SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2046
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi
Renata Mlakar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V slovenskih bolnišnicah se za možgansko kapjo vsako leto zdravi okoli 4000 ljudi. Skoraj 70 % bolnikov ima kronično okvarjeno gibalno funkcijo prizadete roke, več kot polovica zmanjšano funkcionalnost, zaradi ohromelosti prizadete polovice telesa, večina potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih dejavnosti. Mnoge osebe po preboleli možganski kapi doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, zato je stopnja njihove družbene aktivnosti nižja. S tem pa tudi kakovost življenja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, petih starejših oseb, starih od 65 do 89 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize, oblikovali tematske sklope in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Zbrani podatki so po analizi rezultirali v dva tematska sklopa in sicer: Soočanje s posledicami možganske kapi in Kvaliteta življenja po možganski kapi. Diskusija in zaključek: Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi so pozitivne in negativne. Obe strani se medsebojno prepletata. Na starostnikovo kvaliteto življenja po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov, med katerimi so: čustveni odzivi, telesne ovire, stiske, odzivi na posledice, motiviranost, aktivno življenje po možganski kapi. Še vedno je premalo govora o življenju takšnih ljudi, zato je potrebno temu nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: starostnik, svojci, izkušnje, soočanje, fenomenologija.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 70; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (222,14 KB)

2.
Preprečevanje, odkrivanje in možnosti zdravljenja poporodne depresije
Anja Juršnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je razširjen pojav, ki prizadene veliko število oseb po vsem svetu. Študije kažejo, da se poporodna depresija v prvem letu po porodu pojavi pri kar 21,9 % žensk, pojavlja pa se v različnih obdobjih, v različnih intenzitetah in pojavnih oblikah. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšne so možnosti za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poporodne depresije v slovenskem prostoru.
Ključne besede: Poporodna depresija, simptomi, odkrivanje, prepoznavanje, zdravljenje
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 53; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Ergonomija in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici
Anja Faflik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali ergonomijo in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici. Namen magistrskega dela je bil raziskati delovno okolje medicinskih sester in ugotoviti, ali medicinske sestre pri svojem delu upoštevajo ergonomska načela, da se izognejo raznim zdravstvenim težavam. Magistrsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, dovoljene obremenitve v zdravstveni negi in pogostost težav s hrbtenico, analizirali smo razne ergonomsko-tehnične pripomočke, s katerimi si medicinske sestre olajšajo delo pri dvigovanju in premeščanju bolnikov. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram, zaposlenim na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ima kar 85 % anketirancev težave s hrbtenico, ki so povezane z naravo njihovega dela. Iz raziskave je tudi razvidno, da medicinske sestre pri svojem delu najpogosteje uporabljajo drseče podlage, s katerimi si olajšajo delo pri premeščanju in dvigovanju bolnikov. Po izračunu hipotez smo ugotovili, da pri prvi hipotezi ne obstajajo statistično pomembne razlike med starostno strukturo medicinskih sester in upoštevanjem dovoljene obremenitve dela, pri drugi hipotezi smo ugotovili, da medicinske sestre glede na delovno dobo uporabljajo različne pripomočke za premeščanje in dvigovanje bolnikov. Vključevanje ergonomije v izvajanje nalog izvajalcev zdravstvene nege v zdravstveni negi predstavlja predvsem način za ohranjanje zdravja zaposlenih in bolnikov. V načrtovanje delovnega okolja bi morali biti vključeni zaposleni in delodajalci. Zaposleni najbolje poznajo svoje delo in vedo, kaj je zanje varno. Tako ne bi prihajalo do poškodb na delovnem mestu zaradi preobremenitve.
Ključne besede: Ergonomija, oblikovanje dela, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v Sloveniji
Natalija Bohinc, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Ključne besede: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (953,36 KB)

5.
Kakovost življenja pacienta z globoko možgansko stimulacijo
Sabina Žele, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opisali smo globoko možgansko stimulacijo, kdaj in za kaj se uporablja. Pozanimali smo se tudi kako je z globoko možgansko stimulacijo v Sloveniji ter preučili zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri pacientu z globoko možgansko stimulacijo in kakovost življenja. Metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo uporabili vso razpoložljivo literaturo. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. S pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon smo sestavili vprašalnik za intervju na podlagi katerega smo postavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta z diagnosticirano distonijo, ki ima globoko možgansko stimulacijo. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pri pacientu izginila bolečina ampak so se pojavili drugi, novi simptomi. Postavili smo več negovalnih diagnoz. Uporaba programatorja pacientu ne dela težav. Globoka možganska stimulacija pri ustrezni izbiri pacienta vpliva dobro na kakovost življenja. Sklep: Življenje po globoki možganski stimulaciji se spremeni in v večini primerov pozitivno vpliva na kakovost življenja. Ključno vlogo ima medicinska sestra pri poučevanju pacientov in svojcev.
Ključne besede: globoka možganska stimulacija, programator, nevrostimulator, negovalne diagnoze, Marjory Gordon, medicinska sestra.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 47; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (463,34 KB)

6.
Kakovost življenja po vstavitvi totalne endoproteze kolka
Aleksandra Golob, 2018, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja posameznika po vstavitvi totalne endoproteze kolka je tesno prepletena z njegovim zdravstvenim stanjem. Zato je vloga izvajalcev zdravstvene nege pri rehabilitaciji usmerjena predvsem v funkcioniranje pacienta, da bi dosegel čim večjo samostojnost. Namen diplomskega dela je predstaviti kakovost življenja pacienta po vstavitvi totalne endoproteze kolka.
Ključne besede: Kvaliteta življenja, pacient, rehabilitacija, gibanje, bolečina in študija primera.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 29; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (602,34 KB)

7.
Seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik
Klemen Ojsteršek, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bakterije so lahko za nas smrtonosne in nam povzročijo velike težave, lahko pa nam tudi ob pravem znanju in pravi uporabi zelo izboljšajo kvaliteto življenja. Zelo dober primer predstavlja bakterija Escherichia coli, saj je prav tako patogena kot zelo koristna. V diplomskem delu smo predstavili in ugotavljali seznanjenost populacije študentov z bakterijo Escherichia coli, s patogenimi sevi bakterije E. coli, s probiotičnim sevom bakterije E. coli in s probiotiki. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili podatke s seznanjenost študentov z bakterijo Escherichia coli kot patogen in probiotik, kateri je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 40 študentov Fakultete za zdravstvene vede Maribor in Visoke zdravstvene šole Celje. Rezultati: Ugotovili smo, da študentje bolje poznajo bakterijo Escherichia coli kot patogen, kot probiotik. Četrtina anketiranih še ni slišala za probiotični sev bakterije Escherichia coli, vendar pa kar dobro poznajo pozitivne lastnosti probiotikov. Sklep: Na podlagi raziskovalnega dela, smo ugotovili, da študentje zdravstvenih fakultet vedo kaj je bakterija E. coli, vendar pa še vseeno niso dovolj seznanjeni s koristnimi lastnosti te bakterije, zato bi bilo potrebno o znanju in koristi probiotičnih mikroorganizmih bolj vključevati v učni načrt, saj vplivajo na naše zdravje preventivno in prav tako kurativno in s tem pomagajo pri marsikateri zdravstveni težavi.
Ključne besede: Bakterija Escherichia coli, sev E. coli Nissle 1917, sev E. coli EPEC, sev E. coli ETEC, sev E. coli EHEC, sev E. coli EIEC, sev E. coli EAEC.
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 71; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Seznanjenost mladostnikov z mlečnokislinskimi bakterijami
Tina Kaučevič, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vedno več ljudi predvsem mladostnikov se zaveda, da so mlečnokislinske bakterije koristni za zdravje in dobro počutje, saj predstavljajo sestavni del koristne mikrobiote in sodelujejo pri tvorbi pomembnih hranil. Namen diplomskega dela je predstaviti mlečnokislinske bakterije, ter raziskati kako so mladostniki seznanjeni z mlečnokislinskimi bakterijami. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen spletni anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v mesecu juliju 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Anketiranih je bilo 100 mladostnikov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladostniki seznanjeni z glavnimi rodovi (Lactobacillus, Leuconostoc, Pediococcus, Lactococcus in Streptococcus) mlečnokislinskih bakterij. Poznajo tudi v katerih mlečnih produktih, zelenjavi ter napitkih jih najdemo. Diskusija in zaključek: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Mlečnokislinske bakterije že stoletja predstavljajo normalno sestavino človeške prehrane in so zraven kvasovk industrijsko najpomembnejši mikroorganizmi.
Ključne besede: Mlečnokislinske bakterije, probiotiki, mikroorganizmi, fermentirani izdelki, mladostniki.
Objavljeno: 28.02.2018; Ogledov: 67; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (772,67 KB)

9.
Laična oskrba ran v prvi pomoči
Boris Tomanič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Znanje laikov o oskrbi ran v prvi pomoči je zelo pomembno, saj so običajno ravno oni prvi na kraju nesreče. Včasih so rane tako obsežne oziroma nevarne, da lahko človek, če ni takojšne oskrbe, umre. V diplomskem delu smo predstavili, kako laiki kot prvi prisotni pomagajo drugim in sebi pri oskrbi ran. Z raziskavo smo hoteli ugotoviti, kakšno je znanje ljudi o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Podali smo tudi anketni vprašalnik, ki je vseboval 18 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 50 anektiranih od tega 33 moških in 22 žensk. Pridobljene rezultate smo obdelali s pomočjo programa Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o ranah ter njeni oskrbi dobro. Laična populacija pozna postopke, kako ukrepati v primerih, ko pride do poškodbe. Rezultati so pokazali tudi to, da bi se v večini udeležili predavanja na temo oskrbe ran. Sklep: Znanje družbe je o prvi pomoči je zelo pomembna veščina saj nikoli ne vemo, kdaj jo bomo potrebovali. Znanje vprašanih je dobro; menimo, da bi se lahko z dodatnimi tečaji oz. predavanji na to temo še izboljšalo.
Ključne besede: Poškodbe kože, populacija, znanje ukrepi, opekline
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 133; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (912,31 KB)

10.
Motnje v spolnosti in načrtovanje družine pri multipli sklerozi
Nina Klampfer, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen, za katere pogosteje zbolijo ženske kot moški, v starostni meji med 20. in 40. letom starosti. V času, ko šele začnejo živeti, iskati življenjskega partnerja in načrtujejo družino. Sama bolezen neposredno ne vplivana rodnost, ima pa za posledico motnje v spolnosti. Namen diplomskega dela je predstaviti multiplo sklerozo, najpogostejše motnje v spolnosti, ki se pojavijo ob dolgotrajni bolezni ter vpliv bolezni pri načrtovanju družine. Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela. V okviru empiričnega dela pa kvantitativna metodologija raziskovanja. Za raziskovalno orodje je bil uporabljen anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. V raziskavo smo vključili 87 oseb z multiplo sklerozo med 18. in 50. letom starosti, ki so zboleli za multiplo sklerozo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da ima kar 47 % anketiranih motnje v spolnosti. Pri moških je zaznalo težave 44 % anketiranih, najpogosteje so prisotne motnje erekcije, pri ženskah (56 %) pa se najpogosteje pojavlja odsotnost želje po spolnosti. Večina se o težavah v spolnosti ne pogovarja z nikomer. Pri snovanju družine 13 % anketiranih najbolj skrbi ali bodo otroci podedovali multiplo sklerozo. Diskusija in zaključek: Ker gre za bolezen tisočih obrazov, je pomembno, da se bolniki z multiplo sklerozo pogovarjajo o svojih težavah odkrito, kar pomeni tudi o motnjah v spolnosti in načrtovanju družine. Vsakega posameznika je potrebno obravnavati individualno glede na njegove potrebe, saj bodo le tako s strani zdravstvenih delavcev deležni ustrezne oskrbe in zdravljenja, kar jim bo omogočilo kakovostno življenje.
Ključne besede: multipla skleroza, spolnost, motnje, družina, dedovanje
Objavljeno: 23.02.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici