SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1883
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kardiocerebralno oživljanje
Dejan Kupnik, Miljenko Križmarić, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Na področju kardiopulmonalnega oživljanja v zunajbolnišničnem okolju se še vedno ubadamo s slabim znanjem laikov o postopkih oživljanja, dostopnost avtomatskih defibrilatorjev je slaba, med oživljanjem je preveč motenj, ki skrajšujejo čas kakovostnega izvajanja zunanje masaže srca in poreanimacijska oskrba še vedno ni optimalna. Zaradi vsega tega ostaja preživetje bolnikov po za- stoju srca slabo. Poudarki zadnjih smernic kardiopulmonalnega oživljanja iz leta 2005 so zato usmerjeni v izboljšanje kakovosti oživljanja, in sicer na doseganje zadostne- ga števila stisov zunanje masaže na minuto, doseganje ustrezne globine stisov, na minimalno prekinjanje zunanje masaže srca in izogibanje hiperventilaciji. A zunanja masaža srca in umetno dihanje sta še vedno osnova začetnih postopkov oživljanja tako pri primarnem kot sekundarnem zastoju srca kljub različnim patofiziološkim vzrokom. To je v zadnjih dveh desetletjih privedlo do razvoja koncepta kardiocerebralnega oživljanja, ki se je v raziskavah pokazal kot enakovreden ali celo boljši pri preživetju bolnikov po primarnem zastoju srca v primerjavi s standardnim kardiopulmonalnim oživljanjem. Kardiocerebralno oživljanje bolnikov s primarnim zastojem srca, ki se je zgodil pred očividci, obsega neprekinjeno zunanjo masažo srca brez umetnega dihanja s strani očividcev v prvih minutah oživljanja, dodatne postopke oživljanja, ki ne prekinjajo zunanje masaže srca in tako ne motijo njenega pozitivnega hemodinamskega učinka, dveminutni ciklus oživljanja pred defibrilacijo, če strokovna pomoč pride po štirih do petih minutah od nastopa zastoja srca, oziroma takojšnja defibrilacija pred postopki oživljanja, če strokovna pomoč pride znotraj štirih do petih minut od nastopa zastoja srca. Poreanimacijska oskrba bolnikov po primarnem srčnem zastoju obsega še blago inducirano hipotermijo, koronarografijo in morebitno perkutano koronarno intervencijo.
Ključne besede: kardiocerebralno oživljanje, kardiopulmonalno oživljanje, prekatna fibrilacija, neprekinjena zunanja masaža srca, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 27.03.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (115,24 KB)

2.
Nujna stanja v psihiatriji
Tjaša Moškon, 2017, diplomsko delo

Opis: Nujnih stanj, ki potrebujejo takojšnjo medicinsko pomoč, je danes veliko. Vsak človek je nekaj posebnega, vsak posameznik ima drugačno mišljenje, vedenje, drugačne vrednote. Na različne travme, dogodke, bolezni se odzovemo drugače, kar pa lahko privede do sprememb v čustvovanju, mišljenju, vedenju, zaznavanju. Takšne spremembe še ne zahtevajo nujnega ukrepanja. Če pacienti postanejo hetero ali avto-agresivni, pa je potrebno takojšnje ukrepanje. Področje psihiatrične urgentne zdravstvene nege zahteva poleg strokovnega znanja izvajalcev, tudi dodatna znanja iz psihiatrije.
Ključne besede: urgentna stanja v psihiatriji, psihiatrična zdravstvena nega, vloga medicinske sestre v psihiatriji, hospitalizacija brez privolitve pacienta
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

3.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (2,59 MB)

4.
Prehranjevalne navade sladkornih bolnikov tipa 2
Petra Vasle, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je kronično neozdravljiva bolezen, ki se večinoma pojavi v srednjih letih ali v starostnem obdobju, zaradi nezdravega načina življenja. V prvi vrsti je zato prehrana pomemben dejavnik tveganja za nastanek le te. Pravilno izbrane jedi in prehranjevalne navade pomagajo obvladovati sladkorno bolezen tipa 2. Prav tako je pravilno načrtovana prehrana osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen tipa 2, njeno obvladovanje, zaplete in opisati zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre ter ugotoviti kakšne so prehranjevalne navade pri sladkornih bolnikih tipa 2. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo teoretična izhodišča opredelili s pomočjo analize uporabljene domače in tuje literature iz primarnih dokumentov. V okviru raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Uporabili smo opisno metodo dela, saj smo podatke zbrali s pomočjo ankete. Anketni vprašalnik je vseboval 24 vprašanj. Pridobljene kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Excel, pridobljene rezultate pa smo ponazorili z grafi. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati: Iz raziskave smo ugotovili, da so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 seznanjeni s priporočili zdrave prehrane, vendar načel zdrave prehrane ne upoštevajo vedno, zaradi pomanjkanja časa, uživanja nezdrave hrane ali pa zato, ker jim kuhajo drugi. Anketiranci v večini za kuhanje uporabljajo svinjsko mast, rib ne uživajo pogosto, za sladkanje pa uporabljajo bel sladkor. Več kot polovica anketirancev uživa zajtrk vsak dan, ima 3 – 5 obrokov dnevno ter redno uživa sadje in zelenjavo. Sklep: Sladkorna bolezen tipa 2 je precej razširjena kronično neozdravljiva bolezen. Zato je zelo pomemben zdrav način življenja, ki vključuje normalno telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj le tako lahko preprečimo in obvladamo sladkorno bolezen tipa 2. Zelo pomembno je zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, ki bolnika spodbuja in motivira k samostojnem izobraževanju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, bolnik, prehranjevalne navade, prehrana
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 18; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (914,77 KB)

5.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSKE PO ODSTRANITVI DOJKE
Blanka Čas, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Rak dojke je zelo pogosta rakava bolezen pri ženskah. Vplivi na nastanek raka dojk so zelo različni. Lahko so dedne zasnove, kot tudi način življenja. Odstranitev dojke zelo vpliva na kakovost življenja ženske, saj poseg prizadene pacientko psihično in fizično. Namen diplomskega dela je predstaviti rak dojke, ter ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo kakovost življenja pacientke po odstranitvi dojke. Raziskovalne metode. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. Pri raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Izvedli smo dva intervjuja, in sicer prvi intervju s pacientko po odstranitvi dojke. Dojko so ji odstranili pred dvema letoma. Drugi intervju je potekal z njenim partnerjem. Intervjuja sta potekala na njunem domu. Rezultati. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev obnašanja po Marjory Gordon zagotavlja kakovostno in kontinuirano obravnavo pacientke po odstranitvi dojke. Ugotovili smo, da bolezen rak dojke močno vpliva na samozavest pacientke, ter tudi na izvajanje vsakdanjih opravil. Zaradi odstranjene dojke je njena zunanja podoba močna spremenjena in vpliva na kakovost življenja, saj nima več želje po aktivnostih, ki so jo včasih razveseljevale. Paziti mora tudi pri dnevnih aktivnostih, kot so delo na vrtu, saj je nevarnost za okužbo zaradi odstranjenih bezgavk povečana. Diskusija in zaključek. Rak dojke pri ženski ne povzroči samo zunanje spremembe videza zaradi odstranjene dojke, temveč povzroči veliko psihičnih težav, ki vplivajo na kakovost življenja. Pacientka lahko postane nesamozavestna, zaskrbljena, depresivna, njena samopodoba ji ni več všeč. Naloga medicinskih sester je, da naučijo pacientko živeti kvalitetno življenje po zdravljenju raka dojke. Naučiti jo morajo, da bo živela kvalitetnejše in samozavestno. Medicinska sestra lahko s komunikacijo, podporo pacientki in njeni družini veliko pripomore k boljši kakovosti življenja pacientke. Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Objavljeno: 02.03.2017; Ogledov: 81; Prenosov: 21
.pdf Polno besedilo (743,18 KB)

6.
Diabetično stopalo-zaplet sladkorne bolezni
Klementina Meklav, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišča. Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki se pojavi, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali kadar telo ne more učinkovito izrabiti oz. proizvajati inzulina. Diabetično stopalo je skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost, lahko pa tudi amputacijo. Namen magistrskega dela je bil predstaviti in raziskati problem diabetičnega stopala kot zapleta sladkorne bolezni z vidika medicinskih sester v diabetološki ambulanti in z vidika pacientov s sladkorno boleznijo. Raziskovalna metodologija. Za teoretični del je bila uporabljena deskriptivna metoda in analiza domače in tuje literature, za raziskavo pa smo uporabili kvalitativna in kvantitativna metodologija. Tehnika zbiranja podatkov je anketni vprašalnik za paciente s sladkorno boleznijo in delno strukturiran intervju za medicinske sestre, ki delajo v diabetološki ambulanti. Pridobljene empirične podatke smo analizirali in obdelali s pomočjo statističnega računalniškega programa IBM SPSS Statistics 20 in računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010. Rezultati. Najpomembnejše o zdravstveni vzgoji pri diabetičnem stopalu za paciente je, da so ti pisno in ustno poučeni o zdravstveni vzgoji sladkornih pacientov, da jim je predstavljeno diabetičnego stopalo, pravilen način uporabe antibiotikov in da so seznanjeni s primerno obutvijo, ki preprečujejo težave pri gibanju. Za medicinske sestre je za pravilno oskrbo diabetičnega stopala najpomembnejše, da prepoznajo, kaj se s stopalom dogaja in kaj se bo, da oskrbi diabetičnega stopala posveti veliko pozornosti, da izvaja preveze in uporablja ustrezne materiale za celjenje ran. Medicinske sestre morajo glede na ugotovitve stanja diabetičnega stopala vedeti, kam napotiti pacienta na nadaljne obravnave, čeprav o tem odloča zdravnik. Ugotovili smo, da amputacija noge ni pogost zaplet diabetičnega stopala in da so pacienti zelo dobro poučeni glede nege stopal in pravilne obutve. Največ anketirancev je potrebne informacije dobilo pri medicinskih sestrah v diabetološki ambulanti. Z višjo starostjo pacienta s sladkorno boleznijo se večajo težave z vidom, ne povečujejo pa se težave oziroma spremembe tipljivosti stopalnih pulzov, spremembe nohtov, ne povečuje se prisotnost razjed, nevrološke okvare, arterijska hipertenzija in povečana vrednost maščob v krvi. Diabetično stopalo se enako pogosto pojavlja tako pri moških kot tudi pri ženskah. Sklep. Pojavnost sladkorne bolezni vsako leto narašča in s tem tudi diabetično stopalo. Zdravstvena vzgoja je na tem na področju tako napredovala, da imajo diabetološke ambulante svojo šolo za diabetike in s tem tudi medicinske sestre edukatorke, ki poučujejo paciente o zdravstveni vzgoji pri sladkorni bolezni. Da bi preprečili najhujši zaplet diabetičnega stopala, je zelo pomembno, da medicinske sestre poučijo paciente, kaj je diabetična noga, kaj storiti, da ne pride do zapletov pa tudi glede urejenosti krvnega sladkorja, redne telesne dejavnosti, redne in pravilne nege nog, samopregledovanja nog, pravilne izbire obutve in nogavic ter kam in kdaj naj se obrnejo po pomoč.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetično stopalo, presejalni test, zdravstvena vzgoja, nega nog, primerna obutev, zapleti diabetičnega stopala, nevropatsko stopalo, ishemično stopalo
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 91; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (2,25 MB)

7.
Odsesavanje anestezijskih plinov iz linearnih »mapleson« dihalnih sistemov
Sebastjan Jekl, 2017, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Za zmanjševanje zdravstvenega tveganja vseh prisotnih v operacijski dvorani je potrebno odsesavanje anestezijskih plinov iz dihalnih sistemov. Osrednji namen študije je bil raziskati, kako je izvedeno odsesavanje iz linearnih dihalnih sistemov. Metodologija raziskovanja: Kvantitativno eksperimentalno študijo smo izvedli v simulacijskem okolju, kjer smo merili ustrezne tlake in pretoke znotraj sistemov odsesavanja. Uporabili smo analizator plinov Fluke VT plus HP in Dräger SAMOS basic. Eksperimente smo izvajali na anestezijski delovni postaji Dräger Primus in na Mapleson linearnih sistemih proizvajalca Intersurgical. V kliničnem okolju smo preverili, kakšno je obstoječe stanje na področju odsesavanja anestezijskih plinov. Rezultati raziskave: Ugotavljamo, da se v kliničnem okolju največkrat uporablja aktivni sistem odsesavanja. Varnostno komponento predstavlja merilec vleka v obliki plavača ter filter za prašne delce, ki ga nekatere različice imajo, druge pa ne. Pri linearnem dihalnem sistemu je novost na tržišču sistem z varnostnim ventilom, ki se priključi na sprejemni sistem in odpre pri tlaku 5 cm H2O. Vlek v sprejemni sistem se je gibal med 47 in 50 l/min. Sklep: Zaradi zamašenega filtra lahko kontaminiramo operacijsko dvorano predvsem pri uporabi funkcije visokih pretokov izpiranja (O2 FLUSH). Sklenemo lahko, da za učinkovito odsesavanje iz linearnih sistemov potrebujemo sprejemni sistem z dodatno spojko (30 mm), na katero lahko priključimo prenosni sistem, le-tega pa na APL ventil preko varnostnega ventila.
Ključne besede: anestezijska delovna postaja, odsesavanje anestezijskih plinov, krožni dihalni sistem, linearni dihalni sistem.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 63; Prenosov: 13
.pdf Polno besedilo (3,82 MB)

8.
Nekateri družbeni vidiki nasilja nad otroki
Daniela Kopinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci se sami ne morejo zaščiti pred nasiljem, ampak je to naloga in dolžnost vseh odraslih. Ključnega pomena je, kako se družba odziva na nasilje nad otroki. Zato je treba družbo in posameznike ozaveščati, o nedopustnosti nasilja pa je nujno treba izobraževati tudi otroke. Metodologija raziskovanja: V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo kvantitativnega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na III. osnovni šoli Celje. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da učenci največ informacij o nasilju nad otroki dobijo v šoli ali pri obšolskih dejavnostih. Ugotovili smo, da je nad otroki najbolj izvajano fizično in psihično nasilje odraslih oseb, najpogosteje staršev. Sklep: Življenje brez nasilja je temeljna otrokova pravica. Za dosego ničelne tolerance do nasilja nad otroki bo treba v naši družbi še veliko osveščanja o nesprejemljivosti le-tega. Tudi medicinske sestre lahko v okviru zdravstvene vzgoje prispevajo k večji ozaveščenosti na tem področju, da se tako prepreči nadaljnje povzročanje, toleriranje in upravičevanje nasilja nad otroki.
Ključne besede: odgovornost družbe, vzgoja, odkrivanje nasilja, preprečevanje nasilja, znanje.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 18
.pdf Polno besedilo (1,97 MB)

9.
Potrebe onkološkega bolnika
Iris Siter, 2017, diplomsko delo

Opis: Rak je ena izmed najbolj razširjenih bolezni po svetu, prav tako pa predstavlja enega od najpogostejših vzrokov za smrt. Ob diagnozi takšnega obolenja ni pomemben samo klinični vidik, moramo se osredotočiti tudi na psihosocialne potrebe s katerimi se soočajo bolniki. Le-te so ob postavitvi diagnoze, med in po zdravljenju največkrat spregledane, kar lahko vpliva na kakovost življenja bolnika na težjo pot do ozdravitve.
Ključne besede: Rak, onkološki bolniki, koncept potreb, psihološke potrebe, potrebe glede informiranja, telesne potrebe.
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 74; Prenosov: 8
.pdf Polno besedilo (1,06 MB)

10.
Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulanti
Petra Šafarič, 2017, magistrsko delo

Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno: 01.03.2017; Ogledov: 80; Prenosov: 23
.pdf Polno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici