SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 2230
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Stres in obremenjenost osebja zdravstvene nege v urgentni dejavnosti
Primož Kmetič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Delo v urgentni dejavnosti je stresno in obremenjujoče, saj se lahko stanje ter število pacientov nenadoma drastično spremeni. To pa lahko igra veliko vlogo pri pojavu stresa, ki posledično vpliva na psiho – fizično pripravljenost zaposlenih. Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodologijo. Za izdelavo teoretičnih izhodišč smo uporabili domačo ter tujo literaturo. V empiričnem delu diplomske naloge smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz skupno 18 vprašanj. Vprašanja so bila zaprtega tipa, delno odprtega tipa ter Likertove lestvice. Ciljna populacija so bili zaposleni v zdravstveni negi v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov v Sloveniji na področju urgentne dejavnosti. Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da je delo v urgentni dejavnosti stresno in obremenjujoče ter da ima stres, ki ga doživijo v delovnem okolju tudi vpliv na njihovo osebno ali družinsko življenje. Kot posledico izpostavljenosti stresa pa največkrat navajajo utrujenost, nespečnost ter povečano uživanje zdravju škodljivih razvad. Diskusija in zaključek: Dolgoročna izpostavljenost stresu vodi v preobremenjenost in posledično do sindroma izgorelosti. Veliko krat se stres, ki ga doživljajo zaposleni v urgentni dejavnosti preslika v domače okolje.
Ključne besede: medicinska sestra, urgentni center, stres, stres v delovnem okolju, obremenjenost, izgorevanje, simptomi izgorevanja, urgentna medicinska sestra
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 145; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (781,76 KB)

92.
Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkohola
Nastja Žerak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018. Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (963,94 KB)

93.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Ključne besede: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 118; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

94.
Pravne in etične dileme v paliativni oskrbi
Tanja Hovnik Markota, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente. Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna. Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Ključne besede: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 250; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

95.
Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavodu
Inga Mesarec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu. Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe. Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Ključne besede: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 111; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

96.
Opolnomočenje pacientov s kronično boleznijo
Irena Rihter, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kronične bolezni so v današnjem času najpogostejši vzrok smrti in invalidnosti po vsem svetu, kar je prineslo velik premik v vlogah in odgovornosti pacientov. Pacienti se v procesu zdravljenja tako večkrat soočajo s problemi in odločitvami. Opolnomočenje pacientov odraža sposobnost pacientov, ki s svojim življenjskim slogom pozitivno vplivajo na svoje zdravje in izboljšajo svoj življenjski standard kljub omejitvam, ki jih prinese kronična bolezen. Namen raziskave je bil raziskati dostopnost in razumevanje informacij posameznika o zdravstvenem stanju ter ugotoviti, kakšna je opolnomočenost pacientov s kroničnimi boleznimi. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. V raziskavi je sodelovalo 87 pacientov s kronično boleznijo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pacienti dobro razumejo in upoštevajo nasvete zdravstvenih delavcev, vendar se slabo zavedajo napredovanja kronične bolezni. Poznajo simptome in opozorilne znake ter s tem pogojeni vpliv bolezni na prilagoditev življenjskega sloga. Opolnomočenost pacientov na lestvici od 0 do 12 ocenjena z oceno 7,2. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi boleznimi se znatno povišuje, ampak kljub tej svetovni problematiki, se veliko ljudi tega še premalo zaveda. Z večjo odgovornostjo za svoje zdravje in telo se lahko izognemo nevšečnostim in spremembam življenjskega sloga, ki jih prinese kronična bolezen. S tem pa izboljšamo poznavanje lastnega telesa, izboljšamo kakovost življenja in nenazadnje poskrbimo za znižanje stroškov v zdravstvenem sistemu.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, samoobvladovanje, kronične bolezni, zdravstvena nega, medicinska sestra, referenčne ambulante.
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 119; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (930,97 KB)

97.
Celostna obravnava mladostnika s cerebralno paralizo
Karmen Škerget, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cerebralna paraliza je motnja gibanja, ki spada v skupino posebnih potreb. V diplomskem delu smo predstavili cerebralno paralizo vključno z vzroki, posledicami in simptomi ter opisali rehabilitacijske obravnave. Pozanimali smo se, kako je povezana kakovost otrok in mladostnikov v Sloveniji, ter s tehniko intervjuja želeli ugotoviti mladostnikovo mnenje o celostni obravnavni osebe s CP v otroštvu in v dopolnjenem 18. letu. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo z analizo strokovnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodi dela, kjer smo uporabili študijo primera. S pomočjo ugotavljanja 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson smo sestavili intervju. Obravnavali smo mladostnika z II. stopnjo cerebralne paralize. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pacient z II. stopnjo cerebralne paralize pretežno samostojen, težave mu povzroča groba in fina motorika. Problem se kaže predvsem v družbeni izolaciji in pomanjkanju terapevtskih obravnav v dopolnjenem 18. letu starosti. Sklep: Življenje oseb s cerebralno paralizo se razlikuje v njihovi stopnji prizadetosti. Učinkovita obravnava, podpora zdravju in rehabilitacija omogoča, da je življenjska doba oseb s cerebralno paralizo skoraj enaka kot pri populaciji zdravih oseb.
Ključne besede: cerebralna paraliza, vzroki, zdravljenje, rehabilitacijske obravnave, Virginija Henderson
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 213; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (456,18 KB)

98.
Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 226; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

99.
Čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom
Valentina Grm, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Čustvena inteligenca je združitev medsebojno povezanih čustvenih in socialnih kompetenc. Čustva izkazujemo, uporabljamo pri komunikaciji in tako vzpostavljamo medosebne odnose. Namen zaključnega dela je bil raziskati čustveno inteligenco in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila terenska študija. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta je vseboval trditve, povezane s čustveno inteligenco in komunikacijskimi veščinami. Za prikaz rezultatov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov koeficient korelacije za ugotavljanje povezanosti in t-test za ugotavljanje razlik med spremenljivkami. Rezultati: Ugotovili smo, da je stopnja čustvene inteligence pozitivno povezana s stopnjo komunikacijskih veščin pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom (r = 0,0464; p = 0,000). Glede na spol anketirancev in stopnjo čustvene inteligence nismo ugotovili statistično pomembnih razlik (t = 0,672; p = 0,409), tudi glede na delovne izkušnje anketirancev se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v komunikacijskih veščinah pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Diskusija in zaključek: Čustva so sestavni del vsakega dela, vendar dobijo specifično razsežnost ravno v zdravstveni negi, saj ta poklic temelji na delu z ljudmi. V raziskavi smo ugotovili, da se čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester povezujejo in vplivajo na vzpostavljanje medosebnih odnosov s pacientom.
Ključne besede: čustva, komunikacija, odnosi, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 344; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

100.
Poznavanje oskrbe ran v okviru prve pomoči med laično populacijo
Laura Lipuš, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hitro in pravilno ukrepanje ob nezgodah je izjemno pomembno, saj s tem pripomoremo k boljši prognozi. Pomembno je tudi, da se ljudje zavedajo, da so po svojih najboljših močeh dolžni pomagati poškodovani osebi. V diplomskem delu smo natančneje predstavili katere vrste ran poznamo, ukrepanje pri posameznih poškodbah in načine zaustavljanja krvavitev. Na podlagi zbranih podatkov, smo v raziskavi ugotovili znanje laikov o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo analize podatkov. Vključili smo domačo in tujo literaturo iz različnih baz podatkov. V raziskovalnem delu smo uporabil kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izdelali smo anketni vprašalnik, v katerega smo vključili 50 naključno izbranih prebivalcev savinjske regije, starejših od 18 let. Rezultati: Na podlagi raziskave, smo ugotovili dobro poznavanje prve pomoči laične populacije o oskrbi ran. V večini bi bili vsi pripravljeni pomagati komurkoli, ki bi potreboval njihovo pomoč. Dobro poznajo prvo pomoč pri posameznih poškodbah, vendar še vedno niso prepričani ali je njihovo znanje pravilno. Z dodatnimi izobraževanji, katerega bi se udeležili v večini vsi, bi lahko obnovili svoje znanje in bili bolj samozavestni pri dajanju prve pomoči. Sklep: Dobro poznavanje prve pomoči je zelo pomembno, saj lahko s tem rešimo marsikatero življenje. Kadar pride do nezgode je najpomembnejše, da se ne prestrašimo in nudimo takojšno pomoč po naših najboljših močeh in sposobnostih, do prihoda nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: travmatske poškodbe kože, opekline, zunanje krvavitve, ukrepi pri poškodbah, imobilizacija
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 238; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (606,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici