SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2132
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje pravice do zdravstvenega pooblaščenca med pacienti
Dušanka Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Pravica do zdravstvenega pooblaščenca pomeni, da pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let, določi osebo, ki bo v času njegove nesposobnosti odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz ZPacP. Namen raziskave je opozoriti na pravico do zdravstvenega pooblaščenca. Raziskovalne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, vključenih je bilo 144 anketiranih. Anketiranje je potekalo po principu snežne kepe. Rezultati raziskave so bili obdelani s programom Microsoft Excel, hipoteze preverjene s statističnim paketom SPSS V24. Rezultati: Večina anketiranih pozna pravico do vnaprej izražene volje glede zdravstvenih storitev, vendar svoje volje še nikoli niso v naprej izrazili; več kot polovica jih ne pozna pravice do zdravstvenega pooblaščenca, kateri so zanjo že slišali, so zanjo izvedeli iz spleta, ter od zdravstvenega osebja; odstotek tistih, ki jih je zdravstveno osebje poučilo o tej pravici je majhen. Večina jih želi biti bolje seznanjena s to pravico; ne drži, da so višje izobraženi bolje seznanjeni s to pravico; večina anketiranih še ni bila v vlogi zdravstvenega pooblaščenca in ne poznajo nikogar drugega, ki bi že bil v tej vlogi. Diskusija in zaključek: Raziskava kaže na nizko poznavanje in koriščenje te pravice v praksi, na željo po dodatnem informiranju o pravici, in na slabo izvajanje promocije pravice v praksi. Naloga medicinskih sester je tudi promocija zdravja, tako je seznanjenost pacientov o tej pravici dolžnost medicinskih sester, ki bi jo morale izvajati dosledneje.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, volja, upoštevanje, pooblastilo, pooblaščenec, seznanjenost, zdravstveno osebje
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom
Valentina Grm, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: Čustvena inteligenca je združitev medsebojno povezanih čustvenih in socialnih kompetenc. Čustva izkazujemo, uporabljamo pri komunikaciji in tako vzpostavljamo medosebne odnose. Namen zaključnega dela je bil raziskati čustveno inteligenco in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila terenska študija. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Ta je vseboval trditve, povezane s čustveno inteligenco in komunikacijskimi veščinami. Za prikaz rezultatov smo uporabili deskriptivno statistiko, Pearsonov koeficient korelacije za ugotavljanje povezanosti in t-test za ugotavljanje razlik med spremenljivkami. Rezultati: Ugotovili smo, da je stopnja čustvene inteligence pozitivno povezana s stopnjo komunikacijskih veščin pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom (r = 0,0464; p = 0,000). Glede na spol anketirancev in stopnjo čustvene inteligence nismo ugotovili statistično pomembnih razlik (t = 0,672; p = 0,409), tudi glede na delovne izkušnje anketirancev se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v komunikacijskih veščinah pri vzpostavljanju medosebnih odnosov s pacientom. Diskusija in zaključek: Čustva so sestavni del vsakega dela, vendar dobijo specifično razsežnost ravno v zdravstveni negi, saj ta poklic temelji na delu z ljudmi. V raziskavi smo ugotovili, da se čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester povezujejo in vplivajo na vzpostavljanje medosebnih odnosov s pacientom.
Ključne besede: čustva, komunikacija, odnosi, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 61; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Poznavanje oskrbe ran v okviru prve pomoči med laično populacijo
Laura Lipuš, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hitro in pravilno ukrepanje ob nezgodah je izjemno pomembno, saj s tem pripomoremo k boljši prognozi. Pomembno je tudi, da se ljudje zavedajo, da so po svojih najboljših močeh dolžni pomagati poškodovani osebi. V diplomskem delu smo natančneje predstavili katere vrste ran poznamo, ukrepanje pri posameznih poškodbah in načine zaustavljanja krvavitev. Na podlagi zbranih podatkov, smo v raziskavi ugotovili znanje laikov o oskrbi ran. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo deskriptivno metodo analize podatkov. Vključili smo domačo in tujo literaturo iz različnih baz podatkov. V raziskovalnem delu smo uporabil kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izdelali smo anketni vprašalnik, v katerega smo vključili 50 naključno izbranih prebivalcev savinjske regije, starejših od 18 let. Rezultati: Na podlagi raziskave, smo ugotovili dobro poznavanje prve pomoči laične populacije o oskrbi ran. V večini bi bili vsi pripravljeni pomagati komurkoli, ki bi potreboval njihovo pomoč. Dobro poznajo prvo pomoč pri posameznih poškodbah, vendar še vedno niso prepričani ali je njihovo znanje pravilno. Z dodatnimi izobraževanji, katerega bi se udeležili v večini vsi, bi lahko obnovili svoje znanje in bili bolj samozavestni pri dajanju prve pomoči. Sklep: Dobro poznavanje prve pomoči je zelo pomembno, saj lahko s tem rešimo marsikatero življenje. Kadar pride do nezgode je najpomembnejše, da se ne prestrašimo in nudimo takojšno pomoč po naših najboljših močeh in sposobnostih, do prihoda nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: travmatske poškodbe kože, opekline, zunanje krvavitve, ukrepi pri poškodbah, imobilizacija
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 48; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (606,56 KB)

4.
Učinkovitost uporabe »terapije z lutko« v zdravstveni negi oseb z demenco
Jasna Mulej, 2018, diplomsko delo

Opis: UČINKOVITOST UPORABE »TERAPIJE Z LUTKO«V ZDRAVSTVENI NEGI OSEB Z DEMENCO Izhodišča, namen: Število ljudi z demenco se povečuje, zato se vedno bolj iščejo rešitve za zdravljenje le-te. Ena izmed rešitev je terapija z lutkami. V zaključnem delu smo želeli raziskati učinkovitost uporabe lutke pri osebah z demenco, zanima nas tudi, kako lutka vpliva na njih. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Podatke smo zbrali s pregledom mednarodnih podatkovnih baz PubMed in Science Direct. Potek iskanja smo prikazali s PRISMA diagramom. V končno analizo smo vključili 7 študij. Rezultati: Po analizi podatkov smo oblikovali dva tematska sklopa: počutje in socialno življenje. Iz študij je razvidno, da se ljudje po uporabi lutke počutijo bolje, izboljša se njihov odnos do prehranjevanja, osebne urejenosti, izboljša se tudi fizično počutje, počutijo se varnejše in udobnejše. Osebe z demenco postanejo bolj družabne in se aktivneje vključujejo v socialno življenje. Interpretacija in zaključek: Ugotavljamo, da je »terapija z lutko« učinkovita predvsem pri izboljšanju počutja oseb z demenco. Lutka jim omogoča, da dobijo občutek pripadnosti in povezanosti, izboljša se njihova komunikacija njihovi družbeni stiki.
Ključne besede: medicinska sestra, terapevtski pristop, Alzheimerjeva bolezen
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 44; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (847,93 KB)

5.
Celostna obravnava pacienta z rupturo možganske anevrizme
Urška Slavič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ruptura možganske anevrizme lahko v trenutku povzroči hude posledice na možganih, ki lahko privedejo do smrti, invalidnosti ali popolne ozdravitve. Možganske anevrizme delimo glede na obliko, lokacijo in vzrok. Po rupturi pride v večini primerov do subarahnoidne krvavitve, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Potrebno je čimprejšnje diagnosticiranje in zdravljenje ter ustrezna in strokovna nevrokirurška zdravstvena nega, da pacienta obravnavamo celostno. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze. Primerjali in analizirali smo slovensko in tujo strokovno literaturo, ter na koncu odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Subarahnoidna krvavitev je nujno stanje, ki zahteva hiter transport v bolnišnico in čimprejšnje diagnosticiranje. Zdravljenje je lahko endovaskularno ali nevrokiruško. Po zdravljenju je potrebna obsežna nevrokirurška zdravstvena nega, ki zahteva natančnost, strokovnost in usposobljenost zdravstvenega osebja. Pri oceni pacientovega stanja upoštevamo nevrološko oceno in oceno vitalnih funkcij. Po zdravljenju ima veliko pacientov posledice v nadaljnjem življenju. Diskusija in zaključek: Pri rupturi možganske anevrizme je smrtnost tako visoka zaradi same krvavitve v možgane, komplikacij, izida zdravljenja in pacientov, ki umrejo preden pridejo do bolnišnice. Vloga medicinske sestre pri rupturi možganske anevrizme je ključna pri kontroli in opazovanju celotnega stanja pacienta, izvajanju zdravstvene nege in pravočasnem ukrepanju ob komplikacijah. Trenutno je bolj uporabljeno endovaskularno zdravljenje, saj ima več prednosti, se razvija in napreduje v razvoju.
Ključne besede: subarahnoidna krvavitev, nevrokirurška zdravstvena nega, vloga medicinske sestre pri nevrološkem pacientu, možgansko žilne bolezni, zdravljenje subarahnoidne krvavitve.
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 59; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

6.
Zdrava prehrana od rojstva do prvega leta starosti
Aleksandra Pristovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Zdrava prehrana otroka je skrb staršev, ki otroku že v samem začetku dajo osnovo za dober razvoj in zdravo življenje. Matere se morajo zavedati pomembnosti zdravega prehranjevanja in to prenesti na otroka. Pri tem so jim v pomoč in vodilo medicinske sestre, ki matere spodbujajo in vodijo. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativni metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. S pomočjo program Microsoft Excel smo določili vrste spremenljivk (nominale, ordinale, intervale) ter jih predstavili v obliki grafov. Rezultati: Pri anketi je sodelovalo 40 mater. Raziskava je pokazala, da matere mlajše od 30 let ne dojijo dlje (33 %) kot matere stare nad 30 let (36 %). Ugotovili smo, da so prvorodke manj podučene (83 %), da je dojenje do prvega leta starosti za otroka dobro kot mnogorodke (95 %). Matere, ki imajo prvega otroka so bolje podučene katere tekočine ponuditi po 6. mesecih starosti (83 %) kot matere v več otroki (77 %). Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave so pokazali, da ne glede koliko otrok imajo matere in koliko so stare še zmeraj prihaja do pomankanja znanja. Matere so v večini seznanjene o zdravi prehrani nosečnice in otrok. Zato je ključno nadaljnjo sodelovanje z medicinsko sestro, da bi matere resnično lahko sledile najnovejšim smernicam in bile dovolj samozavestne pri odločitvah, ki so dobre za otrokov razvoj in zdravo življenje.
Ključne besede: smernice zdravega prehranjevanja, dojenje, medicinska sestra.  
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 26; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Zdravstvena nega osredotočena na osebo z demenco
Tjaša Kitak, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Število ljudi z demenco tako v svetu kot v Sloveniji strmo narašča, zato je zelo pomembno, da zgodaj prepoznamo in odkrijemo prve znake demence. Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je pomembno, da si medicinske sestre pridobijo potrebna znanja in veščine. Na osebo osredotočena zdravstvena nega je holistični pristop, ki obravnava osebo kot individualno živo bitje ter upošteva njene potrebe in vrednote in je mednarodno najbolj priznan pristop za kakovostno obravnavo osebe z demenco. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo z metodo opazovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnega lista s 13 trditvami. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da negovalno osebje izvaja zdravstveno nego osredotočeno na osebo z demenco. Ugotovili smo, da negovalno osebje pri svojem delu uporablja pristop na osebo osredotočene zdravstvene nege. Diskusija in zaključek: Pri zdravstveni negi osredotočeni na osebo z demenco je pomembna holistična obravnava osebe z demenco. Za ta pristop je potrebno kontinuirano izobraževanje medicinskih sester.
Ključne besede: dementna oseba, medicinska sestra, na osebo osredotočena zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 19; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (754,70 KB)

8.
Vloga medicinske sestre pri preprečevanju podhranjenosti v enoti intenzivne terapije
Sara Polenšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Podhranjenost je še vedno velik problem zdravstvenega varstva v Sloveniji in po vsem svetu. Zaradi umrljivosti predstavlja veliko nevarnost za bolnika. Zelo je pomembno, da pravočasno diagnosticiramo bolnike, pri katerih je podhranjenost že prisotna ali imajo visoko tveganje za njen nastanek. S tem lahko zmanjšamo zaplete in izboljšamo potek samega zdravljenja. Pri tem pa ima veliko vlogo medicinska sestra, saj skrbi za ustrezno prehranjenost bolnika. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedli smo deskreptivno presečno študijo. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, v katerem so sodelovali zaposleni v negovalnem timu na enotah za interno in kirurško intenzivno terapijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da je stopnja zavedanja o nujnosti izvajanja prehranskega presejevanja, zmerna, saj je povprečna vrednost trditev znašala 3,17. Na obeh enotah intenzivne terapije se prehransko presajanje le deloma izvaja, ker je bila povprečna vrednost teh trditev 3,83. To pomeni, da redno opravljajo meritve telesne teže in višine, ampak ne uporabljajo lestvic prehranskega presajanja, saj so to trditev ocenili z zelo nizko povprečno vrednostjo 2,32. Večina jih je mnenja, da znajo prepoznati povezanost med zapleti podhranjenosti in izidom zdravljenja, saj je bila povprečna ocena trditev 3,86. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo veliko vlogo v prepoznavanju podhranjenosti, vendar bi morale biti na oddelku bolj povezane z dietetikom in zdravnikom. Na to temo bi potrebovale dodatna izobraževanja in znanja, saj bi se s tem v delo in prepoznavo podhranjenosti še bolj vključile.
Ključne besede: bolnik, prehranjevanje, kritično bolni, prehransko presajanje, pomen prehrane.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 90; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

9.
Uporaba asertivne komunikacije za reševanje konfliktov v zdravstveni negi
Jasmina Pišotek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Asertivna komunikacija oz. asertivnost je ena najpomembnejših veščin medicinskih sester na delovnem mestu, še posebej za zmanjševanje vsakodnevnih napetosti, reševanje konfliktov, gradnjo učinkovitih odnosov med timi zdravstvene nege in zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege. Namen diplomskega dela je bil predstaviti asertivno komunikacijo, opisati njen pomen v zdravstveni negi in ugotoviti uporabo le te za reševanje konfliktov v zdravstveni negi. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo raziskovanja. Rezultate smo pridobili s pomočjo ankete oz. strukturiranega vprašalnika. Vključili smo 50 naključno izbranih diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov ali tehnikov zdravstvene nege, zaposlenih na kirurškem področju ter v domu za ostarele. Rezultate smo računalniško obdelali in jih grafično prikazali s pomočjo programov Excel 2013, Microsoft office word 2013 ter IBM SPSS Statistics 22. Rezultati: Vrnjenih smo dobili vseh 50 anketnih vprašalnikov, od tega je bilo 46 (92%) anketirancev ženskega spola in 4 (8%) moškega. Ugotovili smo, da je večina, 31 (62%), anketirancev preobremenjenih, vendar se jih kljub temu kar 41 (82%) vede asertivno. Ugotovili smo tudi, da se asertivnost glede na področje dela ne razlikuje. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da zdravstveni delavci asertivnost relativno dobro poznajo in jo v veliki meri tudi uporabljajo. Menimo, da bi z rednim izvajanjem treningov asertivnosti v kliničnem okolju lahko dosegali še višjo kakovost zdravstvene nege, manj konfliktov, posledično tudi boljše medosebne odnose ter višjo stopnjo zadovoljstva pri delu zaposlenih v zdravstveni negi. To bi prav tako občutili tudi pacienti.
Ključne besede: asertivnost, komunikacija, komunikacijske tehnike, nesporazumi v zdravstvu, medicinske sestre, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, medosebni odnos.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Tehnologija monitoringa dinamike zeničnega refleksa s pupilometrijo
Miha Trupi, 2018, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zenice so del telesa katere so pomemben indikator za dokazovanje dogajanj v telesu. Prav tako je merjenje širine zenic zelo pomemben dejavnik pri diagnozi bolezni. Namen raziskave je bil analizirati spremenljivke pupilometra in v simulacijskem okolju simulirati patološki in normalni zenični refleks. Raziskovalne metode: Eksperimentalno deskriptivno študijo smo izvedli v simulacijekm okolju na simulatorju METI HPS. Za meritve zeničnega refleksa smo uporabljali pupilometer NPi-200, proizvajalca neuroptics. Normalni zenični refleks smo simulirali tako da smo na simulatorju nastavili zdravega bolnika in modelsko zasnovan odziv. Patološka scenarija sta vsebovala neodzivne zenice premera 3mm in 8 mm. Rezultati: Ugotavljamo, da je s pupilometrijo mogoče izmeriti spremenljivke kot so širina zenic, latenca širjenja oziroma oženja, zenic in poseben NPI (neurological pupil) indeks. Pri patološkem scenariju neodzivnih zenic veličine 3 mm ugotavljamo ,da aparat izmeri povprečno vrednost 3,02 ±0,09 mm. Pri neodzivnih zenicah premera 8 mm pa smo dobili povprečno vrednost 8,69 ±0,09 mm. Ostale spremenljivke pri patoloških scenarijih pričakovano niso bile prikazane. Razprava in zaključek: Ugotavljamo da je simulator ustrezno orodje za prikaz delovanja aparata kot za možnost učenja različnih scenarijev. Pri normalnih meritvah na HPS METI simulatorju, bi lahko meritve bile še bolj natančne če bi imeli zmogljivejše simulacijsko oko.
Ključne besede: simulacije, nevrološka stanja, HPS METI simulator, NPi-200, meritve, urgentna stanja, simulacijski center
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 76; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici