SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2089
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 6; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege
Aleš Leb, 2018, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je bistvenega pomena za paciente z neozdravljivo boleznijo in njihove svojce. Kadar pa se pojavi potreba po paliativni oskrbi pri pacientu z duševno motnjo, je potrebno zaradi specifičnosti bolezni takemu pacientu nameniti še posebno pozornost. Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje paliativne oskrbe pacienta z duševno motnjo med študenti zdravstvene nege.
Ključne besede: paliativa, zdravstvena nega, medicinska sestra, motnje v duševnem zdravju, znanje.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Odnos študentov do obravnave hospitaliziranih otrok
Martin Bosilj, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Dober medosebni odnos ima velik pomen pri zagotavljanju kakovostne in celovite zdravstvene nege. Na vzpostavitev dobrega odnosa med študenti, otrokom, starši/skrbniki ter zdravstvenimi delavci vpliva več različnih dejavnikov, ki so medsebojno povezani, vendar med njimi najbolj izstopa pomanjkljiva komunikacija. Z pomanjkljivo komunikacijo se študenti nemalokrat srečujejo med opravljanjem kliničnega usposabljanja, še posebej na pediatričnem področju. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Pri izdelavi vprašalnika smo si pomagali s teorijo Calliste Roy “adaptacijski model”. Za zbiranje in urejanje podatkov smo uporabili urejevalnik besedil Microsoft Word in Excel ter podatke nato predstavili tabelarno. Anketiranje smo izvedli s pomočjo odprtokodne aplikacije EnKlikAnketa. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 študentov. 92% anketirancev meni, da imajo študenti konkreten odnos in pristop pri obravnavi hospitaliziranih otrok. Anketiranci si želijo več usposabljanja za boljše komunikacijske spretnosti, saj jih 48% meni, da v simuliranem okolju na fakulteti niso pridobili ustreznega znanja o načinu komuniciranja za vzpostavitev dobrega odnosa z otroki. Diskusija in zaključek: Spoznali smo, da vsi sodelujoči pri obravnavi otroka pomembno prispevajo k odnosu. Glavni krivec za poslabšanje odnosa leži v strahu, nezaupanju in pomanjkljivi komunikaciji. Dober odnos je ključnega pomena pri obravnavi hospitaliziranega otroka.
Ključne besede: Komunikacija, klinično usposabljanje, medicinska sestra, družina, hospitalizacija.
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 5; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (735,07 KB)

4.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 4; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

5.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 3; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Uporabnost aparature morapex a v pralnici
Tjaša Mikluš, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Bolnišnično okolje predstavlja veliko nišo za razvoj patogenih organizmov. Med vektorje prenosa mikroorganizmov sodijo tudi tekstilije, ki so v negi pacienta z njim v neposrednem kontaktu. Zato je pomembno zagotavljanje ustrezne kontrole kakovosti postopkov razkuževalnega procesa tekstilij. Tako se razvijejo nove optimalne rešitve detekcije in identifikacije patogenih mikroorganizmov, ki morajo biti hitre, dostopne, cenovno ugodne, hkrati pa tudi nedestruktivne. Metodologija: V raziskavi smo izvedli vzorčenje v pralnici na kritičnih kontrolnih točkah. Vzorčili smo 5 tekstilij na petih različnih mestih. Tekstilije smo zaradi sledljivosti označili s pomočjo pralne vreče. Vzorčenje je bilo izvedeno z aparatom Morapex A z nedestruktivno metodo eluiranja. Eluate smo v laboratoriju aseptično nanesli na RODAC agar plošče in po inkubaciji prešteli število kolonij in ocenili morfološki izgled kolonij Pri tem smo ugotavljali uporabnost aplikacije Morapex A aparata za kontrolo kakovosti pralnega procesa. Rezultati: Ugotovili smo, da se s pranjem v pralnici zagotovi ustrezna higiena tekstilij, v kolikor ne pride do ponovne rekontaminacije. Slednja je najpogostejša po stiku opranega perila z osebjem pralnice. Pogostejše vzorčenje z Morapex A napravo doprinese k hitrim odkrivanjem morebitnih kontaminacij pralne linije. V času raziskave se je izkazalo, da aplikacija naprave Morapex A za uporabo monitoringa higiene tekstilij le delno nadomešča uveljavljene metode, saj je vzorčenje z njo nedestruktivno in tako omogoča sledljivost vzorca, pri čemer je metoda omejena z vrsto tekstilije in števnostjo vzorcev. Sklep: Z uvedbo Morapex A aparature v kontrolo kakovosti pralnega procesa bi izboljšali sledljivost vzorca, zaradi nedestruktivnosti metode pa povečali tudi pogostost vzorčenja.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, pralni proces, higiena tekstilij, RODAC agar plošče, nedestruktivna metoda.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 120; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (959,57 KB)

7.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 96; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

8.
Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorju
Nejc Centrih, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm. Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma. Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami. Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 52; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

9.
Zagotavljanje kakovosti in varnosti pacienta z omejenimi kadrovskimi in materialnimi resursi v bolnišničnem okolju
Anita Vogrinčič Černezel, 2018, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pomanjkanje ustreznih kadrovskih normativov v zdravstveni negi je pereč problem, ki je v slovenskem prostoru prisoten že nekaj časa. Svetovna gospodarska kriza pa je razmera še zaostrila. Posledica je bilo sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je posegel tudi na področje zaposlovanja v zdravstvu in zdravstveni negi. Zdravstvena nega je s tem bila postavljena pred velik izziv. Na eni strani so posamezni zavodi začeli uvajati sistem vodenja kakovosti in varnosti, na drugi strani pa so se soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra. Namen: V magistrskem delu smo skušali prikazati ali je sploh možno in na kakšen način je možno zagotoviti kakovostno in varno obravnavo pacientov ob pomanjkanju kadrovskih in materialnih virov. Teoretični del magistrskega dela kratko povzema načine doseganja kakovosti in varnosti, v empiričnem delu pa skušamo ugotoviti, kako zdravstveni delavci vidijo pomanjkanje kadra in materiala potrebnega za delo, obenem pa želimo ugotoviti ali sistem vodenja kakovosti dejansko omogoča kakovostno in varno obravnavo uporabnikov zdravstvenih storitev. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitatvno raziskovalno metodo. Anketni vprašalnik smo razdelili na več vsebinskih sklopov. S pomočjo Likertkve lestvice smo preverili stopnjo strinjanja respondetov s posameznimi trditvami. Podatke smo obdelali z opisnimi in inferenčnimi statističnimi metodami, uporabili smo osnovne opisne statistike. Na posamezne oddelke v Splošni bolnišnici Murska Sobota, smo razdelili anketne vprašalnike med zaposlene v zdravstveni negi. Razdeljenih je bilo 150 vprašalnikov, od tega jih je bilo izpolnjenih in vrnjenih 125. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni poznajo sistem vodenja kakovosti v bolnišnici, tako, da smo prvo hipotezo lahko potrdili. Respondenti niso enotni v mnenju, da imajo na razpolago vse potrebne pripomočke za izvajanje kakovostne in varne zdravstvene nege, zato druge hipoteze v celoti ne moremo potrditi. Diskusija: Iz rezultatov raziskave sledi, da je sistem vodenja kakovosti v bolnišnici zastavljen tako, da zaposleni dobijo informacije potrebne za kakovostno in varno obravnavo pacientov, vendar pa bo potrebno z dodatnimi ukrepi doseči, da bodo zaposleni izvajali zdravstveno nego s sodobnimi materiali, ki bodo stalno na razpolago.
Ključne besede: Kakovost, varnost, standardi zdravstvene nege, kategorizacija, dokumentacija, klinične poti, kazalci kakovosti, sodobni materiali, kader
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 21; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
Ergonomsko nepravilni pristopi pri obravnavi pacienta in analiza obremenitve ledvenega dela hrbtenice medicinskih sester z merilnikom me6000
Maja Küčan, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Intenzivni oddelki so s svojo kompleksnostjo in zahtevnostjo obravnave pacientov eni izmed fizično najbolj zahtevnih oddelkov. Delo medicinskih sester namreč poteka večinoma stoje, kar dopolnjujejo najrazličnejši gibi. Izrednega pomena je pravilno izvajanje fizičnih gibov medicinskih sester, kajti njihova izpostavljenost obremenitvam ledvenega predela hrbtenice je precejšnja. Z upoštevanjem načel pravilnega sklanjanja ter predvsem dvigovanja bremen se tveganje za razvoj težav v hrbtenici bistveno zmanjša. Namen: V magistrskem delu odgovarjamo na vprašanja o obremenitvah ledvenega dela hrbtenice pri medicinskih sestrah na intenzivnem oddelku. Metode: Uporabili smo anketni vprašalnik pri 23 medicinskih sestrah, s katerim smo ugotavljali njihovo seznanjenost z načeli pravilnih drž pri rokovanju s pacienti ter upoštevanje le-teh. S pomočjo aparature Biomonitor ME6000 ter spremljajočega programskega paketa, pa smo ugotavljali, kako globoko in kolikokrat se medicinska sestra pri določenih opravilih skloni. Rezultati: Medicinske sestre na intenzivnem oddelku so seznanjene z načeli pravilnih drž, prav tako vedo, kako se je potrebno pravilno sklanjati, vendar se teh pravil večina drži le delno. Mnenja so, da ne namenjajo dovolj pozornosti pravilnim držam pri opravljanju negovalnih intervencij, kar rezultira v pogostnosti njihovih težav s hrbtenico. Večina jih je namreč že imela težave (bolečine), kot verjeten razlog za to, pa so na vprašanje ali je to posledica nepravilnih drž, večina odgovorila pritrdilno. Z Biomonitorjem ME6000 smo izmerili, da se medicinske sestre sklanjajo pri vseh opravilih, kar jih počnejo, predvsem pri rokovanju s pacienti v postelji (prestiljanje postelje, premeščanje pacienta po postelji, obračanje na bok, itd.). Tam pride sklanjanje najbolj do izraza. Tudi pri ostalih opravilih, ki ne vključujejo pacienta v postelji, sklanjanje ni izvzeto. Meritve so predstavljene z grafičnimi prikazi. Sklep: Pomembnost pravilnih drž medicinskih sester je velika, kajti v nasprotnem primeru se zaradi dlje časa trajajočih ter ponavljajočih se nepravilnih tehnik ter prisilnih drž, kopičijo motnje v delovanju hrbtenice. Ob tem je medicinskim sestram v veliko pomoč uporaba ergonomskih pripomočkov, ki olajšajo izvedbo negovalnih intervencij pri pacientih ter posledično manj težav na dolgi rok. Upamo, da bodo rezultati meritev v prihodnje pozitivno vplivali na držo medicinskih sester.
Ključne besede: ergonomija v zdravstveni negi, intenzivni oddelek, ledveni predel hrbtenice, sklanjanje medicinskih sester, biomonitor ME6000
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 16; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici