SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 2197
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Stiske starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo
Maja Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Življenjska doba se zaradi izboljšanja razmer tako na socialnih kot zdravstvenih segmentih daljša. Nekateri starostniki se odločijo za namestitev v institucionalno varstvo. Ob tem se pogosto pojavijo različne stiske, s katerimi se starostniki soočajo na različne načine. Z zaključnim delom želimo opozoriti na najpogostejše stiske, s katerimi se soočajo starostniki ob namestitvi v institucionalno varstvo. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izvedeni so bili delno strukturirani intervjuji z osmimi starejšimi osebami, ki bivajo v institucionalnem varstvu. Uporabljena je bila metoda tematske analize besedila. Rezultati: Analiza podatkov je rezultirala v tri glavne teme, in sicer: izguba avtonomije; depresivno razpoloženje in tuje okolje. Ugotovili smo, da starejše osebe ob namestitvi v institucionalno varstvo doživljajo stiske, s katerimi se soočajo na različne načine. Diskusija in zaključek: Starejše osebe se ob namestitvi v institucionalno varstvo spoprijemajo z različnimi stiskami. Ugotovili smo, da starejšim osebam največjo stisko predstavljajo tuje okolje, izguba avtonomije ter depresivno razpoloženje. Narejenih je zelo malo raziskav glede čustvenega doživljanja starejših oseb ob namestitvi v institucionalno varstvo, zato bi bilo treba več pozornosti usmeriti na to temo.
Ključne besede: starostnik, stiske, čustva, doživljanje, sprejem v dom.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 204; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

92.
Zdravstvena nega pacienta z anemijo povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil
Nadja Pečnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega pacienta z anemijo, povzročeno zaradi akutne krvavitve iz zgornjih prebavil, mora biti redna, dosledna in natančna. Pacienti po akutni krvavitvi so najpogosteje nameščeni v sobe/oddelke intenzivne terapije, kjer je nadzor nad njimi stalen. Pomemben je nadzor življenjskih funkcij kot tudi opazovanje pacienta samega, njegovega počutja, videza, navsezadnje tudi obnašanja. Vloga medicinske sestre je pri prepoznavanju pacientovih potreb, poročanj in dokumentiranj, ključnega pomena.
Ključne besede: Akutna krvavitev, gastrointestinalna krvavitev, anemija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 151; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (660,85 KB)

93.
Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomoči
Anja Švikart, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 151; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (439,66 KB)

94.
Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusu
Petra Vrtarić, 2018, diplomsko delo

Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 124; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (630,20 KB)

95.
Izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domu za starostnike - primerjava Slovenija - Avstrija
Anton Holc, 2018, magistrsko delo

Opis: Temeljni namen dela je bila primerjava, v koliki meri je prisotno izgorevanje na delovnem mestu v zdravstveni negi v domovih za starostnike. Zanimalo nas je tudi, kako se soočajo s stresom in izgorevanjem na delovnem mestu ter na kakšen način ga poskušajo preprečiti oziroma omiliti. Primerjavo smo izvedli med dvema domovoma za starostnike; enim v Republiki Sloveniji in enim v Republiki Avstriji. Cilj dela je bil analizirati rezultate ankete in ugotoviti, ali in kje je izgorevanje na delovnem mestu bolj prisotno ter izsledke prikazati in interpretirati. Na osnovi rezultatov predlagati rešitve za izboljšanje stanja. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo, glede na zapise v znanstveni literaturi, identificirali vzroke stresa v delovnem okolju, simptome stresa in njegove posledice ter strategije spoprijemanja s problemi ter posledice izgorevanja na delovnem mestu (deskriptivna metoda in metoda kompilacije). V empiričnem delu smo analizirali rezultate raziskave med zaposlenimi v slovenskem domu za starostnike DSO Gornja Radgona in zaposlenimi v domu za starostnike Gepflegt Wohnen Hart bei Graz v Avstriji, ki je temeljila na anketnem vprašalniku. Podatke smo računalniško obdelali s programi Microsoft Excel in SPSS 17.0 (deskriptivna metoda in analiza). Rezultati kažejo, da je stres pri delu in posledično znaki izgorevanja nekoliko bolj zaznaven v slovenskem domu za starostnike kot pri kolegih v Avstriji. Nikjer niso izgoreli, oboji imajo stresno delo in so pri delu preobremenjeni. Za omilitev stresorjev bolje skrbijo v Avstriji. Gradijo na delovni klimi in se organizirano družijo izven delovnega časa. Veliko vlogo namenjajo povratni informaciji in odnosom med vodilnimi in izvajalci zdravstvene nege. Rezultati so bili nekako pričakovani, saj poznamo zaposlovalno politiko tako v Sloveniji kot v Avstriji, a nas je tako majhna razlika presenetila. Kljub kadrovski podhranjenosti, stresu, preobremenjenosti pri delu in znakih izgorevanjaimajo slovenski izvajalci zdravstvene nege radi svoje delo in pri delu s starostniki niso izgubili srčnosti.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, stres, zdravstvena nega, dom za starostnike, zadovoljstvo na delovnem mestu
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (919,26 KB)

96.
Vloga medicinske sestre pri snemanju elektrokardiograma
Blaž Majerič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: S pomočjo elektrokardiograma snemamo električno aktivnost srca. Le ta nam omogoča prepoznavanje odstopanj od normalnega sinusnega ritma. To so lahko nujna stanja ali druga patološka stanja. Zelo pomembna je vloga medicinske sestre, saj je ona tista, ki snema in prva oceni krivuljo elektrokardiografa. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom na eni izmed zdravstvenih fakultet s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja. Rezultate vseh 70 sodelujočih anketirancev smo obdelali s pomočjo Excela in aplikacije 1ka. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je teoretično znanje pravilnega snemanja elektrokardiograma zadovoljivo, čeprav se pojavlja veliko napak pri natančni postavitvi elektrod. Več težav smo zasledili pri interpretaciji zapisa elektrokardiograma, kjer pogosto ne prepoznajo življenjsko ogrožajočih stanj in stanj, ki so potrebna takojšnje defibrilacije. Sklep: Elektrokardiogram je osnovna, preprosta in neinvazivna preiskava za ugotavljanje motenj srca. Od medicinskih sester se zahteva in pričakuje ustrezno izvajanje intervencije. Ugotovili smo, da bi bilo potrebno več izobraževanja na področju snemanja in interpretacije elektrokardiograma v procesu izobraževanja.
Ključne besede: elektrokardiogram, elektrokardiograf, interpretacija, srce.
Objavljeno: 12.09.2018; Ogledov: 156; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (728,17 KB)

97.
Raziskovanje v gerontološki zdravstveni negi
Urška Marguč, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V zdravstveni negi raziskovanje poteka na vseh ravneh izvajanja zdravstvene nege. Profesionalno raziskovanje je temeljnega pomena, saj doprinese h kakovosti zdravstvene nege pacientov ter omogoča inovacije na področju zdravstvene nege. Namen raziskave je bil predstaviti njen pomen v gerontološki zdravstveni negi ter z analizo diplomskih del ugotoviti, kaj študentje najpogosteje raziskujejo na področju gerontološke zdravstvene nege. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativno eksplorativna oziroma preiskovalno-raziskovalna metodologija. Viri podatkov so bila diplomska dela s področja gerontološke zdravstvene nege/zdravstvene nege starostnika v obdobju petih let (1. 1. 2012–31. 12. 2016). Raziskava je potekala na eni izmed fakultet za zdravstvene vede v Sloveniji v oktobru in novembru 2017. Podatki so obdelani s programom Microsoft Excel. Izpostavili smo najpogosteje uporabljene metode raziskovanja ter glede na vsebino predstavili najpogosteje obravnavane teme diplomskih del s področja gerontološke zdravstvene nege. Rezultati: V raziskavi je bilo pregledanih 83 diplomskih del, ki so bila napisana na področju gerontološke zdravstvene nege, kar predstavlja 10 % vseh diplomskih del v obdobju proučevanih petih let. Po pregledu smo diplomska dela glede na vsebinsko analizo razdelili v tri kategorije: življenje starostnikov (35 %), zaposleni in gerontološka zdravstvena nega (10 %) in bolezni ter poškodbe starostnikov (55 %). Diskusija in zaključek: Z raziskavo smo potrdili domneve o manjšem interesu raziskovanja v gerontološki zdravstveni negi. Menimo, da je raziskovanje na področju zdravstvene nege starostnika zelo pomembno zaradi lažjega razumevanja staranja in zagotavljanja višje kakovosti življenja starejše populacije.
Ključne besede: raziskovanje, zdravstvena nega, z dokazi podprta zdravstvena nega, študenti, gerontološka zdravstvena nega
Objavljeno: 30.08.2018; Ogledov: 132; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (741,42 KB)

98.
Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetu
Maja Slatinjek, 2018, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 168; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

99.
Zastrupitev z oglikovim monoksidom
Aleksandra Jović, 2018, diplomsko delo

Opis: Ogljikov monoksid je velikokrat tihi ubijalec v domačem okolju prav zaradi njegovih glavnih lastnosti, in sicer: je brez vonja, barve in okusa. Ti razlogi privedejo ljudi do nepozornosti, ki pa lahko vodi celo v smrt. Zelo pomembno je vedeti ali sploh laiki poznajo ta plin, njegov nastanek in ali vedo, da je prisoten tudi v bivalnem okolju. V raziskovalnem delu smo hoteli ugotoviti, kakšno je splošno poznavanje ogljikovega monoksida, ali širša javnost pozna preventivne ukrepe in ali so pripravljeni pomagati ob nesreči ter kako. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, za analizo pa deskriptivno statistiko. Raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 kombiniranih vprašanj. Rezultate anketnega vprašalnika smo predstavili v obliki grafikonov. Ob analizi anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je splošno poznavanje ogljikovega monoksida, predvsem pa njegovih lastnosti, dobro. Večina anketiranih je odgovorila, da bi na osnovi simptomatskih kazalcev prepoznala zastrupljenca s plinom in bi bila pripravljena nuditi pomoč. Poznavanje preventivnih ukrepov pred uhajanjem ogljikovega monoksida in pred samo zastrupitvijo, smo tudi ocenili kot dobro. Z ogljikovim monoksidom se srečujemo vsakodnevno, bodisi v bivalnem okolju bodisi v delovnem. Je zelo hiter in radikalen plin. Naša splošna ocena anketirancev o poznavanju ogljikovega monoksida je dobra; na koncu izpolnjevanja vprašalnika smo dobili veliko pozitivnih reakcij o tej tematiki ter tudi predlogov o večjem ozaveščanju oz. spoznavanju ljudi z ogljikovim monoksidom.
Ključne besede: plin, zadušitev, prva pomoč
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 134; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (849,04 KB)

100.
Classification of perimetric data for supporting glaucoma diagnosis
Janja Belinc, 2018, magistrsko delo

Opis: The aim of the study: Glaucoma is a chronic, progressive and asymptomatic retinal disease which results in an irreversible visual field loss. The main objective of this Master’s thesis work was to study the applicability of classification techniques for supporting glaucoma diagnosis. Research Methodology: In this study perimetric data was obtained by SPARK strategy implemented in Oculus perimeters and provided by medical experts from the Hospital Universitario de Canarias (HUC). This data was used for constructing the feature vectors for the classification problem. Feature vectors of 66 values and feature vectors of 6 values were tested in the experiments. The proposed classification study attempted to: a) demonstrate that the studied classifiers were able to distinguish between “healthy” and “glaucomatous” eyes using only perimetric data, and b) analyse which feature vector design was the most suitable to accomplish this task. Results: The classification results showed that classifiers performed better on 6 than on 66 perimetry values, which demonstrated the suitability of the 6 points selected by the SPARK strategy and supported its use in medical field. Conclusion: In this study two remarkable findings for pattern recognition in perimetric data were obtained. Firstly, that reducing the dataset improved the efficiency of the studied classifier, and secondly, that simple pattern recognition models types were more efficient than complex ones.
Ključne besede: Eye disease, visual field, SPARK perimetry, pattern recognition, machine learning, supervised learning, ROC analysis
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 123; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (4,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici