| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3057
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za starejše
Ivanka Kampuš, 2021, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja je osrednja tematika številnih študij. Obstaja mnogo definicij kakšno življenje je kakovostno življenje in predvsem kakšna je kakovost življenja v starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stanovalci v domovih za starejše ocenjujejo svojo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija in metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje kakovosti življenja in počutja starostnikov je bil uporabljen validiran vprašalnik »Euro Quality of life – 5 Dimension« (EQ-5D-5L). V raziskavo je bilo vključenih 158 stanovalcev domov za starejše iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Rezultati: Večina starejših v domovih ima zelo velike težave z gibanjem, ne zmorejo samostojno skrbeti za osebno higieno in samostojno opravljati vsakodnevnih aktivnosti, vendar pa kljub temu nimajo težav ali pa imajo malo težav s slabim počutjem ali občutenjem žalosti. Ugotovljeno je bilo, da se starejši ljudje različno pogosto udeležujejo organiziranih aktivnosti. Starejši svoje zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo in dobro, medtem, ko večina kakovost življenja doživlja kot slabo. Diskusija in zaključek: Doživljanje kakovosti življenja starejših ljudi je močno odvisno od zdravstvenega stanja starejših oziroma od njihove ocene zdravja, saj je raziskava pokazala, da tisti starejši ljudje, ki svoje zdravje ocenjujejo kot slabo, tudi kakovost življenja doživljajo kot slabo. Poudariti pa je smiselno še, da na kakovost življenja vpliva tudi vključevanje v aktivnosti, ki so organizirane v domovih za starejše. Udeleženci se sicer različno pogosto vključujejo v organizirane aktivnosti, vzrok za to bi naj bil v načinu življenja v preteklih življenjskih obdobjih.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravje, spremembe v starosti, domska oskrba
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 24; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Motivacijski intervju kot pristop v ambulanti družinske medicine
Jasmina Cvikelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motivacijski intervju je terapevtski pristop, pri katerem z uporabo empatije in spretnimi komunikacijskimi veščinami prek pogovora spodbujamo posameznikovo lastno motivacijo k spremembi, usmerjeni k bolj zdravim vzorcem vedenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti sprejemanje MI kot enega od pristopov v ADM. Metode: V empiričnem delu sta bili uporabljeni kvalitativna metodologija raziskovanja in metoda kvalitativne opisne raziskave. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji, vzorec pa je sestavljalo 10 diplomiranih medicinskih sester, zaposlenih v ambulanti družinske medicine. Za obdelavo podatkov je bila uporabljena metoda vsebinske analize. Rezultati: Glavna kategorija je bila poimenovana kot percepcija motivacijskega intervjuja s strani diplomiranih medicinskih sester v ambulanti družinske medicine, ki vključuje pet podkategorij: opredelitev motivacijskega intervjuja, prednosti uporabe, cilji motivacijskega intervjuja, dejavniki uspešnosti izvedbe, predlogi za spremembe. Omejitve in dejavniki, ki vplivajo na uspešnost izvedbe motivacijskega intervjuja, se v splošnem nanašajo na znanje, izkušnje in veščine diplomiranih medicinskih sester; pomanjkanje razpoložljivega časa; omejitve v komunikaciji s strani pacienta; zainteresiranost za sodelovanje s strani pacienta; socialnoekonomski status; ustreznost prostora; timsko sodelovanje ter dokumentiranje. Razprava in sklep: Diplomirane medicinske sestre večinoma opisujejo motivacijski intervju kot uporaben pristop v ambulanti družinske medicine, vendar se pri svojem delu spopadajo z mnogimi težavami. Smiselno bi bilo organizirati izobraževanja na specifično temo motivacijskega intervjuja in komunikacije ter v sklopu teh izvajati praktične delavnice, kot tudi prilagoditi razpoložljiv čas v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: motivacijski intervju, DMS, pacient, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 16; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (726,38 KB)

3.
4.
Vpliv posttravmatske stresne motnje na posameznika
Rebeka Košec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Posttravmatska stresna motnja velja za najpogostejšo posledico ob izpostavljenosti posameznika travmatični izkušnji. Posttravmatska stresna motnja je opredeljena takrat, ko začetni simptomi travme ne izzvenijo in trajajo dlje kot en mesec. Tako posledično vpliva tudi na kakovost življenja in v posameznikov vsakdan prinaša soočanje s posledicami. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematičen pregled literature. Rezultati: Spoznali smo, da je posttravmatska stresna motnja od uradne uvedbe diagnoze bolje razumljena in raziskana. Kljub dodatnemu znanju pa je opaziti omejen uspeh na področju zdravljenja, saj večina posameznikov ne prejme ustrezne pomoči ali pa njihovo zdravljenje ni optimalno. Razprava in sklep: Raziskave kažejo, da je vpliv travmatične izkušnje na posameznika neizogiben, vseeno pa lahko vplivamo na njen izid z ustrezno pomočjo in pravilnim soočanjem travmatizirane žrtve s travmatičnim dogodkom. Ob tem je poudarjena vloga medicinske sestre, saj se lahko na vseh področjih zdravstvene oskrbe sreča s travmatizirano osebo. Pri tem je pomembno, da medicinska sestra prepozna simptome posttravmatske stresne motnje in vzpostavi zaupen odnos s posameznikom, ki mu je težko govoriti o srečanju s travmo, ter tako odpira pot do zdravljenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da so prav delavci na čelnih linijah nudenja prve pomoči visoko rizično izpostavljeni travmi in posledično posttravmatski stresni motnji.
Ključne besede: travmatična izkušnja, posttravmatska stresna motnja, simptomi, diagnosticiranje, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (476,85 KB)

5.
6.
Kakovost negovalne dokumentacije z vidika osredotočenosti na osebo in vpeljave elektronskega zdravstvenega zapisa
Maja Klančnik Gruden, 2024, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege. Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207 dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega. Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege. Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege.
Ključne besede: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (5,73 MB)

7.
Čuječnost pri materah otrok s cerebralno paralizo
Klementina Zorec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Cerebralna paraliza je kompleksno zdravstveno stanje, ki vpliva na gibanje in motorične funkcije. Matere otrok s cerebralno paralizo se srečujejo s stiskami, vključno s psihološkim stresom, družbeno stigmo in občutkom krivde za otrokovo stanje. Namen diplomskega dela je raziskati, kako lahko tehnike čuječnosti koristijo materam otrok s cerebralno paralizo. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene literature. Vključili smo angleške članke, objavljene zadnjih 10 let v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed in SAGEJournals ter v zbirki podatkov Research Gate. Proces poteka in izbire člankov smo izvedli s smernicami PRISMA in pri tem uporabili opisno metodo dela ter izvedli vsebinsko analizo zbranih podatkov. Rezultati: Identificirali smo 114 zadetkov, v analizo pa so bili vključeni štirje članki. Rezultati kažejo, da so matere otrok s cerebralno paralizo pod stresom in se soočajo s tesnobo, slabšim splošnim zdravjem in občutki krivde. Koristi čuječnosti, ki smo jih identificirali, so manj stresa, obvladovanje čustev, optimizem, boljše fizično počutje in v splošnem višja kakovost življenja. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se z intervencijami in tehnikami, ki slonijo na programu omejevanja učinkov stresa na osnovi čuječnosti, programu čuječega starševstva in meditaciji čuječnosti, uspešno izboljša čuječnost teh mater, ki posledično poročajo o boljšem zdravju, manj stresa, mirnosti in samozavesti. Skrb za otroka staršem povzroča skrbi in stres, če pa ima ta otrok še zdravstvene težave, se pritisk na zdravje staršev, predvsem mater, še dodatno poveča. Tehnike čuječnosti izboljšajo psiho-socialno in fizično zdravje mater.
Ključne besede: čuječnost, matere, cerebralna paraliza
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Self-organization of enzyme-catalyzed reactions studied by the maximum entropy production principle
Andrej Dobovišek, Marko Vitas, Tina Blaževič, Rene Markovič, Marko Marhl, Aleš Fajmut, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: The self-organization of open reaction systems is closely related to specific mechanisms that allow the export of internally generated entropy from systems to their environment. According to the second law of thermodynamics, systems with effective entropy export to the environment are better internally organized. Therefore, they are in thermodynamic states with low entropy. In this context, we study how self-organization in enzymatic reactions depends on their kinetic reaction mechanisms. Enzymatic reactions in an open system are considered to operate in a non-equilibrium steady state, which is achieved by satisfying the principle of maximum entropy production (MEPP). The latter is a general theoretical framework for our theoretical analysis. Detailed theoretical studies and comparisons of the linear irreversible kinetic schemes of an enzyme reaction in two and three states are performed. In both cases, in the optimal and statistically most probable thermodynamic steady state, a diffusion-limited flux is predicted by MEPP. Several thermodynamic quantities and enzymatic kinetic parameters, such as the entropy production rate, the Shannon information entropy, reaction stability, sensitivity, and specificity constants, are predicted. Our results show that the optimal enzyme performance may strongly depend on the number of reaction steps when linear reaction mechanisms are considered. Simple reaction mechanisms with a smaller number of intermediate reaction steps could be better organized internally and could allow fast and stable catalysis. These could be features of the evolutionary mechanisms of highly specialized enzymes.
Ključne besede: enzymes, kinetic data analysis, steady state, self-organization, maximum entropy production
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov
Nikola Matejić, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: COVID-19 je bolezen, ki je privedla do globalne pandemije po vsem svetu in pustila ogromne posledice na duševnem zdravju mladostnikov. Prizadela jih je v času izobraževanja in obdobju odraščanja, v katerem je socializacija največjega pomena. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Metode: V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene literature, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na anksioznost mladostnikov. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Pregledali in analizirali smo znanstveno literaturo in določili nivoje dokazov izbranim člankom. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet člankov. Na podlagi izbranih virov smo ugotovili, da je pandemija COVIDA-19 močno posegla v življenje mladostnikov, kar se jasno odraža v njihovem psihičnem počutju. Posledice številnih ukrepov, kot so socialna izolacija, prepoved druženja, izobraževanje na daljavo in omejitve študentskega dela, so pri mladostnikih sprožile povišano anksioznost, napade panike in stres. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da je pandemija COVIDA-19 povzročila številne težave, kot je poslabšanje duševnega zdravja študentov in pojav anksioznosti. Zato bi bilo smiselno vzpostaviti izboljšano socialno podporo in razviti ustrezne javnozdravstvene intervencije za obravnavo čustvenih, psiholoških in socialnih potreb mladostnikov.
Ključne besede: pandemija COVIDA-19, mladostniki, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

10.
Spiritualna oskrba staršev mrtvorojenih otrok
Danijela Zeme Pečnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Novica o nosečnosti je za bodoča starša pogosto veselo oznanilo. Večina bodočih staršev upaja, da bosta nosečnost in porod potekala brez zapletov in težav. Nekateri starši pa se morajo soočiti z drugačnim izzidom nosečnosti. Spiritualne potrebe ob tihem rojstvu nemalokrat ostajajo nezadovoljene in spregledane. Starši se soočajo s stiskami in spiritualnimi potrebami, ki ostanejo nezadovoljene. Zdravstveno osebje ima premalo znanja o ravnanju s starši, ki doživijo izgubo otroka. Izkazala se je potreba po izobraževanju s področja spiritualne oskrbe v zdravstveni negi.
Ključne besede: mrtvorojenost, duhovna oskrba, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 07.05.2024; Ogledov: 70; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 5.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici