1. Učinkovitost izobraževalnih intervencij pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezoLiza Kralj, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti, družinska anamneza pa je eden najpomembnejših neizogibnih dejavnikov tveganja. Namen je bil ovrednotiti učinkovitost izobraževalnih intervencij zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v PubMed, CINAHL (EBSCOhost), Web of Science ter Cochrane Library. Raziskave smo kritično ocenili z JBI orodjem ter uvrstili v hierarhijo dokazov. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Analizirali smo 11 raziskav ter oblikovali tri glavne kategorije: učinkovitost intervencij, vlogo družinske anamneze ter oblike in izvedbo intervencij. Podkategorije vključujejo izboljšanje znanja o tveganju, spremembo vedenja, klinične/nebiokemične izide, identifikacijo in vključevanje družinskih članov, motivacijo skozi družinske izkušnje, sistematično zbiranje anamneze, osebno svetovanje in edukacijo ter digitalne in eHealth rešitve.
Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije zdravstvenih delavcev učinkovito zmanjšujejo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Individualno prilagojeni, multidisciplinarni programi izboljšujejo krvni tlak, lipidni profil, telesno maso ter spodbujajo trajne spremembe življenjskega sloga.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, družinska anamneza, izobraževalne intervencije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Psihološka podpora pri procesu rehabilitacije pacientov s poškodbo hrbtenjačeAleksandra Jović, 2025, magistrsko delo Opis: Poškodbe hrbtenice in hrbtenjače predstavljajo eno izmed najzahtevnejših
zdravstvenih stanj tako z vidika zdravljenja kot rehabilitacije. Psihološka podpora je
ključna komponenta celostne obravnave pacientov s poškodbo hrbtenjače, saj menimo,
da pomembno vpliva na njihov proces zdravljenja in okrevanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija z izvedbo polstrukturiranih
intervjujev. Podatki so analizirani z metodo tematske analize. Pred začetkom so
pridobljena soglasja etične komisije ustanove in udeležencev. V raziskavo je bilo
vključenih deset oseb po poškodbi hrbtenjače. Povprečna starost udeležencev je znašala približno 44 let. Analiza je razkrila
glavno temo: vpliv psihološke podpore na uspešnost rehabilitacije. Podtemi sta se
nanašali na psihološko podporo po poškodbi, vključno z doživljanjem čustev in podporo
bližnjih, ter na podporo zdravstvenega osebja med hospitalizacijo in rehabilitacijo. Rezultati potrjujejo pomembnost psihološke podpore v rehabilitaciji oseb s
poškodbo hrbtenjače. Dostopnost podpore prispeva k večji motivaciji, optimizmu in
sodelovanju pacientov. Čeprav uspešnost rehabilitacije ni bila neposredno obravnavana,
so ključni dejavniki uspeha razvidni iz osebnih izkušenj in vedenjskih odzivov udeležencev. Psihološka podpora pomembno prispeva k uspešnejši rehabilitaciji oseb s
poškodbo hrbtenjače, kar poudarja potrebo po dodatnem usposabljanju zdravstvenega
osebja na tem področju.
Ključne besede: psihološka podpora, poškodba hrbtenjače, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (908,61 KB) |
3. Podpora materam, ki so zdravljene od odvisnosti prepovedanih substanc pri oskrbi dojenčkaPatricija Junger, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ženskam, zlasti materam, so pogosto pripisane vloge negovalk in skrbnic. Podpora materam, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od prepovedanih substanc, je ključna pri skrbi za njihove dojenčke. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna mora biti podpora materam, ki so vključene v zdravljenje od odvisnosti prepovedanih substanc, pri oskrbi dojenčka, na podlagi pregleda literature.
Metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni metodi, ki je uporabljena za sistematično zbiranje relevantnih znanstvenih virov, analizo in sintezo člankov ter prikaz rezultatov. Strokovno literaturo smo pridobili iz podatkovnih baz, kot so CINAHL, Cochrane Library, PubMed, Sage, MEDLINE, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Sinteza literature je bila opravljena na podlagi pregleda literature.
Rezultati: Analiza sedmih raziskav kaže, da zgodnje vključevanje mater v zdravljenje, zmanjšuje tveganje za škodljive učinke na plod in novorojenčka. Psihosocialna podpora izboljšuje duševno zdravje mater in razvoj otrok. Kljub stigmi so se celostni programi z zdravstveno, s socialno in starševsko podporo izkazali za učinkovite pri zdravljenju in krepitvi starševskih zmožnosti.
Razprava in zaključek: Raziskave kažejo, da celostna in zgodnja podpora materam, odvisnim od prepovedanih substanc, ter njihovim otrokom izboljšuje izide. Ključni so programi, ki združujejo zdravljenje, psihološko in socialno podporo ter krepitev starševskih veščin. Potrebne so dodatne, zlasti dolgoročne raziskave o trajnih učinkih teh intervencij.
Ključne besede: pomoč, terapija, zasvojenost, nedovoljene droge, otrok
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Učinkovite nefarmakološke intervencije za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem okoljuTamara Filipič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Glavoboli pri otrocih predstavljajo pogost zdravstveni problem, ki lahko pomembno vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje, psihofizično počutje in kakovost življenja. Zaradi pogostosti te težave se v klinični praksi vse pogosteje uveljavljajo pristopi, ki ne temeljijo na uporabi zdravil, z namenom preprečevanja in obvladovanja glavobolov. Namen zaključnega dela je ugotoviti učinkovitost nefarmakoloških intervencij za preprečevanje glavobolov pri otrocih v kliničnem in okolju.
Metode: Izveden je bil pregled literature. Uporabljene so bile deskriptivna metoda ter metode analize, sinteze in kompilacije. Iskanje znanstvenih virov je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SpringerLink in preko iskalnika Google Scholar. Upoštevani so bili vključitveni in izključitveni kriteriji. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav, ki so pokazale, da so nefarmakološke intervencije, kot so fizioterapija, biofeedback, joga, meditacija in kognitivno-vedenjska terapija, učinkovite pri zmanjšanju pogostosti in intenzivnosti glavobolov. Večina teh pristopov je varnih in dobro prenosljivih in jih je mogoče uporabiti kot dopolnilo ali nadomestilo zdravila.
Razprava in zaključek: Nefarmakološki pristopi so varni in učinkoviti pri zmanjševanju glavobolov pri otrocih in izboljšanju kakovosti življenja, vendar so na tem področju potrebne nadaljnje raziskave in večja uporaba teh metod v klinični praksi.
Ključne besede: otroška nevrologija, terapevtski pristopi, kronična bolečina
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1011,71 KB) |
5. Psihosocialna podpora medicinske sestre staršem in otroku z levkemijoKaja Podjavoršek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Levkemija predstavlja veliko izzivov za otroke in njihove starše, saj posega v vsakdanje življenje. Pri obravnavi otrok z levkemijo in njihovih staršev je pomemben celosten pristop, ki vključuje pomoč pri psihičnih in čustvenih težavah. Namen diplomskega dela je raziskati psihosocialne tehnike medicinske sestre pri obravnavi staršev in otroka z levkemijo v akutni fazi zdravljenja.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect z vnaprej določenim iskalnim nizom in omejitvami, postopek pa ponazorili z diagramom PRISMA. Izbrane članke smo analizirali z vsebinsko analizo in jih kodirali v proste kode, kar je omogočilo strukturirano razumevanje ključnih tem v literaturi.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov. Raziskave kažejo, da psihosocialna podpora medicinskih sester zmanjšuje anksioznost, povečuje čustveno stabilnost ter izboljšuje kakovost življenja otrok z levkemijo in njihovih staršev. Podkategorije vključujejo psihološko blagostanje otrok, podporo staršem, psihosocialne intervencije ter komunikacijo in odnose, kar poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi.
Zaključek: Otroci z levkemijo in njihovi starši se srečujejo z izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Psihosocialna podpora je ključna za zagotavljanje njihove dobrobiti.
Ključne besede: levkemija, podpora, intervencije, stiska, izzivi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. Komunikacija medicinskih sester s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapijeMartina Tovarnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacija je temeljna veščina v zdravstveni negi. Komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov v enotah intenzivne terapije predstavlja izziv za medicinske sestre. Namen zaključnega dela je predstaviti elemente učinkovite komunikacije s svojci kritično bolnih ter vpliv komunikacije s svojci na proces zdravstvene nege.
Metode: Uporabljene so bile metode pregleda, analize in sinteze znanstvene literature. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze PubMed, CINAHL in ScienceDirect. PRISMA diagram smo uporabili za prikaz poteka procesa identifikacije, pregleda, primernosti in vključitve ustreznih znanstvenih člankov. Zbrane podatke smo analizirali z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od skupno 259 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 12 člankov. Oblikovali smo pet glavnih tem: komunikacija, vključitev svojcev v proces zdravstvene nege, kulturne kompetence v zdravstveni negi, podporne mehanizme ter ovire pri komunikaciji v zdravstveni negi.
Razprava in sklep: Učinkovita komunikacija s svojci kritično bolnih pacientov obsega iskreno, odprto, pravočasno in empatično komuniciranje. Takšna komunikacija pripomore k vzpostavitvi in krepitvi medosebnih odnosov ter sodelovanju svojcev v procesu zdravstvene nege ter dviguje raven zaupanja in ugled medicinskih sester.
Ključne besede: komunikacija, svojci kritično bolnih pacientov, enote intenzivne terapije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (588,34 KB) |
7. Preprečevanje okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodihLidija Županc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zajezitev okužb pri osebah z demenco, ki bivajo v socialnovarstvenih zavodih, predstavlja pomemben izziv na področju javnega zdravja. Posebne težave nastajajo pri nadzoru in obvladovanju okužb, povezanih z zdravstvom. Namen magistrskega dela je pojasniti pomen preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih ter opisati različne pristope za njihovo preprečevanje.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library, Google Scholar in COBISSA z vnaprej določenim iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Analiza in sinteza identificiranih člankov sta bili izvedeni s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele ter z opisnim povzemanjem.
Rezultati: Skupno smo identificirali 35 člankov in v končno analizo vključili 9 člankov. Ključni ukrepi preprečevanja okužb pri osebah z demenco v socialnovarstvenih zavodih so vzdrževanje primernega okolja, zdravstveno vzgojno delo osebja z vključevanjem oseb z demenco in njihovih svojcev, proaktivni pristopi, pravočasne intervencije, pri čemer so pomembne deeskalacijske tehnike komunikacije.
Razprava in zaključek: Usmerjeno delovanje na področju obvladovanja okužb v socialnovarstvenih zavodih je nujno. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave oseb z demenco se uporabljajo različni pristopi, metode in orodja. Postopki morajo biti v skladu s strokovnimi navodili ter predstavljati neopazen, a ključen del vsakodnevnih opravil.
Ključne besede: institucionalno varstvo, osebe s kognitivno motnjo, preprečevanje prenosa okužb, povezanih z zdravstvom
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. Upravljanje tekočinske bilance pri obsežnih opeklinahManca Šadl, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Opekline so poškodbe tkiva, ki jih povzročajo različni dejavniki in pogosto vodijo v obsežno izgubo tekočin. Pri večjih opeklinah je ustrezno nadomeščanje tekočin ključno za preživetje, vendar ostaja optimalna strategija nejasna. Parklandska formula, ki je v klinični praksi najpogosteje uporabljena, je pogosto povezana s prekomernim nadomeščanjem tekočin in zapleti, kot so akutna ledvična odpoved, kompartment sindrom ali večorganska okvara. Namen zaključnega dela je raziskati in analizirati upravljanje tekočinske bilance pri pacientih z obsežnimi opeklinami.
Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline (EBSCOhost), CINAHL (Ultimate), Web of Science in ScienceDirect (Elsevier). Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku. Pregled literature je prikazan v PRISMA diagramu, kakovost raziskav pa je bila ocenjena s kritično analizo. Rezultati so prikazani v evalvacijski ter sintezni tabeli.
Rezultati: V končno analizo so bile vključene 3 analize. Nobena od primerjalnih strategij, kot so uporaba formul za računanje (modificirana Brookova ali Baxterjeva formula), dodatek 5 % albumina ali uporaba HES 130/0,4, ni pokazala prednosti pred standardno kristaloidno terapijo. Kratkoročna 28-dnevna smrtnost je bila nizka in primerljiva med skupinami.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da izbira formule ali dodatek koloidov ne izboljšata preživetja in ne zmanjšata zapletov pri odraslih z obsežnimi opeklinami, kadar je tekočinska terapija skrbno odmerjena. Ključnega pomena je natančno spremljanje diureze in vitalnih znakov.
Ključne besede: upravljanje tekočinske bilance, nadomeščanje tekočin, opekline in izidi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (768,61 KB) |
9. Izkušnje starejših oseb z oskrbo v domovih za starejšePia Deučman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi demografskega staranja prebivalstva postaja dolgotrajna institucionalna oskrba starejših oseb eden izmed osrednjih izzivov sodobne družbe. Kakovost oskrbe pomembno vpliva na vsakdanje življenje in dobrobit stanovalcev domov za starejše. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako starejše osebe doživljajo oskrbo v domovih za starejše in kateri dejavniki vplivajo na njihovo zadovoljstvo.
Metode: Zaključno delo temelji na sistematičnem pregledu znanstvene in strokovne literature, izbrane s pomočjo iskalne strategije po pristopu PIO. V iskanje so bile vključene tri mednarodne podatkovne baze. Za analizo podatkov je bila uporabljena narativna sinteza.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet kvalitativnih raziskav. Ugotovitve kažejo, da izkušnje starejših oseb z oskrbo zajemajo pet ključnih tem: avtonomija, medosebni odnosi, telesno in čustveno počutje, občutek doma in prehod v institucionalno oskrbo.
Razprava in zaključek: Kljub številnim pozitivnim vidikom oskrbe, kot sta varnost in dostop do storitev, starejše osebe pogosto poročajo o izgubi samostojnosti in občutku izolacije. Individualiziran pristop, vključevanje stanovalcev v odločitve in poudarek na čustveni podpori so ključni za izboljšanje kakovosti oskrbe
Ključne besede: izkušnje starejših oseb, dom za starejše, dolgotrajna oskrba, kakovost oskrbe, institucionalno bivanje
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (683,42 KB) |
10. |
