SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2067
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tveganje za nastanek kostno mišičnih obolenj pri delu v negovalnem timu
Katja Mohorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V magistrskem delu smo dali poudarek na tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj in njihovi oceni oz. možnosti ocene v negovalnem timu. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če so v negovalnem timu ogroženi za nastanek kostno mišičnih obolenj in ali se tega dovolj zavedajo. Zanimalo nas je ali so smiselne obstoječe lestvice za izračun tveganja. Metode: Empirični del naloge zajema anonimni vprašalnik, ki smo ga obdelali po kvantitativni metodi dela. Do rezultatov smo prišli s pomočjo vprašalnika, ki je sestavljen iz dveh delov in zajema splošna vprašanja in vprašanja po lestvici MAC. Podatke analizirali s statističnim programom Spss in Excel. Odgovarjalo je 27 medicinskih sester oddelku za intenzivno terapijo, nego, anesteziologijo in terapijo bolečine na Ptuju. Raziskava se je izvajala Aprila 2017. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so medicinke sestre so srednje tvegana skupina za nastanek KMO po lestvici MAC, to pomeni da situacija ni alarmantna, a potrebna obravnave. Najbolj so ogrožene pri pogostosti dvigovanja težki bremen. Tudi vprašalnik ki je sledil je uvrstil medicinske sestre v delno ogrožene za nastanek KMO. Medicinske sestre se zavedajo tveganja kateremu so izpostavljene, a temu posvečajo premalo pozornosti. Sklep: Medicinske sestre se vsakodnevno dvigujejo težka bremena, zato bi bilo nujno potrebno ocenjevati tveganja za nastanek kostno mišičnih obolenj povezanih z delom z težkimi bremeni. Posledično bi se medicinske sestre izobraževale in izvajale ukrepe s katerimi bi preprečile KMO. Vzpodbujat medicinske sestre, da se same trudijo pri preprečujejo KMO.
Ključne besede: rokovanje z bremeni, lestvice za ocenjevanje tveganja, MAC, medicinska sestra, preprečevanje kostno mišičnih obolenj.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 39; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
Znanje med študenti zdravstvene nege na področju nujnih medicinskih ukrepov
Jernej Verčko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih ponesrečencih je najnujnejši ukrep, hiter in samozavesten pristop. Visoko teoretično znanje prenesti v prakso in s tem izboljšati prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera področja nujne medicinske pomoči, predstaviti pravilen pristop in kako učinkovito ukrepati. Raziskali smo, kakšno je znanje dveh ciljnih skupin na teh področjih nujne medicinske pomoči ter kakšna je razlika znanj med tema dvema ciljnima skupinama. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodo raziskovanja. Anketni vprašalnik je vseboval 20 vprašanj zaprtega tipa in eno vprašanje odprtega tipa. Pri tem je raziskovalni vzorec zajemal 80 anketirancev, študentov zdravstvene nege, od katerih eno skupino predstavljajo absolventi, drugo pa študenti v 2. letniku. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Excel in dobljene rezultate ponazorili v grafični obliki. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo postopke iz področja nujne medicinske pomoči v 67 %. Študenti, ki so v absolventu, imajo 73 % poznavanje postopkov, študenti v 2. letniku, pa poznajo postopke nujne medicinske pomoč v 61 %. Sklep: Iz raziskave je razvidno, da so absolventi teoretično bolj podkovani na vseh področjih, ki smo jih raziskovali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, nujna zdravstvena stanja, nenadno oboleli, poškodovanec, predbolnišnično okolje, poznavanje prve pomoči, študenti zdravstvene nege
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 43; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

3.
Dejavniki, ki vplovajo na zadovoljstvo pacientov ter organizacijo dela na primarnem nivoju
Brigita Špes, 2017, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Zadovoljstvo pacientov se odraža v njihovem mnenju, povezano pa je z njihovimi pričakovanji, izkušnjami z odnosom in komunikacijo zdravstvenih delavcev, varovanjem zasebnosti in podatkov pacienta, čakalnim časom, informiranostjo, urejenostjo prostorov in organizacijo dela v ustanovi, v katero prihajajo. Namen magistrskega dela je ugotoviti raven zadovoljstva z delom zdravstvenega osebja v ambulantah družinske medicine in pomen dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno obravnavo na primarni ravni. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V empiričnem delu smo uporabili anketni vprašalnik pacientov, s katerim ugotavljamo zadovoljstvo pacientov z odnosom in komunikacijo zdravstvenih delavcev, varovanjem zasebnosti in podatkov pacientov, čakalnim časom, informiranostjo, urejenostjo prostorov in organizacijo dela v ambulantah družinske medicine primarnega nivoja. Za potrjevanje hipotez smo zaradi neenakomerne porazdeljenosti podatkov uporabili Mann–Whitney in Kruskal–Wallis test. V raziskavi so sodelovali 103 pacienti, ki so zadnji teden v mesecu oktobru 2016 koristili oskrbo v štirih ambulantah družinske medicine zdravstvenega doma. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so pacienti, ki so prišli na zdravstveno obravnavo v ambulante družinske medicine, zelo zadovoljni. Ugotovili smo, da so bolj kot ženske zadovoljni moški (p = 0,001), tako z odnosom in komunikacijo zdravstvenega osebja pri zdravstveni obravnavi, kakor tudi z organizacijo dela. Z organizacijo dela so najbolj zadovoljni starejši od 56 let, saj je njihova ocena 5,00, ti so tudi najbolj zadovoljni s storitvami, povprečni rang = 88,50, in najmanj pacienti srednje starosti od 36 do 55 let, njihova povprečna ocena je 4,60, povprečni rang je 42,05. Izkazalo se je, da naročeni pacienti, povprečni rang = 54,55, čakajo dlje kot nenaročeni, povprečni rang = 35,79, in prihaja do pomembnih razlik (p = 0,001) v času čakanja na zdravstveno obravnavo. Sklep: Pomembno je, da ugotovimo pričakovanja pacientov in kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na njihovo večje zadovoljstvo in jih je potrebno izboljšati.
Ključne besede: zadovoljstvo, pacienti, primarni nivo.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (368,15 KB)

4.
Osveščenost žensk o uporabi folne kisline v času nosečnosti
Helena Jelen, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Folna kislina je vitamin B9, ki ga najdemo v različnih vrstah hrane. Folna kislina je dosegljiva tudi v obliki prehranskega dopolnila, ki je primerno za vse ženske, ki načrtujejo nosečnost. Dodatek folne kisline (0,4 mg dnevno) k prehrani v času pred zanositvijo in do konca prvega tromesečja za 50 do 70 % zmanjša število prirojenih nepravilnosti nevralne cevi pri plodu. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli novembra 2017, uporabili pa smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj. Anketa je bila izvedena preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 40 oseb ženskega spola. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske zadostno osveščene o uporabi folne kisline. Največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. 91 odstotkov žensk je folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem tromesečju nosečnosti. Sklep: Folna kislina je pomembno prehransko dopolnilo, ki je v času pred in v sami nosečnosti povezana z nižjo verjetnostjo napak v razvoju nevralne cevi ploda. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Ključne besede: vitamin B9, okvare nevralne cevi, prehransko dopolnilo, prehrana nosečnice, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (771,11 KB)

5.
DINAMIKA HEMOGLOBINA MED OPERATIVNIMI POSEGI V SPLOŠNI ANESTEZIJI IN NADOMEŠČANJE TEKOČIN Z UPORABO CELL SAVER 5
Sandra Tijanič, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Vsak večji operativni poseg predstavlja nevarnost povečane izgube krvi, na kar moramo biti pripravljeni. Sprva apliciramo kristaloidne in koloidne raztopine, nato pa glede na vrednost hemoglobina, ki se v teh primerih naglo zniža, nadaljujemo z zdravljenjem s KE in krvnimi derivati. Namen: Namen je ugotoviti, ali lahko s CS 5 v celoti nadomestimo izgubljen volumen krvi, kdaj lahko nadomestimo izgubo krvi s kristaloidi in koloidi ter katere vrednosti hemoglobina predstavljajo indikacijo za zdravljenje s KE. Raziskovalna metodologija in metode: S kvantitativno analizo rezultatov smo izvedli presečno enocentrično raziskavo. Podatke smo zbirali s metodo opazovanja. V raziskavo smo vključili 19 primerov iz različnih kirurških področij. Rezultati: V raziskavi smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da pri uporabi CS 5 izgubljenega volumna krvi ne moremo nadomestiti v celoti. V primerih izgube krvi 800 - 1500 ml lahko izgubljen volumen nadomestimo s kombinacijo kristaloidnih in koloidnih raztopin. Prav tako ugotavljamo, da je zdravljenje s KE indicirano glede na vrednosti hemoglobina. Diskusija in zaključek: Pri masivnih krvavitvah je pomembno, da izgubljen volumen krvi hitro pričnemo nadomeščati s kristaloidnimi in koloidnimi raztopinami, nato pa z zdravljenjem s KE, SZP in TP v razmerju 6:6:1, po potrebi pa apliciramo še pripravke fibrinogena. Pomembno je, da poskušamo krvavitev hitro ustaviti z diagnostiko in kirurško hemostazo.
Ključne besede: Izguba krvi, kristaloidi, koloidi, avtotransfuzija, krvni derivati.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 18; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

6.
Odnos do staranja in starejših ljudi
Blaž Benkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Staranju so podvržene vse žive in nežive stvari. Z napredkom znanosti in medicine se je življenjska doba začela podaljševati posledično se je prebivalstvo začelo starati in začele so se tudi spreminjati potrebe prebivalstva. Namen diplomskega dela je bil raziskati odnos dijakov do staranja in starejših ljudi. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik sestavljen iz 23 vprašanj, ki je vključeval del Kogan-ovega vprašalnika za ocenjevanje odnosa do starejših ljudi. V raziskavi so sodelovali dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije. Ugotovljeno je bilo da imajo sodelujoči dijaki na splošno v povprečju pozitiven odnos (doseženih 69 od 108 točk) do starostnikov in staranja. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da imajo dijaki moškega spola nekoliko bolj pozitiven odnos (71 od 108 točk) do starostnikov in staranja, kot dijakinje (65 od 108 točk). Za opravljanje poklica na področju zdravstvene nege starostnika je zainteresirana dobra polovica (53 %) dijakov. Glede na prebrano strokovno literaturo in raziskavo, ki smo jo izvedli med dijaki četrtih letnikov ene izmed srednjih Zdravstvenih šol Slovenije lahko zaključimo, da imajo mladi na sodelujoči srednji šoli pozitiven odnos do starostnikov in staranja, kar je glede na izbiro poklica, ki ga bodo opravljali tudi zelo pomembno.
Ključne besede: starostniki, staranje, teorije staranja, kakovostna starost, medgeneracijsko sožitje.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 28; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Zaposleni v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente
Renata Premzl, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: skrb za umirajočega pacienta predstavlja skupek vrednot, humanosti in človečnosti, ki se prepletajo v zdravstveni negi. Pomemben segment predstavljajo delovne izkušnje, znanje in izobrazba zaposlenih v zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti skrb zaposlenih v zdravstveni negi za umirajoče paciente ter vpliv delovnih izkušenj, znanja in izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi na odnos do skrbi za umirajoče paciente. Raziskovalne metode: izvedena je bila opisna – deskriptivna raziskava. Osnovo raziskovalne naloge je predstavljal pregled domače in tuje strokovne literature. Za raziskavo je bila uporabljena kvantitativna raziskovalna metodologija. Sodelovalo je 49 zaposlenih v zdravstveni negi. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s hi-kvadrat testom in enosmerno analizo variance (ANOVA) z Bonferronijevo korekcijo. Rezultati: rezultati kažejo, da ima večina (84 %) anketirancev pozitiven odnos v skrbi za umirajoče paciente. Ni nam uspelo potrditi povezave med odnosom v skrbi za umirajoče paciente in dolžino delovne dobe (hi-kvadrat = 1,152, p = 0,562), dodatnimi izobraževanji o odnosu v skrbi za umirajoče paciente (hi-kvadrat = 4,743; p = 0,315) ali izobrazbo (hi-kvadrat = 1,175, p = 0,882). Število izkušenj v skrbi za umirajoče paciente je povezano s stopnjo izkazanega strahu pred smrtjo (p = 0,019) in izogibanjem smrti (p = 0,002). Diskusija in zaključek: pozitiven odnos zaposlenih v zdravstveni negi v skrbi za umirajoče paciente je izrednega pomena, saj je v največji meri odvisen prav od njih. Izkušnje s skrbjo za umirajoče paciente zmanjšujejo strah pri zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: zdravstvena nega, oskrba, umiranje, odnos do umirajočih, izobrazba, delovna doba, izkušnje z umirajočimi.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (929,84 KB)

8.
Vpliv intervencij s pomočjo živali na otroke s spektroavtistično motnjo
Aljaž Malec, 2018, diplomsko delo

Opis: Avtizem je razvojno pogojena motnja, ki je sama po sebi neozdravljiva, vendar se lahko simptomi do določene mere obvladajo in zmanjšajo. V diplomskem delu smo predstavili intervencije s pomočjo živali in njihov vpliv na otroke s spektroavtistično motnjo. Našteli smo živali, ki so najbolj primerne za otroke s spektroavtistično motnjo, in njihove lastnosti ter predstavili zadržke pri uporabi intervencij s pomočjo živali pri otrocih s spektroavtistično motnjo. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo dela. Uporabljena literatura so dostopni strokovni in znanstveni članki, knjige, publikacije, zborniki, priročniki ter strokovni verodostojni internetni viri v slovenskem in tujem jeziku v časovnem obdobju od leta 1991 do 2017. Raziskovali smo na kakšen način intervencije s pomočjo živali vplivajo na otroke s spektroavtistično motnjo. Ugotovitve raziskav kažejo, da intervencije s pomočjo živali vplivajo na povečano socialno interakcijo in komunikacijo, boljše razpoloženje, vidne so izboljšave na področju motorike ter zmanjšanje agresivnega vedenja. Za doseganje optimalnih rezultatov je potrebno izvesti najprimernejšo intervencijo, bodisi terapijo ali aktivnost, in sicer z uporabo živali, ki ima najprimernejše lastnosti in karakteristike za določenega otroka s spektroavtistično motnjo. Intervencije s pomočjo živali so dobra alternativna, dopolnila in načeloma neškodljiva oblika zdravljenja, za katero bi se kot zdravstveni delavci morali zavzemati.
Ključne besede: avtizem, aktivnosti s pomočjo živali, terapija s pomočjo živali, vpliv aktivnosti s pomočjo živali, vpliv intervencij s pomočjo živali
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 46; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (457,57 KB)

9.
Poznavanje probiotikov med zdravstvenimi delavci
Tjaša Skornišek, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Probiotiki so koristni, živi mikroorganizmi, ki ugodno vplivajo na naše telo, če jih zaužijemo v dovolj veliki količini. Probiotiki so vedno bolj razširjeni in poznani v svetu, saj lahko z njimi na naraven način izboljšamo delovanje organizma. V magistrskem delu smo predstavili probiotike, probiotične izdelke in njihovo delovanje ter z raziskavo ugotavljali poznavanje in uporabo probiotikov med zdravstvenimi delavci. Metodologija: V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega in polodprtega tipa, izvedli raziskavo, ki je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 44 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v eni izmed slovenskih bolnišnic. Pridobljeno imajo srednjo, višjo, dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo. Rezultate smo računalniško obdelali in grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel, Microsoft Word in SPSS 21 (Statistical Package for Social Science). Za ugotavljanje signifikantne razlike v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe smo uporabili Mann-Whitney U test. Raziskavo smo izvedli leta 2016 v mesecu juniju. Rezultati: Ugotovili smo, da je poznavanje probiotikov med zdravstvenimi delavci zelo dobro, saj definicijo probiotikov pozna 84 % anketirancev. Ti probiotike uporabljajo tudi sami, največkrat preventivno. Ugotovili smo, da signifikantne razlike (Z= -0,98; p = 0.328) v poznavanju probiotikov glede na stopnjo izobrazbe ne obstajajo. Največ informacij o probiotikih anketirani pridobijo na delovnem mestu, želijo pa si jih pridobiti še več. Diskusija in zaključki: V današnjem času, ko je vedno več odkritih bolezni, stresa in »hitrega« načina življenja, je pomembno, da poskrbimo za svoje zdravje in organizem. Dokazano je, da probiotiki dobro vplivajo na telo, zato je njihova uporaba priporočljiva. Raziskava je pokazala, da je seznanjenost ljudi s probiotiki in z njihovim vplivom zelo pomembna, saj lahko le na ta način povečamo njihovo uporabo in s tem posledično pripomoremo k zdravju ljudi.
Ključne besede: probiotiki, poznavanje probiotikov, prehranska dopolnila, zdravstveni delavci, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Obravnava pacienta z duševno motnjo v nadzorovani obravnavi
Manuela Rotar, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes se z duševno motnjo srečuje veliko ljudi in njihovo število z vsakim letom narašča, saj na razvoj duševne motnje vplivajo različni dejavniki. Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo ima možnost obravnave v nadzorovani obravnavi, ki se izvaja na osnovi sklepa sodišča in je pod nadzorom psihiatrične bolnišnice. Obravnava poteka v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V diplomskem delu smo predstavili posebnosti in prednosti obravnave ter najpogostejše duševne motnje, ki se obravnavajo v nadzorovani obravnavi. Poudarili smo tudi pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zdravljenje, in ugotavljali, ali obstajajo pomanjkljivosti in slabosti vodenja bolnika v okviru nadzorovane obravnave. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili na osnovi že obstoječih pisnih virov domače in tuje strokovne literature. Ugotovili smo, da so najpogosteje obravnavane duševne motnje v nadzorovani obravnavi shizofrenija, trajne blodnjave motnje, shizoafektivna motnja, bipolarna afektivna motnja in ponavljajoča se depresivna motnja. Ker nadzorovana obravnava poteka v domačem okolju, pripomore k izboljšanju funkcionalnih sposobnosti in k večji samozavesti obravnavanega bolnika. Po drugi strani pa obravnava poseže v bolnikove pravice, glede prostovoljnega zdravljenja oziroma obravnave.
Ključne besede: Zakon o duševnem zdravju, nadzorovana obravnava, skupnostna obravnava, koordinator nadzorovane obravnave, huda in ponavljajoča se duševna motnja.
Objavljeno: 04.06.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (929,58 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici