SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 2230
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos devetošolcev do nudenja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja
Tilen Majerič, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Nenadni srčni zastoj je kot vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta pomemben javnozdravstveni problem. Temeljnim postopkom oživljanja (TPO), kot pomemben del v verigi preživetja, je medicina dajala pomen že pred 50. leti. Avtomatski zunanji defibrilatorji (AED), ki so vedno bolj dostopni na javnih mestih, so naprave z zvočnimi in vizualnimi opozorili, s katerimi laika vodijo k varni defibrilaciji. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos zaključnih letnikov osnovnih šol do nudenja TPO z uporabo AED-ja. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Cilj raziskovanja je bil, da pridemo do zanesljivih, natančnih, merljivih in preverljivih spoznanj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, ki nam je bila v pomoč za preučevanje elektronskih in knjižnih virov domače in tuje literature. Pri izdelavi anketnega vprašalnika smo si pomagali s pomočjo analize literature. Zbrane podatke smo analizirali s programom Microsoft Excel, z uporabo opisne statistike. Rezultati: Raziskava je pokazala, da devetošolci še niso bili v situaciji, ko bi morali oživljati. O TPO so se že vsi izobraževali. Pripravljeni so pomagati sočloveku in mu nuditi TPO. Poznajo AED in bi ga lažje uporabili v primeru zastoja srca, če bi jim nekdo pomagal. Vedo, da je pomembno, da čim več ljudi ve izvajati TPO. Diskusija in zaključek: Dokazali smo, da bo izobraževanje pri devetošolcih na tem področju še pomembno. Še bolj pomembno pa je, da smo prikazali, da so otroci teh let motivirani in željni znanja o TPO in AED-ju.
Ključne besede: Nenadni srčni zastoj, oživljanje, defibrilacija, izobraževanje, osnovnošolci, pravno-etični vidik.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 88; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1017,04 KB)

2.
Analiza modificiranih EKG odvodov
Monika Mulej, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Pri diagnostičnem EKG uporabljamo 10 elektrod in posnamemo 12 različnih odvodov (standardni bipolarni I, II, III, ojačani unipolarni odvodi aVL, aVR, aVF in prekordialni odvodi C1‒C6). Pri EKG monitoringu se uporablja manj elektrod, kjer navadno spremljamo standardne odvode I, II in III. Namen raziskave je bil analizirati, kako modificirati standardne odvode pri EKG monitoringu, da dobimo približne zapise prekordialnih odvodov. Raziskovalna metodologija in metode: V kvantitativni raziskavi smo na zdravih preiskovancih modificirali standardne odvode EKG monitoringa z uporabo defibrilatorja Lifepak 15. Ugotavljali smo, kateri standardni odvod izbrati za zapis in na katera anatomska mesta postaviti elektrode. Uporabili smo diagnostično metodo snemanja EKG zapisov z razširjenim frekvenčnim območjem 0,05 do 150 Hz in monitor metodo, kjer so omenjeni filtri nastavljeni v območju 0,5‒40 Hz. Rezultati: Ugotavljamo, da se v večini primerov pri modificiranih standardnih odvodih uporablja prikaz I. odvoda. Z njim prikazujemo modifikacije bipolarnih odvodov CM5, CS5. CB5 in CC5. Modifikacija MCL1 uporablja III. standardni odvod za prikaz prekordialnega odvoda C1. Stroka si ni popolnoma enotna, ali se modificirana elektroda pri MCL1 odvodu postavi na mesto C1 ali nekoliko nižje desno v 5. medrebrni prostor v srednji klavikularni liniji. Diskusija in zaključek: Uporaba filtrov spremeni EKG zapis v smislu težjega vrednotenja sprememb spojnice ST, zato se filtriranju izogibamo. Ugotovili smo, da nekatere modificirane standardne EKG odvode lahko uporabimo tudi v praksi (monitoring pacienta). 12-kanalni EKG ostaja še vedno zlati standard pri odkrivanju AKS.
Ključne besede: snemanje EKG, modificirani odvodi, miokardni infarkt, 12-kanalni EKG, 3-kanalni EKG
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 108; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

3.
Vpliv odvisnosti od alkohola v družini na družinske odnose
Sandra Lubiova, 2019, diplomsko delo

Opis: Odvisnost od alkohola v družini se običajno razvija počasi, dolgo in prikrito ter vodi v propadanje družine. Posledice prizadenejo celotno družino, spremenijo se medsebojni odnosi in vrednote. Namen zaključnega dela je predstaviti odvisnost od alkohola v družini in ugotoviti, kakšen vpliv ima odvisnost od alkohola v družini na družinske odnose in kakšni so vzroki za poseganje po alkoholnih pijačah. Uporabili smo kvantitativno metodo dela, v sklopu katere smo izvedli raziskavo z vprašalnikom anonimnega tipa. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev (98 %) meni, da so se spremenili medsebojni odnosi, odkar je v družini prisotna odvisnost od alkohola. Med vzroki za nastanek odvisnosti od alkohola so anketiranci navedli občasno pitje alkohola, ki je prešlo v nenadzorovano pitje, psihične težave, težko otroštvo, slabe družinske vzorce, nerazrešena čustva, pivsko družbo, slab zgled očeta, travme iz otroštva in probleme iz primarne družine, kjer je bila prisotna odvisnost od alkohola. Člani družine so se med seboj oddaljili in se veliko prepirali. Odvisnost od alkohola predstavlja velik družbeni problem; družine trpijo, razpadajo, številne posledice pa prizadenejo predvsem otroke. Menimo, da je zelo pomembno v kakšni družini odraščajo otroci, saj po svojih starših prevzamejo določene vzorce vedenja. Pomemben je prav tako karakter posameznika in njegove zmožnosti reševanja težav ter jasno začrtane meje glede uživanja alkohola.
Ključne besede: Alkoholizem, nasilje v družini, pitje staršev, abstinenčna kriza, zdravstvena nega.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Uporaba javno dostopnih podatkovnih zbirk in bioinformatičnih orodij za analizo genskega izražanja pri sistemski sklerozi
Katjuša Mrak Poljšak, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Sistemska skleroza (SSc) je kronična sistemska avtoimunska bolezen vezivnega tkiva. Patogeneza bolezni še ni popolnoma poznana. Pogost vzrok smrti pri bolnikih s SSc je intersticijska pljučna bolezen. Naš namen je bil z uporabo javno dostopnih podatkovnih baz in bioinformatičnih orodij ugotoviti značilen profil izražanja genov in vpletenost različnih celičnih tipov v razvoju fibroze pri bolnikih s SSc s pridruženo intersticijsko pljučno boleznijo (SSc-ILD). Raziskovalne metode: Za analizo podatkov genskega izražanja fibroblastov, izoliranih iz pljučnega tkiva, in celic celotnega pljučnega tkiva bolnikov smo uporabili program BRB-ArrayTools. V drugem delu smo s pomočjo bioinformatičnih orodij String in Reactome raziskali proteinske interakcije genov s spremenjenim izražanjem in jih analizirali glede na vpletenost v signalne poti. Rezultati: V analizi genskega izražanja pljučnih fibroblastov smo dokazali moteno regulacijo genov, vpletenih v procese fibroze. Z analizo pljučnega tkiva smo dokazali moteno regulacijo genov izvenceličnega matriksa, poti TGF-β in znižano izražanje citokinov, kemokinov in njihovih receptorjev. Ugotovili smo možne vplive različnih miRNA in transkripcijskih faktorjev družine NFkB, STAT in JUN na transkriptom fibroblastov ter vpliv PPAR in RAR na transkriptom celic pljučnega tkiva. Ugotovili smo epigenetski vpliv na celično proliferacijo, angiogenezo in izražanje signalne poti TGF-β prek hsa-miR-132 miRNA v celicah pljučnega tkiva. Diskusija in zaključek: Dokazali smo pomembno spremenjeno izražanje imunoglobulinov, kar kaže na pomembno vlogo celic B v pljučnem tkivu bolnikov v patogenezi bolezni, in ugotovili, da so geni, pomembno spremenjeni v fibroblastih, predvsem vpleteni v celično proliferacijo, geni drugih celic pljučnega tkiva pa so v veliki meri vključeni v mehanizme imunskega sistema in celične signalizacije, kar ponuja potencialne nove tarče za zdravljenje.
Ključne besede: fibroza, fibroblasti, pljučno tkivo, imunski sistem, epigenetika.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 86; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

5.
Obravnava depresivnega pacienta v referenčni ambulanti
Jasmina Oštir, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri obravnavi depresivnega pacienta. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe po dodatnem znanju, pomembnosti sodelovanja med člani tima z vidika pridobivanja informacij pri obravnavi depresivnega pacienta. Raziskovalna metode: Z osnovnim pregledom, analizo in sintezo strokovne literature smo opisali dejstva o depresiji in projektu referenčnih ambulant družinske medicine. Z anketnim vprašalnikom, ki je potekal s pomočjo spletnega orodja za spletne ankete 1KA, smo pridobili kvantitativni del raziskave. Rezultate smo pridobili z aritmetično sredino, ANOVO in Spearmanov/Pearsonov koeficient s pomočjo IBM SPSS programom in le te ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre v poprečju strinjajo, da so v zdravstvenem in negovalnem timu vzpostavljeni dobra komunikacija, medsebojni odnosi in prenos informacij glede pacientov. Z analizo nismo dokazali razlike v odgovorih anketiranih diplomiranih medicinskih sester glede na regije po Sloveniji pri obravnavi depresivnega pacienta v referenčnih ambulanta družinske medicine. Krajša delovna doba diplomiranih medicinskih sester ni statistično povezana z najpomembnejšim razlogom diplomiranih medicinskih sester, da se ne počutijo dovolj usposobljene za obravnavo depresivnega pacienta v referenčni ambulanti družinske medicine. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre predlagajo izboljšave na področju izobraževanj, želijo si več strokovnih posvetov in delavnice za celotni tim referenčne ambulante družinske medicine.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, primarni nivo, preventiva, timsko delo, zdravljenje
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

6.
Nujna stanja v psihiatriji in vloga diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege pri posebnih varovalnih ukrepih
Šefik Salkunić, 2019, magistrsko delo

Opis: Urgentna stanja v psihiatriji so nevarna stanja, saj nastajajo nenadoma in nepričakovano. Takrat je ogrožen bolnik, okolica in svojci. Vloga in delo zdravstvenega osebja se začne pri sprejemu bolnika. Pomembno je, da zdravstveno osebje z ustrezno verbalno in neverbalno komunikacijo pomiri bolnika in ga ne vznemirja. Zaposleni so izpostavljeni PVU tedensko, vendar le-ti redkim povzročajo težave ali negativna občutja.
Ključne besede: Bolnik, fizična omejitev, geriatrija, psihiatrična intenzivna enota, deeskalacijske tehnike.
Objavljeno: 29.05.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

7.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 129; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

8.
Priprava na porod z akupunkturo
Benja Štus, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišča: Akupunktura spada med veje tradicionalne kitajske medicine. Njen izvor sega daleč v zgodovino, vsaj 5000 let nazaj. V medicini je postala zelo priljubljena metoda, saj ima malo stranskih učinkov. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno kvantitativno raziskovalno metodologijo. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili vprašalnik, ki je imel 12 vprašanj. Vzorec je zajemal 116 nosečnic, ki so bile noseče ali so že rodile. Rezultati: Ugotovili smo, da 85 % anketiranih pozna akupunkturo kot pripravo na porod. 95 % žensk pozna kontraindikacije za uporabo akupunkture v nosečnosti in ob porodu. 40 % anketiranih se je odločilo za uporabo akupunkture v času nosečnosti. Sklep: Akupunktura je slabo poznana in premalo izkoriščena alternativna metoda priprave na porod.
Ključne besede: Tradicionalna kitajska medicina, akupunktura v babištvu, akupunktura v nosečnosti, priprava na porod, lajšanje težav z akupunkturo.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 112; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (752,41 KB)

9.
Spremembe na laseh in lasišču pri otrocih
Mateja Prah, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Spremembe na laseh in lasišču se pri nekaterih otrocih pojavijo že v prvih tednih njihovega življenja, in sicer kot temenice. V predšolskem in osnovnošolskem obdobju je teh sprememb več, predvsem zaradi njihove nalezljivosti, kot so naglavne uši in glivično obolenje lasišča. Pri tem pa je zelo pomembno vzgojno-zdravstveno delo, ki ga opravljajo medicinske sestre z otroki in starši. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali starši prepoznajo spremembe na laseh in lasišču pri otrocih in ali znajo v tem primeru pravilno ukrepati. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Empirični del diplomskega dela je izveden po kvantitativni metodi raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je zajemal 15 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskavo smo izvedli v izbranem vrtcu, v katerem je sodelovalo 35 staršev predšolskih otrok. Vse zbrane podatke smo nato računalniško obdelali in predstavili z grafikoni s pomočjo računalniških programov Microsoft Excel in Microsoft Word. Rezultati: Raziskava se je nanašala na teme: naglavne uši, temenice in pik klopa. Ugotovili smo, da večina staršev dobro pozna te spremembe na laseh in lasišču ter znajo ob njihovem pojavu ukrepati. Manj poznani so jim simptomi glivične okužbe lasišča, kljub temu pa vedo, kako ukrepati, ko se te pojavijo. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da starši poznajo znake sprememb na laseh in lasišču, saj lahko otroku na tak način pomagajo in jih odstranijo. S tem lahko preprečijo širjenje okužb in zajedavcev.
Ključne besede: naglavne uši, temenica, klop, prhljaj, glivično obolenje lasišča, starši, otrok.
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 110; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (635,93 KB)

10.
Numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil študentov zdravstvene nege
Gregor Romih, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Aplikacija zdravil predstavlja najzahtevnejšo kompetenco medicinskih sester, zato je pomembno, da imajo ustrezne numerične veščine in sposobnosti za računanje odmerkov zdravil. Numerične veščine so temeljnega pomena za študente, saj lahko zaradi pomanjkanja znanja, napake v povezavi z zdravili nastanejo že med kliničnim usposabljanjem študenta. Zato je bil namen zaključnega dela raziskati numerične veščine in sposobnost računanja odmerkov zdravil med študenti zdravstvene nege. Metodologija raziskovanja: Zaključno delo je temeljilo na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Podatke smo zbirali z anketnim vprašalnikom, pri tem pa zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 242). Za analizo in prikaz rezultatov smo uporabili metodo deskriptivne statistike. Rezultati: V povprečju so študenti računski del anketnega vprašalnika rešili s 74,1 % uspešnostjo, kar predstavlja so oceno zadostno (6). Stopnja uspešnosti pri nalogah iz numeričnih veščin je znašala 83,0 %, pri nalogah iz računanja odmerkov zdravil pa 38,8 %. Največ napak pri računanju odmerka zdravila se je pojavilo pri računanju urnega pretoka zdravila. Študenti pa so na podlagi anketnega vprašalnika poročali, da jih pri računanju odmerkov zdravil, najbolj ovira nečitljiva zdravnikova pisava. Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da imajo študenti dobro znanje numeričnih veščin in pomanjkljivo znanje pri računanju odmerkov zdravil, kar je skladno z ugotovitvami drugih avtorjev. Numerične veščine so temeljnega pomena za računanje odmerkov zdravil, saj je zaradi nepravilno izračunanega odmerka zdravila, lahko ogrožena pacientova varnost. Pomanjkljivo znanje numeričnih veščin in računanja odmerkov zdravil predstavlja novo raziskovalno področje z namenom izboljšati in odpraviti težave v izobraževanju in izboljšati kakovost zdravstvene nege.
Ključne besede: znanje, splošna matematika, aplikacija terapije, določanje doze, varnost pacienta, študij
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 125; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (813,51 KB)

Iskanje izvedeno v 0.39 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici