SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2174
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba dovoljenih in nedovoljenih drog med mladimi
Tilen Jerebic, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika uporabe drog je z generacijami mladih vse bolj v porastu tako pri nas, v Evropi in po svetu. Statistika uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog je zapisana v vsakoletnem Evropskem poročilu. Med mladimi je zmeraj bolj prisotna uporaba novih psihoaktivnih snovi, za katere še ni natančne opredelitve vpliva droge na človekov organizem. Še pomembnejše je pravočasno prepoznati simptome, ko mlada oseba zaide v odvisnost. V diplomskem delu smo predstavili različne aspekte uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog, po katerih drogah mladi najpogosteje posegajo po spolu in starosti. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anketiranih od tega 56 žensk in 44 moških starih do 20 let. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel in jih prikazali z grafi. Za potrditev hipoteze smo uporabili program SPSS verzija 23. Rezultati: Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost mladih o posledicah uporabe drog dobra, a je v anketnem vprašalniku kar 81 % anketiranih odgovorilo, da je že poskusilo dovoljeno ali nedovoljeno drogo. Med mladimi je med dovoljenimi drogami najbolj priljubljen kofein, sledita alkohol in tobak. Pričakovano, je konoplja, marihuana tudi v naši raziskavi najbolj uporabljena nedovoljena substanca med mladimi. Večina mladih se, po rezultatih sodeč, odloči za prepovedano substanco iz zanimanja o občutkih po zaužitju le te.
Ključne besede: bolezen odvisnosti, dovoljene droge, nedovoljene droge, psihoaktivne snovi (PAS), mladostniki, ukrepi, pomoč, zasvojenost.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 85; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

2.
Osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih
Mojca Halabarec, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Presejanje je pregledovanje navidezno zdravih ljudi, za zgodnje odkrivanje bolezni in hitro ukrepanje. S presejalnimi programi na ginekološkem področju pregledujejo ženske s preprostimi preiskavami ali testi, da bi med njimi odkrili tiste, ki že imajo predstopnjo ali začetno obliko raka materničnega vratu in/ali raka dojk. V Sloveniji na ginekološkem področju delujeta dva presejalna programa, in sicer program DORA, za odkrivanje raka dojk in program ZORA, za odkrivanje raka materničnega vratu. Namen zaključnega dela je ugotoviti osveščenost žensk v Pomurju o ginekoloških presejalnih programih. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v enem izmed nakupovalnih centrov v Pomurju. Izvedli smo anketo, v kateri je sodelovalo 100 žensk, in sicer 50 anketiranih žensk živi na podeželju in 50 anketirank je iz mestnih območij. Rezultati: Ugotovili smo, da ženske, ne glede na lokacijo bivanja, dobro poznajo glavni namen presejalnih programov, vendar je raziskava pokazala, da ženske iz mest bolj poznajo podroben namen program ZORA in DORA, kot ženske s podeželja. Večina žensk je tudi že dobila vabilo na presejalnih program, in se ga tudi udeležila, to pa bi storile tudi v prihodnje. Diskusija in zaključek: Presejalni programi so odlični preventivni programi, pri katerih s pomočjo testov, preiskav lahko bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in so tako možnosti za ozdravitev visoke. Prišli smo do spoznanja, da so ženske v Pomurju dobro osveščene o namenu ginekoloških presejalnih programov in da se večina odzove vabilu na program.
Ključne besede: presejanje, testi, DORA, ZORA, osveščenost, ženske
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 70; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (883,27 KB)

3.
Sprejetost pacientov s shizofrenijo v družbenem okolju
Jan Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Shizofrenija je ena izmed bolj stigmatiziranih bolezni. V diplomskem delu smo ugotavljali v kolikšni meri je socialna distanca pacientov s shizofrenijo posledica prepričanj in stereotipov o sami bolezni. Opredelili smo tudi kako demografija anketirancev vpliva na sprejetost pacientov s shizofrenijo. Raziskovalne metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja. Raziskava je bila izvedena preko spletnega portala 1ka spletne ankete. Zbiranje rezultatov je potekalo v prvem tednu novembra 2018. Anketa je zajemala 12 vprašanj. Podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS. Rezultati: V anketi je sodelovalo 908 oseb iz celotne Slovenije, od tega 436 (48 %) moških in 472 (52 %) žensk. Četrtina anketiranih poroča negativno prikazovanje shizofrenije v medijih. Le 50 (5,5 %) anketiranih je mnenja, da so pacienti s shizofrenijo nevarni. Izražanje socialne distance se je večalo s stopnjevanjem k tesnejši interakciji in stikom s pacientom. Najvišje izražena socialna distanca se je pokazala pri 390 (43 %) anketirancih, ki se ne bi poročili s pacientom, ki ima shizofrenijo. Diskusija in zaključek: Seznanjenost o duševni motnji shizofreniji je površna zato priporočamo spodbujanje promocije duševnega zdravja in preventive duševnih motenj po Sloveniji za zmanjšanje stigmatizacije do pacientov s shizofrenijo.
Ključne besede: shizofrenija, socialno okolje, stigma, socialna distanca, družben odnos
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu
Urška Zazijal, 2018, diplomsko delo

Opis: Zdrav življenjski slog se razvija celo življenje, njegovi temelji pa se postavijo že v otroštvu. Šolski otroci s prekomerno telesno težo se pogosto srečujejo z zdravstvenimi težavami v otroštvu in kasneje v odrasli dobi. Oblikovanje zdravih navad, spodbujanje zdravega načina življenja in preprečevanje tveganih vedenj v otroštvu lahko pripelje do zmanjšane obolevnosti med prebivalci. Namen zaključnega dela je bilo ugotoviti osveščenost šolskih otrok o nezdravem življenjskem slogu in posledicah le tega.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, prehrana, gibanje, spanje, medicinska sestra, primarno zdravstveno varstvo, otroštvo, šola, starši
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 27; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (787,20 KB)

5.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 29; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (809,81 KB)

6.
Prehranjevalne navade obolelih za rakom
Mateja Šlebinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: V svetu je vse več smrtnih primerov povezanih z obolenjem za rakom. Pri obolenju imajo ključen pomen prehranjevalne navade ljudi, ki se razvijejo že v zgodnji dobi življenja. Ozaveščanje ljudi in upoštevanje načel o zdravem prehranjevanju pripomore h kakovosti življenja in zmanjšanju tveganja za rakovo obolenje. Namen zaključnega dela je ugotoviti prehranjevalne navade obolelih za rakom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah odraslih prebivalcev, ki je vseboval 30 vprašanj zaprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med člani Društva onkoloških bolnikov Slovenije iz regij: Murska Sobota, Ptuj in Maribor. Anketirali smo 65 članov društva, ki so zboleli za rakom. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so ljudje, ki so oboleli za rakom, bistveno izboljšali svoje prehranjevalne navade po tem, ko so jim diagnosticirali obolenje. Način prehranjevanja je pred nastopom bolezni 18,5 % anketiranih ocenilo kot slab, medtem ko po diagnosticirani bolezni ni nihče od anketiranih svojega načina prehranjevanja ocenil slabo. Ugotovili smo, da obstaja razlika (Z= -3,676, p < 0,001) v samooceni načina prehranjevanja pred in po bolezni. Sklep: Obolenje za rakom predstavlja pomemben javnozdravstveni, socialni in ekonomski problem sodobne družbe. Vsak posameznik mora za lastno zdravje poskrbeti tudi z ustreznim načinom prehranjevanja. Preprečevanju in obvladovanju te bolezni bo potrebno posvečati vse več pozornosti.
Ključne besede: prehrana, vpliv prehrane, prehrana in navade, bolnik z rakom, rak in prehrana, onkologija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (809,01 KB)

7.
Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okolju
Monika Mijatović, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Ključne besede: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (639,25 KB)

8.
Proces vodenja bolnika s srčnim popuščanjem ob uporabi telemedicine v splošni bolnišnici Slovenj Gradec
Marija Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Bolezen srčnega popuščanja sodi med kronične bolezni, kjer število bolnikov strmo narašča. Bolezen ni ozdravljiva, zato je pomembno uspešno vodenje bolnika za kakovostno življenje z boleznijo vse do smrti. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec (SB-SG) imamo »standardno« obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem (SP), urejeno na najvišjem nivoju v Sloveniji. K temu pripomore specialistična Ambulanta za srčno popuščanje, ki deluje v SB-SG od 2007. V njej so bolniki s SP deležni nadstandardne obravnave. Kot novost pri njihovi obravnavi je SB-SG leta 2014 uvedla dodatno – telemedicinsko (TM) obravnavo, s pomočjo katere so bolniki še aktivnejše vključeni v proces obvladovanja bolezni. Z njo bolnika spremljamo »na daljavo« in ga dodatno podpiramo pri samozdravljenju v domačem okolju. Pokazalo se je, da ima TM spremljanje in podpora pozitivne klinične učinke in da je mogoče z njo drastično vplivati na pogostost in dolžino hospitalizacije bolnikov s SP. V zaključnem delu smo kot raziskovalno okolje izbrali TM center CEZAR v SB SG, ki je edini TM center v Sloveniji in predstavlja novost tako pri nas kot v evropskem merilu. Izdelali in primerjali smo »standardni« proces obravnave bolnika s SP v Ambulanti za SP v SB-SG ter proces, v katerem je v standardno obravnavo vključena še TM podpora. Ugotovili smo, da storitve TM le dopolnjujejo standardni model zdravljenja, ki ostaja v osnovi enak. TM storitve le prispevajo k bolj optimalni obravnavi bolnikov s SP. Ob njeni uporabi je bolnik še aktivneje vključen v proces zdravljenja. Ker je TM pristop nov, smo v diskusiji predstavili tudi dileme in pričakovanja, ki jih imamo pri zdravljenju z vključeno TM storitvijo.
Ključne besede: srčno popuščanje, telemedicinska storitev, proces zdravljenja, primerjava procesov, posredovanje podatkov 
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

9.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

10.
Bolečina pri pacientih obolelih za rakom
Anja Janžur, 2018, diplomsko delo

Opis: Bolečino vsak posameznik dojema individualno. Gre za čutno in tudi čustveno neprijetno izkušnjo, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja vsakega posameznika. Telo nas z bolečino opozarja, da se v telesu nekaj dogaja, zato je bolečina tudi eden izmed vodilnih in temeljnih vzrokov, zakaj posameznik poišče zdravniško pomoč. Lajšanje in zdravljenje bolečine pa je odvisno tako od zdravnika, kot tudi od pacienta, ki trpi bolečino ter od njegove družine.
Ključne besede: Onkološki pacienti, medicinska sestra, dejavniki, ocenjevanje bolečine, lajšanje bolečine, kakovost življenja.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (339,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici