SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 182; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

92.
Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Nejc Centrih, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 151; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

93.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 105; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

94.
Ergonomsko nepravilni pristopi pri obravnavi pacienta in analiza obremenitve ledvenega dela hrbtenice medicinskih sester z merilnikom me6000
Maja Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Intenzivni oddelki so s svojo kompleksnostjo in zahtevnostjo obravnave pacientov eni izmed fizično najbolj zahtevnih oddelkov. Delo medicinskih sester namreč poteka večinoma stoje, kar dopolnjujejo najrazličnejši gibi. Izrednega pomena je pravilno izvajanje fizičnih gibov medicinskih sester, kajti njihova izpostavljenost obremenitvam ledvenega predela hrbtenice je precejšnja. Z upoštevanjem načel pravilnega sklanjanja ter predvsem dvigovanja bremen se tveganje za razvoj težav v hrbtenici bistveno zmanjša. Namen: V magistrskem delu odgovarjamo na vprašanja o obremenitvah ledvenega dela hrbtenice pri medicinskih sestrah na intenzivnem oddelku. Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik pri 23 medicinskih sestrah, s katerim smo ugotavljali njihovo seznanjenost z načeli pravilnih drž pri rokovanju s pacienti ter upoštevanje le-teh. S pomočjo aparature Biomonitor ME6000 ter spremljajočega programskega paketa, pa smo ugotavljali, kako globoko in kolikokrat se medicinska sestra pri določenih opravilih skloni. Rezultati: Medicinske sestre na intenzivnem oddelku so seznanjene z načeli pravilnih drž, prav tako vedo, kako se je potrebno pravilno sklanjati, vendar se teh pravil večina drži le delno. Mnenja so, da ne namenjajo dovolj pozornosti pravilnim držam pri opravljanju negovalnih intervencij, kar rezultira v pogostnosti njihovih težav s hrbtenico. Večina jih je namreč že imela težave (bolečine), kot verjeten razlog za to, pa so na vprašanje ali je to posledica nepravilnih drž, večina odgovorila pritrdilno. Z Biomonitorjem ME6000 smo izmerili, da se medicinske sestre sklanjajo pri vseh opravilih, kar jih počnejo, predvsem pri rokovanju s pacienti v postelji (prestiljanje postelje, premeščanje pacienta po postelji, obračanje na bok, itd.). Tam pride sklanjanje najbolj do izraza. Tudi pri ostalih opravilih, ki ne vključujejo pacienta v postelji, sklanjanje ni izvzeto. Meritve so predstavljene z grafičnimi prikazi. Sklep: Pomembnost pravilnih drž medicinskih sester je velika, kajti v nasprotnem primeru se zaradi dlje časa trajajočih ter ponavljajočih se nepravilnih tehnik ter prisilnih drž, kopičijo motnje v delovanju hrbtenice. Ob tem je medicinskim sestram v veliko pomoč uporaba ergonomskih pripomočkov, ki olajšajo izvedbo negovalnih intervencij pri pacientih ter posledično manj težav na dolgi rok. Upamo, da bodo rezultati meritev v prihodnje pozitivno vplivali na držo medicinskih sester.
Ključne besede: ergonomija v zdravstveni negi, intenzivni oddelek, ledveni predel hrbtenice, sklanjanje medicinskih sester, biomonitor ME6000
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

95.
Vpliv adherence pri zdravljenju multiple skleroze z imunomodulatornimi zdravili
Metka Škofič, 2018, magistrsko delo

Opis: Multipla skleroza (MS) je kronično vnetno avtoimunsko obolenje osrednjega živčnega sistema in je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Ženske zbolevajo pogosteje od moških. Vzrok za bolezen ni poznan, prav tako nimamo zdravila s katerim bi bolezen pozdravili. Imamo pa zdravila s katerimi lahko vplivamo na potek bolezni, z zmanjšanjem števila zagonov, upočasnitvijo napredovanja invalidnosti ter izboljšanja kakovosti življenja. Za slednje je pomembna tudi dobra adherenca jemanja zdravil. Namen raziskave je ugotoviti adherenco zdravljenja, vzroke za izpustitev odmerka zdravila in morebitno potrebo po predčasnem obisku pri zdravniku. Prav tako nas je zanimalo ali sta oblika bolezni ter način jemanja zdravila povezani z adherenco. Metodologija raziskovanja. Raziskovalne metode: V raziskavo smo vključili 90 bolnikov zdravljenih na Oddelku za nevrološke bolezni UKC Maribor Glede na vrsto učinkovine smo bolnike razvrstili v tri skupine po 30 bolnikov. Za ugotavljanje vzrokov in razlogov izpuščenih odmerkov zdravila smo uporabili prirejen anketni vprašalnik (MSTEQ Multiple Sclerosis Experience Questionnare). Vsi bolniki so bili seznanjeni z namenom in vsebino raziskave. Za raziskavo smo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko UKC Maribor. Rezultati raziskave. V obeh naših skupinah bolnikov zdravljenih s peroralno terapijo smo ugotovili, da jih je 25 % izpustilo odmerek zdravila. Prav tako je v skupini 3, ki je bila na injekcijski terapiji, odstotek bolnikov z izpuščenim odmerkom podoben in znaša 26,7 %. Če upoštevamo kriterij izpuščen ≥1 odmerek, je bila pri naših bolnikih adherenca zdravljenja prisotna kar pri 74,4 % bolnikov z MS. Pri upoštevanju kriterija izpuščenega odmerka ≥ 25 % pa je adherenca 97,4 %. Na podlagi slednjega kriterija smo v vseh treh skupinah dobili visoko adherenco, saj je v skupini 1 bila 99,2 %, v skupini 2 95,2 % in v skupini 3 97,8 %. Ko smo primerjali adherenco posameznih skupin med seboj ter ko smo primerjali skupini na peroralni terapiji z injekcijsko terapijo ni bilo statistično značilnih razlik. Le enemu bolniku (6,7 %) od 15 na peroralni terapiji, ki so izpustili odmerek zdravila, se je zdravstveno stanje spremenilo iv in je potreboval predčasen obisk pri zdravniku. Nobenemu bolniku od osmih, ki so prejemali injekcijsko terapijo in so izpustili odmerek zdravila, se zdravstveno stanje ni spremenilo in nihče ni potreboval zdravniške pomoči. Največ težav so imeli bolniki zaradi občutka pekoče bolečine med injiciranjem (80 %), ter krvavenja na mestu injiciranja (80 %). Najpogostejši vzrok za izpustitev odmerka zdravila pri injekcijski terapiji je bila odsotnost z doma s posledično nedostopnostjo do zdravila. Najpogostejša vzroka izpustitve odmerka peroralne terapije sta bila prezaposlenost (60 %) ter pozabljivost (40 %). Diskusija in zaključek: Pri doseganju adherence smo ugotovili, da je izobraževanje bistvenega pomena. Dobra adherenca je povezana z dobro podporo bolnikov s strani tima za multiplo sklerozo.
Ključne besede: multipla skleroza, adherenca jemanja zdravil, oblike in načini zdravljenja, MSTEQ vprašalnik.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 174; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

96.
Obravnava pacienta s kritično kronično ishemijo udov in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu
Luljeta Selimi, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: V diplomskem delu smo obravnavali pacienta s kritično kronično ishemijo udov po revaskularizacijskem posegu. Opisali smo potek in zdravljenje obolenja. Posebej smo poudarili aktivnosti medicinske sestre in pomen zdravstvene nege po revaskularizacijskem posegu. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Izvedli smo študijo primera pri pacientu v enem zdravstvene zavodu. Z metodo opazovanja in intervjujem smo ugotavljali potrebe po zdravstveni negi po 14 osnovnih življenjskih aktivnostih po Virginiji Henderson. Izbrane informacije smo analizirali na podlagi vsebinske analize. Pri tem smo glede na ugotovljeno problematiko izpostavili kategorije, ki smo jih razčlenili na podkategorije in kode. Glede na izpostavljenje potrebe po zdravstveni negi smo pripravili individualni negovalni načrt. Rezultati: Ugotovili smo, da je pacient pred posegom imel močne bolečine v nogi. Zaradi bolečin je imel težave z gibanjem, spanjem, in zmanjšanim apetitom. Že več dni ni odvajal blata. Pacient je bil pred posegom zaskrbljen. Pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnostih je potreboval pomoč. Po posegu pacient ni imel več bolečin, izboljšalo se je spanje. Z izidom operativnega posega je bil zadovoljen, zaradi odsotnosti bolečine. Apetit je bil še vedno slab, tudi blata ni odvajal. Bil je izpostavljen k okužbi rane, nastanku krvavitev in zapletom pri celjenju rane. Odsotnost uda je predstavljala dodatno omejitev v gibanju in nevarnost poškod. Diskusija in zaključek: Pri obravnavi pacienta moramo dobro opazovati in biti pozorni na bolečino, rano in možnost pojava krvavitve po posegu ter preprečevati morebitne pooperativne zaplete. Pacientu nudimo zdravstvenovzgojne nasvete v okviru kompetenc. Strah zmanjšujemo s pogovorom in ustreznem informiranjem in nudenjem psihične podpore.
Ključne besede: Medicinska sestra, kronična bolečina, zdravstvena vzgoja, amputacija uda, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 122; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (713,05 KB)

97.
Doživljanje in pogledi svojcev na bivanje dementnega starostnika v domski oskrbi
Barbara Novak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji število dementnih ljudi strmo narašča. Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje te bolezni, pri kateri so ključnega pomena svojci oziroma bližnji, ki skrbijo za starostnika. Starostniki s tako boleznijo potrebujejo pomoč pri življenjskih aktivnostih. Ko bolezen napreduje, se svojci težko odločijo za domsko nastanitev. Mnoge obdaja občutek jeze, žalosti, razočaranja in občutek krivde. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji devetih oseb, svojcev starostnikov z demenco, ki bivajo v domski oskrbi. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize, oblikovali dva tematska sklopa in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: Soočanje z boleznijo in Življenje v domu. Rezultati raziskave so pokazali, da je bilo svojcem sprva težko sprejeti odločitev glede domske oskrbe starostnikov z demenco, a so kasneje izrazili zadovoljstvo z oskrbo v domu. Diskusija in zaključek: Doživljanja in pogledi svojcev na bivanje starostnika z demenco v domski oskrbi so precej pozitivna. Svojci so opazili, da starostnik z demenco dobi v domu vso potrebno oskrbo, ki jo potrebuje za nadaljnjo življenje. Ugotovili smo, da so v veliki večini svojci seznanjeni z društvi, katera jim omogočajo, da pridobijo nove informacije na področju demence, vendar se le teh svojci ne udeležujejo. Menimo, da bi morali zdravstveni delavci, ki so zaposleni na področju demence, posvetiti več pozornosti tudi svojcem in jih spodbuditi k sprejemanju in koriščenju podpore, ki jo društva nudijo.
Ključne besede: Demenca, starostnik, oslabelost, Alzheimerjeva bolezen, svojci.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 233; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

98.
Primerjava prehranjevalnih navad nosečnic glede na število nosečnosti
Petra Božič, 2018, magistrsko delo

Opis: Nosečnice s svojimi prehranjevalnimi navadami odločilno vplivajo na svoje zdravje in zdravje ploda, z uživanjem ustreznih živil pa zagotovijo zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj ploda, vzdrževanje zdravja in normalno delovanje telesa. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v prehranjevalnih navadah nosečnic glede na število nosečnosti. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj zaprtega tipa. Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo analizirali z uporabo t-testa in hi-kvadrat testa za ugotavljanje razlik med skupinama nosečnic. Signifikantnih razlik v prehranjevalnih navadah nosečnic, ki so noseče prvič, in nosečnic, ki so noseče drugič ali več kot drugič, nismo dokazali, zato ne moremo trditi, da se anketiranke katerekoli skupine prehranjujejo bolj skladno s priporočili o uravnoteženi prehrani. Ugotovili smo samo statistično značilnost med obema skupinama nosečnic pri uživanju živil, bogatih s folno kislino, kar pripelje do sklepa, da je uravnotežena prehrana med nosečnostjo zelo pomembna, saj se potrebe za hranila povišajo in primeren mora biti energijski vnos. Na področju priporočene prehrane nosečnic in na področju zdravstvnovzgojnega dela ostajajo odprta številna vprašanja, saj se ob spreminjanju priporočil o prehrani spreminja tudi sama prehrana.
Ključne besede: Zdravstvena vzgoja, priporočila, uravnotežena prehrana, obroki, izbira, stališča.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 103; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (561,05 KB)

99.
Obravnava mladostnika z mejno osebnostno motnjo
Špela Wussar, 2018, diplomsko delo

Opis: Mejna osebnostna motnja je ena izmed osebnostnih motenj skupine B. Za njo je značilna tendenca k impulzivnemu vedenju brez ozira na posledice, nepredvidljivo razpoloženje z izbruhi čustev in nezmožnostjo nadzorovanja vedenjskih izpadov. Najpogosteje se diagnosticira v adolescenci. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. Kot instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki smo ga s pomočjo spletnega družbenega omrežja objavili v ciljne skupine, v katerih se študentje zdravstvene nege združujejo. Ugotovili smo, da več kot 53 % študentov, pred anketo za mejno osebnostno motnjo še ni slišala ali ne vedo če so. Kljub temu pa so anketirani vedno v veliki večini izbrali pravilen odgovor. Tako jih je kar 84 % pravilno odgovorilo, da mejna osebnostna motnja predstavlja čustveno neuravnovešenost. Prevalenca števila pravilnih odgovorov je konstantno sovpadala z naraščanjem letnika študija. Hipoteze, nismo mogli potrditi, saj je bila p-vrednost pri chi-square testu večja od 0,05. Medicinska sestra lahko le z boljšim poznavanjem mejne osebnostne motnje izbere ustrezen pristop do pacienta in mu s tem zagotovi tudi boljšo oskrbo. Adolescenti so občutljiva starostna skupina, zato morajo biti zdravstveni delavci še toliko bolj pozorni kako do njih pristopajo.
Ključne besede: osebnostne motnje, adolescenca, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 203; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

100.
Didaktični znanstveni eksperimenti zapletenih mehanizmov elektrokirurgije
Andrej Žerdin, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Za operacijske medicinske sestre so varnostni mehanizmi in delovanje elektrokirurške enote težko razumljivi. V raziskavi smo predstavili didaktični pristop za prikaz teh kompleksnih mehanizmov. Metode: Z eksperimentalno metodo smo v kontroliranem okolju izvedli poskuse, s katerimi smo nazorno opisali prevajanje visokofrekvenčnega električnega toka skozi človeško telo. Uporabljali smo električne sijalke in žarnice v katerih se je induciral tok, ki v kliničnem okolju povzroči prekinjanje tkiva in koagulacijo. Uporabljali smo realno elektrokirurško opremo Covidien Force Triad in razcepljene nevtralne elektrode. Rezultati: Rezultati so pokazali ionizacijo plina v električni sijalki in nazorno pot električnega toka, ki pri tem teče skozi telo človeka. Na razcepljeni elektrodi smo glede na os elektrode določili smer, ki je najbolj občutljiva za varnostni sistem, kjer se nadzira površina elektrode v stiku z bolnikom. Didaktično smo prikazali vpliv induciranih visokofrekvenčnih tokov, ki inducirajo napetost, če vodnik elektrokirurškega noža ali bipolarne pincete ovijemo okrog žarnice in sijalke. Diskusija: Za varnost bolnika je pomembno da operacijska medicinska sestra razume principe, ki lahko privedejo do neželenih dogodkov. Uporaba didaktičnega pristopa pripomore k razumevanju principov, ki so sicer težko razumljivi. Sklep: V današnjem času še vedno nimamo urejenega izobraževanja za zdravstvene delavce, ki rokujejo s kakršnimi koli elektrokirurškimi napravami. Glede na to, da je vedno več simulacijskih centrov upamo, da bodo delodajalci namenjali pozornost tudi temu. To bi pripomoglo k boljši varnosti za osebje in bolnike.
Ključne besede: elektrokirurgija, varnost bolnika, neželeni dogodki, didaktični pristop.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 119; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.42 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici