| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2403
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Simulacija priprave in uporabe medicinske opreme za artroskopski operativni poseg
Nejc Centrih, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Začetki simulacij na področju zdravstva segajo v leto 1911. Dobra simulacija, ki je podobna realnemu življenjskemu scenariju, je bistvena za ustvarjanje bogatega učnega okolja. Artroskopske operacije obsegajo okoli 30 % vseh ortopedskih posegov v Združenih državah Amerike. Delo s tehnološko naprednimi aparati v klinični praksi je izjemo zahtevno, saj zahteva obilo znanja potrebnega za pravilno uporabo aparatov. Metode: Prikazali smo simulacije priprave medicinske opreme na artroskopski operativni poseg, simulacije delovanja aparatov in simulacije možnih napak med delovanjem. Z izvedbo simulacij smo želeli prikazati čim bolj realne razmere. Kot vodilo za delo v simulacijah smo iz kliničnega okolja pridobili referenčne vrednosti. Rezultati: V sklopu simulacij priprave smo prikazali pripravo instrumentov, aparatov in ostale medicinske opreme. Pri simulaciji delovanja smo aparate zagnali, da so delovali v okviru referenčnih vrednosti. V sklopu simulacij možnih napak, pa smo med delovanjem spreminjali vrednosti ter vplivali na delovanje aparatov. Onemogočali smo dotok 0,9 % NaCl ter nepravilno povezali video kable. Razprava in sklep: V kliničnem okolju morajo medicinske sestre pogosto samostojno upravljati z različnimi aparati in prepoznavati možne napake, ko aparati že delujejo. Aparati v klinični praksi so čedalje bolj napredni, potrebno je veliko znanja. Simulacije prepoznavamo kot dober način varnega usposabljanja medicinskih sester.
Keywords: Perioperativna zdravstvena nega, izobraževanje, medicinska oprema, operacijska medicinska sestra
Published: 10.07.2020; Views: 41; Downloads: 12
.pdf Full text (2,82 MB)

2.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Keywords: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Published: 10.07.2020; Views: 46; Downloads: 12
.pdf Full text (3,08 MB)

3.
Izdelava simulacijskega okolja za uporabo infuzijskih črpalk v enoti intenzivne terapije
Nina Mahorič, 2020, master's thesis

Abstract: Povzetek Teoretična izhodišča: Enota intenzivne terapije je edinstveno in dinamično okolje, kjer je prisotno medicinsko osebje, ki nudi celostno obravnavo bolnika. Pri intenzivnem zdravljenju bolnikov navadno apliciramo hitro delujoča zdravila s pomočjo infuzijskih črpalk z brizgalkami. Raziskovalna metodologija in metode: Ustrezno literaturo smo pregledali s pomočjo iskanja po podatkovnih bazah zbirke PubMed in Cinahl. Za simulacijski del smo pripravili pogoje, ki čim bolj ustrezajo delovnemu okolju. Izvedli smo raziskavo o največkrat uporabljenih zdravilih in o tem, kako so v teh primerih nastavljene infuzijske črpalke. Rezultate poizvedbe smo aplicirali na simulacijo, ki je osrednja tema naloge. Uporabo infuzijskih črpalk smo simulirali v simulacijskem okolju Univerze v Mariboru, na Medicinski fakulteti. Prav tako smo ugotavljali, kakšni so tipični protokoli aplikacije zdravil na črpalkah in kako simulirati uporabo črpalke. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 28 zdravstvenih delavcev dveh intenzivnih terapij, povprečne starosti 38,5 leta in s povprečno delovno dobo 14,8 leta. Kot tri najpogosteje uporabljena zdravila, ki se aplicirajo preko infuzijskih črpalk, so navedli noradrenalin, dobutamin in lasix. Shematsko smo prikazali pravilno in varno aplikacijo zdravil preko infuzijskih črpalk, pripravo infuzijske črpalke ter pripomočke za aplikacijo terapije. Diskusija in zaključek: S pregledom literature in z delom v simulacijskem okolju smo ugotovili, da pravilna uporaba infuzijskih črpalk lahko zmanjša napake pri aplikaciji terapije, vendar je potrebni nadaljnji razvoj in izobraževanje kadra za njihovo uporabo.
Keywords: aplikacija terapije, kritično bolni bolnik, simulacija.
Published: 10.07.2020; Views: 35; Downloads: 4
.pdf Full text (2,09 MB)

4.
Strukturiranje vodene razprave za enote nujne medicinske pomoči
Jernej Jeromel, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Vodena razprava v delovnem procesu omogoča refleksijo opravljenega dela strmi h konstantnem izboljševanju dela, znanju, prepoznavi napak ter s tem k napredku posameznika kot tudi ekipe, hkrati pa deluje tudi razbremenilno v psihološkem smislu. Namen magistrskega dela je bil strukturirati vodeno razpravo za enote nujne medicinske pomoči (NMP). Metode: Strukturirali smo vodeno razpravo za enote NMP, razvili protokol vodene razprave, preverili njegovo ustreznost ter strukturo vodene razprave uporabili v kliničnem okolju. Rezultati: Predstavili smo preliminarno strukturo vodene razprave v obliki protokola vodene razprave, sledilo je poglavje o preverjanju ustreznosti preliminarne strukture in nato izboljšana in končna struktura vodene razprave. Sledila je uporaba strukturirane vodene razprave v kliničnem okolju, njena analiza ter predlogi izboljšav. Razprava in sklep: Ugotovljeno je bilo, da strukturirana vodena razprava omogoča udeležencem, da po intervenciji sistematično analizirajo opravljeno delo, miselne procese in čustveni status z namenom izboljšati uspešnost ekipe na prihodnjih intervencijah in razbremeniti stresni odziv posameznika po zahtevnejših intervencijah, ter da pripomore k prepoznavi pomanjkljivosti pri delu.
Keywords: struktura, simulacije, vodena razprava, protokol vodene razprave, preverjanje ustreznosti, nujna medicinska pomoč.
Published: 10.07.2020; Views: 34; Downloads: 9
.pdf Full text (2,30 MB)

5.
Aspergerjev sindrom pri otroku
Lara Gramc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi. Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Keywords: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Published: 10.07.2020; Views: 56; Downloads: 18
.pdf Full text (499,97 KB)

6.
Poznavanje in pomen znanja o zdravilih z visokim tveganjem v klinični praksi
Barbara Papež, 2020, master's thesis

Abstract: Uvod: Medicinske sestre so odgovorne za upravljanje z zdravili z visokim tveganjem in v primeru kakršne koli napake so posledice za pacienta lahko usodne. Namen raziskave je predstaviti, kakšno znanje, izkušnje in percepcijo o zdravilih z visokim tveganjem imajo medicinske sestre v enotah intenzivne terapije. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskava je bila izvedena s pomočjo že izdelanega vprašalnika, prevedenega ter minimalno preurejenega. V raziskavi je uporabljen priložnostni vzorec izvajalcev zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije treh bolnišnic v Sloveniji.. Raziskava je potekala v mesecu februarju 2020. Podatki so statistično obdelani s pomočjo programa SPSS 25.0. Rezultati: Medicinske sestre zelo pogosto (69 %) uporabljajo zdravila z visokim tveganjem in njihovo znanje je visoko (več kot 90 % pravilnih odgovorov na zastavljena vprašanja). 45 % anketiranih je svoje znanje o zdravilih z visokim tveganjem pridobilo na fakulteti in 46 % jih meni, da je klinično usposabljanje najbolj učinkovita metoda za pridobivanje znanja. Dvojna kontrola se v 94 % izvaja redno; za njeno ne povsem dosledno uporabo pa v 58 % kot razlog navajajo delovno preobremenjenost in prekinitve med izvajanjem postopkov. Razprava in sklep: Medicinske sestre v enoti intenzivne terapije imajo zelo dobro znanje, izkušnje in percepcijo o zdravilih z visokim tveganjem. V prihodnje bi bilo, z namenom pridobiti širšo in celovito sliko v slovenskem prostoru, predlagano raziskavo smiselno razširiti, ne samo na oddelke intenzivne terapije, ampak tudi na vse oddelke, kjer se zdravila z visokim tveganjem uporabljajo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah.
Keywords: zdravila z visokim tveganjem, znanje, medicinske sestre, dvojna kontrola
Published: 10.07.2020; Views: 32; Downloads: 8
.pdf Full text (1,62 MB)

7.
Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege
Dominika Lipnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode. Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25). Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Keywords: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Published: 10.07.2020; Views: 38; Downloads: 13
.pdf Full text (520,89 KB)

8.
Uporaba in učinkovitost terapije z negativnim tlakom pri obravnavi kroničnih ran
Ana Štuber, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Terapija z negativnim tlakom je neinvazivna oblika terapije, ki se uporablja za zdravljenje akutnih ali kroničnih ran. S pomočjo posebne naprave ustvarja kontroliran negativni tlak in s tem pospešuje sekundarno celjenje, tako da ustvarja za to idealno okolje. Namen zaključnega dela je bil raziskati uporabo in učinkovitost terapije z negativnim tlakom pri obravnavi kroničnih ran. Metodologija: Uporabljen je bil pregled in analiza znanstvene ter strokovne literature v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL ter dodatno še COBISS in Google Scholar. Iskanje je potekalo od avgusta do oktobra 2019. Identificiranih je bilo 790 zadetkov, od katerih je bilo v končno analizo na podlagi zadanih kriterijev vključenih 10 člankov, ki so bili vsebinsko analizirani. Rezultati: Terapija z negativnim tlakom je najuspešnejša pri zdravljenju diabetičnih razjed stopala. Za zdravljenje golenskih razjed ter razjed zaradi pritiska zaenkrat še ni dovolj opravljenih kakovostnih raziskav, čeprav se vseeno kažejo pozitivni učinki. V večini primerov se uporablja kot tehnika za sekundarno celjenje ran, prav tako se pogosto uporablja tudi v namene hitrejše priprave rane na nadaljnjo kirurško oskrbo. Ugodno vpliva tudi na preživetje kožnih presadkov, saj izboljša krvni obtok in jih imobilizira. Diskusija in zaključek: Glede na pregledano literaturo je pri večini kroničnih ran terapija z negativnim tlakom uspešnejši način zdravljenja kot standardne obloge. Čeprav je potrebnih še več kakovostnejših raziskav, so vseeno vidni pozitivni učinki na hitrost celjenja ran. Vedno pogosteje se uporablja tudi v slovenskih bolnišnicah.
Keywords: terapija z negativnim tlakom, oskrba ran, diabetična razjeda stopala, golenska razjeda, razjeda zaradi pritiska
Published: 10.07.2020; Views: 41; Downloads: 8
.pdf Full text (272,59 KB)

9.
Reševanje problema orientiranja pacientov, zaposlenih in obiskovalcev v bolnišnici
Dajana Lješić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Orientiranje v velikih bolnišnicah je lahko vir nelagodja, frustracij in stresa za vse, ki v sistemu sodelujejo. Skozi leta so bile bolnišnice in zdravstvene ustanove prisiljene v širitve, reorganizacije, pridružitve in integracije z drugimi bolnišnicami, kar je otežilo orientiranje pacientom, zaposlenim in obiskovalcem. Namen zaključnega dela je bil predstaviti problematiko orientiranja v bolnišnicah ter izdelati prototip orientacijskega modela na osnovi predstavljenih modelov dobrih praks. Raziskovalna metodologija: Zaključno delo je temeljilo na kvalitativni raziskovalni metodologiji. Opravljen je bil sistematični pregled literature, ki je obsegal gradiva v angleškem jeziku znotraj baz podatkov Web of Science, ScienceDirect in ProQuest Dissertations & Theses Global. V podrobnejšo analizo je bilo vključenih 38 raziskav. Na osnovi sistematičnega pregleda je bil izdelan prototip modela za orientiranje. Rezultati: Uporaba piktogramov izboljša orientiranje v bolnišničnih prostorih brez potrebe po spreminjanju arhitekturne zasnove notranjosti. Dokazana je bila potreba po oblikovanju razumljivejših simbolov zdravstvenega varstva. Slaba orientacijska struktura povzroča pri organizaciji dodatne stroške, nižji ugled in zmanjšano varnost, pri pacientih in obiskovalcih pa vir stresa in nelagodja. Predstavljen je prototip modela orientiranja, katerega namen je zasnova mobilne aplikacije, ki bi poenostavila in izboljšala orientiranje. Diskusija in zaključek: Problema orientiranja ni mogoče rešiti zgolj z vpeljavo posameznega pristopa orientiranja, temveč s sinergijo različnih orientacijskih pristopov, s katerimi zadovoljimo najširši krog uporabnikov. Na osnovi dognanj je ustvarjen prototip modela orientiranja, ki je prijazen tudi ranljivim skupinam.
Keywords: pregled literature, prototip modela orientiranja, načini orientiranja, slabovidni, gibalno ovirani, mobilna aplikacija
Published: 30.06.2020; Views: 68; Downloads: 31
.pdf Full text (1,07 MB)

10.
Poznavanje sladkorne bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo
Eva Zrim, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Z daljšanjem življenjske dobe narašča populacija starostnikov s sladkorno boleznijo, ki zaradi kompleksne obravnave predstavlja velik javnozdravstveni problem. Znanje, ki ga imajo pacienti s sladkorno boleznijo o svoji bolezni, bistveno pripomore k pravilni samooskrbi in nadzoru bolezni, zato je smiselno, da se njihovo znanje o sladkorni bolezni oceni. V zaključnem delu želimo predstaviti zadovoljstvo starostnikov z oskrbo, usmerjeno na osebo, saj tovrstna oskrba povečuje znanje ter pozitivno vpliva na odnos do samoobvladovanja bolezni. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal: demografske podatke, poznavanje sladkorne bolezni ter oskrbo, usmerjeno na osebo. Zbrane podatke smo s pomočjo programa SPSS analizirali ter statistično obdelali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splošno znanje o sladkorni bolezni pri starostnikih s sladkorno boleznijo slabo, saj je bila povprečna ocena doseženih točk 12,90 ± 4,14. Prav tako obstajajo na področjih o vzrokih, poteku in tveganju za sladkorno bolezen pomembne pomanjkljivosti znanja. Nadalje smo ugotovili, da je mnenje starostnikov o oskrbi, usmerjeni na osebo, dobro, bi pa bila možna izboljšanja na področjih vključevanja starostnikov v proces zdravljenja in izvajanje oskrbe. Razprava in sklep: Znanje je bistvenega pomena pri samovodenju sladkorne bolezni ter preprečevanju zapletov, zato je treba slabo znanje o sladkorni bolezni odpraviti. K višji ravni znanja pa lahko pripomore oskrba, usmerjena na osebo.
Keywords: sladkorna bolezen, starostniki, na starostnika usmerjena oskrba, edukacija, znanje
Published: 30.06.2020; Views: 52; Downloads: 25
.pdf Full text (673,53 KB)

Search done in 0.34 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica