Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Periferni intravenski kateter (PIVK) je še vedno ključni element v sodobnem zdravstvu, saj zagotavlja hiter intravenski dostop v življenjsko ogrožujočih stanjih in omogoča takojšnjo aplikacijo zdravil, tekočin in krvnih pripravkov. Kljub vsestranskosti je vstavitev PIVK še vedno boleč in zahteven postopek, zlasti pri pediatrični populaciji. Navidezna resničnost (NR) se je izkazala za obetavno nefarmakološko metodo za lajšanje bolečine in tesnobe pri otrocih in mladostnikih med postopkom vstavitve PIVK, kar smo raziskali v našem pregledu literature. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Iskanje znanstvene literature je potekalo januarja 2024 v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL (with Full Text), Cochrane Library in Science Direct. Rezultati: Identificirali smo 55 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, v katerih je bilo skupno vključenih 1566 otrok in mladostnikov, od teh je 696 otrok uporabilo NR. Najmlajši je bil star 2 leti, najstarejši pa 21 let. Povprečna starost otrok, ki so uporabili NR, je 9,34 let. Sedem od 10 raziskav je uporabilo bolečinsko lestvico FPS-R. Razprava in Zaključek: Raziskave dokazujejo, da uporaba NR pred vstavitvijo PIVK, med njo in po njej zmanjšuje bolečino in anksioznost pri otrocih in mladostnikih. NR pa ne izboljšuje le obvladovanja bolečine in strahu, temveč tudi zadovoljstvo pacientov z obravnavo in izide postopkov. Ker se tehnologija še naprej razvija, ima NR velik potencial, da ta inovativen pristop postane standardna praksa pri obravnavi otrok in mladostnikov.
Ključne besede: Navidezna resničnost, periferni intravenski kateter, otroci, bolečina.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (814,42 KB)

Opis: Uvod: Bolečina v prsnem košu je pogost pojav v urgentni službi, kjer je pravilna triaža zaradi različnih vzrokov, kot je akutni miokardni infarkt, ključna. Metode: Raziskava je temeljila na kombinaciji mešanih metod raziskovanja, s ciljem poglobljenega razumevanja obravnave bolnika z bolečino v prsnem košu. Rezultati: V retrospektivni raziskavi smo pregledali dokumentacijo 3828 bolnikov, od katerih je zaradi bolečine v prsnem košu bilo v Enoti za bolezni obravnavanih 93 bolnikov (2,43 %). Bolniki v oranžni kategoriji (n=10) so v povprečju na obravnavo čakali manj časa kot bolniki v rumeni ali zeleni kategoriji, kar pa ni bilo statistično značilno (n = 82, 25,3 minute VS 36,51 minut; p = 0,580). V triažni ambulanti je bilo 11 bolnikov razvrščenih v rdečo ali oranžno kategorijo; intravenska kanila je bila nastavljena pri 2 izmed 8, ki so v urgentni center prišli brez kanile. Intervjuji so pokazali, da triažne medicinske sestre dobro prepoznajo simptome bolečin v prsnem košu, ki lahko kažejo na življenjsko nevarne bolezni, kot je akutni koronarni sindrom. Razprava in zaključek: Bolečina v prsnem košu je bila v izbranem obravnavanem obdobju redko vzrok za obravnavo v Enoti za bolezni (2,43 %). Čakanje bolnikov iz oranžne kategorije pomembno presega v smernicah priporočeni čas 10 minut. Vstavitev intravenske kanile ni del standardnih postopkov v triaži. Teoretično znanje in praktične izkušnje zdravstvenih delavcev so ključni za uspešno triažiranje. Stalno izpopolnjevanje in boljša povezanost z zdravniki izboljšata prepoznavanje življenjsko ogrožajočih stanj.
Ključne besede: triaža, triažna medicinska sestra, urgentni center, bolečina v prsnem košu, enota za bolezni
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Uvod: Možganska kap je nenadni nevrološki deficit vaskularnega izvora, ki traja več kot 24 ur, in je eden glavnih vzrokov morbiditete ter mortalitete v svetu in pri nas. Nekatere raziskave, opravljene v Združenih državah Amerike (ZDA), opisujejo 30-dnevno mortaliteto do 40 %. Namen diplomskega dela je raziskati učinkovitost intervencij za zdravljenje povišanega znotrajlobanjskega tlaka po možganski kapi. Metode: Za namen izdelave diplomskega dela smo pregledali, analizirali in sintetizirali strokovno literaturo na področju zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka pri pacientih po možganski kapi v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, Medline in Cochrane Library. Raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in opisni sintezni tabeli. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov. Raziskave so pokazale, da kirurški način zdravljenja znotrajlobanjskega tlaka izboljša stopnjo preživetja pri pacientih po možganski kapi. Glede funkcionalnega izida o učinkovitosti kirurškega ali konservativnega načina zdravljenja so mnenja različna. Razprava in zaključek: Kompleksnost in široko področje možgansko-žilnih bolezni otežuje izbiro prave in učinkovite intervencije za zdravljenje ICP. Pomembnost izobraženega in strokovno usposobljenega kadra ter specializiranih enot za zdravljenje možganske kapi znotraj bolnišnic poudarja večina avtorjev. Nadaljnje raziskave so potrebne, da bi izboljšali klinične poti, zdravstveno nego in kakovost življenja pacientov po zaključenem zdravljenju.
Ključne besede: možganska kap, znotrajlobanjski tlak, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (619,06 KB)

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, ki zahteva vsakodnevno skrb za preprečevanje zapletov. Za otroke in mladostnike s to boleznijo je zdrav življenjski slog bistven za nadzor krvnega sladkorja in preprečevanje hiperglikemije. Namen zaključnega dela je bil analizirati vpliv socialnih omrežij na prehrano otrok in mladostnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Metode: Izveden je pregled literature, ki smo jo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, PubMed, Sage, CINAHL, Web of Science ter ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Rezultati so analizirani s pomočjo evalvacijske tabele ter razvrščeni po hierarhiji dokazov. Uporabljena je vsebinska analiza. Postopek iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Rezultati: V končno analizo so vključene štiri raziskave. Ugotovljeno je, da lahko na socialnih omrežjih otroci in mladostniki najdejo uporabne informacije, kot so prilagojeni jedilniki za sladkorne bolnike, nasveti za zdrav življenjski slog in informacije o novih tehnologijah za lažje spremljanje krvnega sladkorja. Razprava in zaključek: Ugotovljeno je, da mediji lahko pozitivno vplivajo na izboljšanje življenja z DM1. Imajo pa tudi negativne vplive, kot je zavajanje k nezdravim prehranjevalnim navadam. Pomembno je raziskovanje socialnih omrežij, saj imajo velik vpliv na prehrano otrok s sladkorno boleznijo.
Ključne besede: diabetes mellitus, dieta, družabna omrežja, prehranjevalne navade
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nevrorazvojne primanjkljaje, kot so omejitve v intelektualnem delovanju in prilagodljivem vedenju ter se pokažejo pred 18. letom starosti. Ob številnih spremljajočih težavah se osebe srečujejo tudi s socialno izključenostjo in nedostopnostjo osnovnih storitev, ki predstavljajo osnovo za kakovostno življenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Rezultate smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav, ki so izpostavile različne pristope izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju. Ugotovitve so pokazale, da se večina raziskav osredotoča na okolje, v katerem živijo in ukrepe, da bi bilo manj omejenega vključevanja v širšo skupnost oziroma v vsakodnevne dejavnosti. Ponekod so začeli s preseljevanjem ljudi iz nadzorovanih oziroma skupinskih domov v prilagojena stanovanja. Z napredkom tehnologije se izboljšuje tudi pogostost in večja praktičnost aplikacij in informacijsko komunikacijske tehnologij. Razprava in zaključek: Raziskave iz vsega sveta so pokazale, da se pristopi izboljševanja socialne vključenosti oseb z motnjami v duševnem razvoju izboljšujejo, izpostavljajo pa tudi probleme in izzive, ki nastopijo pri uresničitvi ter izboljšanju pristopov in storitev.
Ključne besede: Osebe z motnjo v duševnem razvoju, socialna vključenost in pristopi
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1003,59 KB)