| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3275
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba navidezne resničnosti pri vstavitvi perifernega intravenskega katetra pri otrocih in mladostnikih
Rene Horvat, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Periferni intravenski kateter (PIVK) je še vedno ključni element v sodobnem zdravstvu, saj zagotavlja hiter intravenski dostop v življenjsko ogrožujočih stanjih in omogoča takojšnjo aplikacijo zdravil, tekočin in krvnih pripravkov. Kljub vsestranskosti je vstavitev PIVK še vedno boleč in zahteven postopek, zlasti pri pediatrični populaciji. Navidezna resničnost (NR) se je izkazala za obetavno nefarmakološko metodo za lajšanje bolečine in tesnobe pri otrocih in mladostnikih med postopkom vstavitve PIVK, kar smo raziskali v našem pregledu literature. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo januarja 2024 v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (with Full Text), Cochrane Library in Science Direct. Rezultati: Identificirali smo 55 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, v katerih je bilo skupno vključenih 1566 otrok in mladostnikov, od teh je 696 otrok uporabilo NR. Najmlajši je bil star 2 leti, najstarejši pa 21 let. Povprečna starost otrok, ki so uporabili NR, je 9,34 let. Sedem od 10 raziskav je uporabilo bolečinsko lestvico FPS-R. Razprava in Zaključek: Raziskave dokazujejo, da uporaba NR pred vstavitvijo PIVK, med njo in po njej zmanjšuje bolečino in anksioznost pri otrocih in mladostnikih. NR pa ne izboljšuje le obvladovanja bolečine in strahu, temveč tudi zadovoljstvo pacientov z obravnavo in izide postopkov. Ker se tehnologija še naprej razvija, ima NR velik potencial, da ta inovativen pristop postane standardna praksa pri obravnavi otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Navidezna resničnost, periferni intravenski kateter, otroci, bolečina.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (814,42 KB)

2.
Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnosti
Aleksandra Jančič, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Staranje prebivalstva neposredno vpliva na povpraševanje po storitvah dolgotrajne oskrbe. Dostopnost dolgotrajne oskrbe in zagotavljanje zadostnega števila kadra predstavlja izziv številnim državam po svetu. Namen zaključnega dela je ugotoviti ukrepe in strategije za zagotavljanje kadrovske vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura glede na vključitvene in izključitvene kriterije v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, MEDLINE, CINAHL in ScienceDirect. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Iskanje je prikazano s pomočjo smernic diagrama PRISMA. Raziskave, vključene v končno analizo, so prikazane s pomočjo evalvacijske tabele, kritična ocena je narejena s pomočjo ocenjevalnega orodja JBI, in izvedena vsebinska analiza. Rezultati: V končno analizo je bilo izbranih 13 raziskav od 792. Pri vsebinski analizi smo identificirali glavno kategorijo Kadrovska vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe v skupnosti ter tri podkategorije, ki predstavljajo dejavnike, ki vplivajo na kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe, in sicer: dejavniki, ki spodbujajo zaposlovanje ali ohranjajo zaposlene, dejavniki, ki zavirajo zaposlovanje ali povzročajo fluktuacijo ter ukrepe in strategije za stabilno kadrovsko strukturo. Najpomembnejši dejavnik in ukrep za zadržanje in ohranjanje kadra je podpora vodstva in dobri delovni pogoji. Diskusija in zaključek: Zelo pomembno je, da management pozna dejavnike zadržanja/pridobivanje kadra ter dejavnike, ki vplivajo na fluktuacijo in odhod zaposlenih ter najpomembnejše ukrepe in strategije, ki bodo zagotavljali kadrovsko vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe.
Ključne besede: dolgoživost družbe, integrirana dolgotrajna oskrba, kadrovska stabilnost, oskrba na domu
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
Sprejem, triaža in nadaljnje zdravljenje bolnika z bolečino v prsnem košu v enoti za bolezni
Nives Temlin, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna. Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu. Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom. Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Ključne besede: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vpliv prehrane na zdravstveno stanje oseb z multiplo sklerozo
Ana Auda, 2025, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdrava prehrana ima lahko ključno vlogo pri zdravljenju multiple skleroze. Nekateri bolniki z multiplo sklerozo tudi ugotavljajo, da lahko nekatere spremembe v prehrani, kot je zmanjšanje količine zaužite predelane hrane, sladkorja in nasičenih maščob, pripomorejo k izboljšanju simptomov in splošnega počutja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv prehrane na zdravstveno stanje oseb z multiplo sklerozo. Metode: Uporabljena je bila opisna metoda s pregledom literature v podatkovnih bazah CINAHL (EBSCO), PubMed, ScienceDirect in Google Schoolar. Postopek iskanja literature je bil prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Za kritično oceno je bilo uporabljeno orodje Joanna Briggs Institute. Rezultati so bili prikazani v evalvacijski tabeli in sintetizirani z metodo vsebinske analize. Rezultati in razprava: Od skupno 1339 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 5 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo, ki smo jo poimenovali vpliv prehrane na zdravstveno stanje osebe, in tri podkategorije: prehranjevalni način, prehranski dodatki in učinki ustreznega prehranjevalnega načina. Zaključek: Izbira pravega načina prehranjevanja ima pomembno vlogo pri obvladovanju multiple skleroze. Potrebna je izbira hrane, ki deluje na telo protivnetno. Z izogibanjem živilom, ki povzročajo v telesu vnetje, se lahko zdravstveno stanje izboljša ali pa ohranja.
Ključne besede: Prehrana, multipla skleroza, zdravstveno stanje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Zdravljenje znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapi
Đoka Cikota, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska kap je nenadni nevrološki deficit vaskularnega izvora, ki traja več kot 24 ur, in je eden glavnih vzrokov morbiditete ter mortalitete v svetu in pri nas. Nekatere raziskave, opravljene v Združenih državah Amerike (ZDA), opisujejo 30-dnevno mortaliteto do 40 %. Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost intervencij za zdravljenje povišanega znotrajlobanjskega tlaka po možganski kapi. Metode: Za namen izdelave diplomskega dela smo pregledali, analizirali in sintetizirali strokovno literaturo na področju zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapi v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Medline in Cochrane Library. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov. Raziskave so pokazale, da kirurški način zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka izboljša stopnjo preživetja pri pacientih po možganski kapi. Glede funkcionalnega izida o učinkovitosti kirurškega ali konservativnega načina zdravljenja so mnenja različna. Razprava in zaključek: Kompleksnost in široko področje možgansko-žilnih bolezni otežuje izbiro prave in učinkovite intervencije za zdravljenje ICP. Pomembnost izobraženega in strokovno usposobljenega kadra ter specializiranih enot za zdravljenje možganske kapi znotraj bolnišnic poudarja večina avtorjev. Nadaljnje raziskave so potrebne, da bi izboljšali klinične poti, zdravstveno nego in kakovost življenja pacientov po zaključenem zdravljenju.
Ključne besede: možganska kap, znotrajlobanjski tlak, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (619,06 KB)

6.
Zanesljivost orodij umetne inteligence na področju ergonomije pri reševalcih
Simon Čeh, 2025, diplomsko delo

Opis: Delovne naloge reševalcev pomembno vplivajo na pojav mišično-skeletnih obolenj. Uvedba ergonomskih rešitev je ključnega pomena za njihovo zmanjševanje in preprečevanje. Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati ergonomske ovire, s katerimi se soočajo reševalci, in primerjati te ugotovitve z rešitvami, ki jih ponujajo orodja umetne inteligence. Izveden je bil pregled znanstvene literature s področja ergonomije pri delu reševalcev. Rezultate, pridobljene iz podatkovnih baz, smo primerjali z rešitvami, ki jih ponudita AI-orodji Gemini in ChatGPT. Ugotovljeno je bilo, da se vsi reševalci v svoji karieri soočajo z bolečinami, ki so posledica mišično-skeletnih obolenj. Najpogosteje se pojavlja bolečina v križu, ki izhaja iz dvigovanja in prenašanja težjih bremen. Orodji AI, Gemini in ChatGPT, sta ponudili zanesljive in celovite odgovore na vprašanja o dejavnikih za pojav, vrstah in pogostosti mišično-skeletnih obolenj pri reševalcih ter o ergonomskih rešitvah za njihovo preprečevanje.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, mišično-skeletna obolenja, bolečina v križu, ergonomske rešitve
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (699,40 KB)

7.
Vpliv socialnih omrežij na prehrano otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1
Vanessa Hörtner, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki zahteva vsakodnevno skrb za preprečevanje zapletov. Za otroke in mladostnike s to boleznijo je zdrav življenjski slog bistven za nadzor krvnega sladkorja in preprečevanje hiperglikemije. Namen zaključnega dela je bil analizirati vpliv socialnih omrežij na prehrano otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Metode: Izveden je pregled literature, ki smo jo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Sage, CINAHL, Web of Science ter ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Rezultati so analizirani s pomočjo evalvacijske tabele ter razvrščeni po hierarhiji dokazov. Uporabljena je vsebinska analiza. Postopek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: V končno analizo so vključene štiri raziskave. Ugotovljeno je, da lahko na socialnih omrežjih otroci in mladostniki najdejo uporabne informacije, kot so prilagojeni jedilniki za sladkorne bolnike, nasveti za zdrav življenjski slog in informacije o novih tehnologijah za lažje spremljanje krvnega sladkorja. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je, da mediji lahko pozitivno vplivajo na izboljšanje življenja z DM1. Imajo pa tudi negativne vplive, kot je zavajanje k nezdravim prehranjevalnim navadam. Pomembno je raziskovanje socialnih omrežij, saj imajo velik vpliv na prehrano otrok s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: diabetes mellitus, dieta, družabna omrežja, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Stigmatizacija ljudi z motnjami v duševnem razvoju s strani zdravstvenih delavcev
Špela Fuks, 2025, magistrsko delo

Opis: Stroke imajo različne definicije motenj v duševnem razvoju. Splošno pa so opredeljene kot intelektualna manjrazvitost. Hiba je v različnih oblikah opažena takoj ob rojstvu ali tekom razvoja, najkasneje do osemnajstega leta. S strani zdravstvenega osebja se do ljudi z opisanimi motnjami pojavlja neupravičena stigmatizacija na strukturnem nivoju, kar je pogosto posledica neustreznega znanja in usposobljenosti kadra. Z namenom znižanja prisotne stigme bi moral vodstveni kader v zdravstvenih ustanovah sprejeti in uvesti ukrepe. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. S pomočjo iskalnega niza smo iskali literaturo v podatkovnih bazah Medline, Cinahl, SAGE, Wiley in Web of Science ter potek iskanja predstavili s flow-diagramom PRISMA. Napravili smo natančno analizo izbranih virov, kritično analizo in določili nivo zanesljivosti predstavljenih člankov. V sistematični pregled je bilo vključenih 8 izbranih virov. Glavna tema, ki smo jo izpostavili iz izbranih raziskav, se glasi: strategije za učinkovito preprečevanje in zmanjšanje stigmatizacije s strani zdravstvenih delavcev do oseb z motnjo v duševnem razvoju. Izpostavljene podteme pa so izobraževanje in usposabljanje kadra, odnos do oseb z motnjo v duševnem razvoju ter samoobčutek kompetentnosti kadra. Raziskave povzemajo dejstvo, da bi se stigmatizacija oseb z motnjo v duševnem razvoju znižala z večjo usposobljenostjo zaposlenih. Zdravstveni delavci bi si želeli lažji dostop do izobraževanj in podporo s strani vodilnega kadra.
Ključne besede: zmanjšanje prisotne stigme, motnje v duševnem razvoju, zdravstvena obravnava, dvig kakovosti obravnave
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (888,61 KB)

9.
Pristopi izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju
Tjaša Lebreht, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nevrorazvojne primanjkljaje, kot so omejitve v intelektualnem delovanju in prilagodljivem vedenju ter se pokažejo pred 18. letom starosti. Ob številnih spremljajočih težavah se osebe srečujejo tudi s socialno izključenostjo in nedostopnostjo osnovnih storitev, ki predstavljajo osnovo za kakovostno življenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Rezultate smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki so izpostavile različne pristope izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ugotovitve so pokazale, da se večina raziskav osredotoča na okolje, v katerem živijo in ukrepe, da bi bilo manj omejenega vključevanja v širšo skupnost oziroma v vsakodnevne dejavnosti. Ponekod so začeli s preseljevanjem ljudi iz nadzorovanih oziroma skupinskih domov v prilagojena stanovanja. Z napredkom tehnologije se izboljšuje tudi pogostost in večja praktičnost aplikacij in informacijsko komunikacijske tehnologij. Razprava in zaključek: Raziskave iz vsega sveta so pokazale, da se pristopi izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju izboljšujejo, izpostavljajo pa tudi probleme in izzive, ki nastopijo pri uresničitvi ter izboljšanju pristopov in storitev.
Ključne besede: Osebe z motnjo v duševnem razvoju, socialna vključenost in pristopi
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1003,59 KB)

10.
Uporaba nefarmakoloških ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti življenja pri starejših osebah z demenco
Lana Bernatović, 2025, diplomsko delo

Opis: Uvod: Demenca predstavlja enega od največjih izzivov sodobne zdravstvene oskrbe, saj vpliva na kognitivne funkcije, kar vodi do upada kakovosti življenja. Nefarmakološki ukrepi so postali pomembno orodje za izboljšanje življenja starejših oseb z demenco. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv nefarmakoloških pristopov na kakovost življenja oseb z demenco. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda znanstvene literature. S pomočjo PICOT-pristopa so bile raziskave pridobljene iz baz PubMed, SAGE in MEDLINE. Uporabljeni so bili vključitveni kriteriji, ki so se osredotočili na raziskave o nefarmakoloških ukrepih za starejše osebe z demenco in vpliv na kakovost njihovega življenja. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav, ki so dokazale, da nefarmakološki ukrepi, kot so kognitivna stimulacija, telesna aktivnost in glasbena terapija, bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco. Prav tako imajo pozitiven vpliv na zmanjšanje vedenjskih in psiholoških simptomov. Razprava in zaključek: Po pregledu literature je bilo ugotovljeno, da nefarmakološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja starejših oseb z demenco. Raziskave so pokazale, da ti ukrepi ne vplivajo samo na fizične sposobnosti, ampak tudi na čustveno in socialno dobrobit oseb z demenco. Nadaljnje raziskave so potrebne za prilagoditev teh metod glede na individualne potrebe bolnikov.
Ključne besede: demenca, nefarmakološki ukrepi, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici