osebnost, duševna manjrazvitost, medosebni odnos, odnos do pacienta, psihiatrična zdravstvena nega.
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (604,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici