SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2052
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze
Mirella Martinec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Dandanes je velik problem, da se bulimija nervoza med mladimi zelo pogosto pojavlja. Pogosto zbolijo mlade ženske z nizko samozavestjo in slabo samopodobo. Problem je v tem, da se bulimija nervoza težje odkrije kot vse ostale motnje hranjenja, saj jo obolela oseba zelo dobro prikriva. Bolezen bulimija nervoza predstavlja veliko težavo v tem, da se oseba prenajeda in bruha, kadar je sama. Posledice bulimije nervoze, tako telesne kot tudi duševne, so lahko zelo hude, zato je pomembno, da se jih čim prej odkrije. Namen diplomskega dela je predstaviti celostno obravnavo pacientke z bulimijo nervozo ter pri tem poudariti pomembnost vloge medicinske sestre pri zgodnjem odkrivanju bulimije nervoze. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na opisni/deskriptivni metodi dela s pomočjo tuje in domače strokovne literature. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera s polstrukturiranim pripravljenim vprašalnikom za intervju. Vprašanja za intervju so bila sestavljena po 14. življenjskih aktivnostih Virginije Henderson odprtega tipa s podvprašanji. S študijo primera smo obravnavali pacientko z bulimijo nervozo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da mora medicinska sestra dobro poznati dejavnike tveganja za nastanek bulimije nervoze ter znake bolezni, da jo lahko odkrije pri osebi. Medicinski sestri je lahko v pomoč 14 življenjskih aktivnosti po teoriji Virginije Henderson, da pridobi vse pomembne dejavnike in ugotovi vzroke za nastanek bulimije nervoze. S teorijo V. Henderson lahko tudi spozna celostno in kakovostno življenje bulimične osebe ter ugotovi, s kakšnimi težavami se sooča na socialnem, psihičnem in fizičnem področju. Sklep: Raziskava je pokazala, da je bulimija nervoza zelo prikrita bolezen. Bulimija nervoza je težko ozdravljiva, zato mora medicinska sestra čim prej prepoznati prve znake te bolezni s svojim pravilnim pristopom. Medicinska sestra mora na področju preventive delovati zdravstveno-vzgojno v šoli in zdravstvenih ustanovah, da mladostnike seznani o motnjah hranjenja kot je bulimija nervoza. S svojim preventivnim delovanjem lahko vpliva na odnos mladine do hujšanja in seznani mladostnike o zapletih, ki se pojavljajo pri bulimiji nervozi.
Keywords: motnje hranjenja, hranjenje, bulimična oseba, zdravstvena vzgoja, samopodoba.
Published: 14.05.2018; Views: 38; Downloads: 18
.pdf Full text (1,50 MB)

2.
Obravnava pacienta z anevrizmatsko subarahnoidno krvavitvijo
Simona Vindiš, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Sodobne metode zdravljenja v zadnjih letih izboljšujejo celostno obravnavo pacienta z anevrizmatsko subarahnoidno krvavitvijo. Medicinska sestra ima pri obravnavi pacienta odgovorno in samostojno vlogo. Zdravljenje pacienta z anevrizmatsko subarahnoidno krvavitvijo napreduje s sodobnimi metodami zdravljenja. Pri tem medicinska sestra s svojim znanjem in veščinami v večji meri pripomore k ustreznemu izidu zdravljenja.
Keywords: medicinska sestra, zapleti po operaciji, predoperativna zdravstvena nega, pooperativna zdravstvena nega, sodobne metode zdravljenja
Published: 14.05.2018; Views: 36; Downloads: 22
.pdf Full text (611,55 KB)

3.
Presaditev krvotvornih matičnih celic pri pacientu z akutno mieloično levkemijo
Larisa Šic, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Akutna mieloična levkemija je maligna bolezen belih krvnih celic, usmerjenih v mieloično vrsto. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Za zdravljenje se vedno bolj uporablja presaditev krvotvornih matičnih celic. Namen zaključnega dela je predstaviti presaditev krvotvornih matičnih celic kot obliko zdravljenja akutne mieloične levkemije in prikazati zdravstveno nego pacienta z akutno mieloično levkemijo, ki se zdravi s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Raziskovalne metode: Zaključno delo je nastalo na osnovi študija literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, metoda analize in kompilacije ter metoda sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da najboljše uspehe zdravljenja akutne mieloične levkemije s presaditvijo krvotvornih matičnih celic prinaša alogenična presaditev krvotvornih matičnih celic. Avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic se uporablja redko. S presaditvijo krvotvornih matičnih celic se lahko pacienta z akutno mieloično levkemijo popolnoma ozdravi. Vloga medicinske sestre in svojcev je ključna ter nepogrešljiva skozi celoten proces zdravljenja, saj je pacient podvržen raznim psihičnim in fizičnim problemom presaditve krvotvornih matičnih celic. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se ljudje odločajo za vpis v register potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj le tako obstaja možnost, da pri pacientu opravijo alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je zelo učinkovit način zdravljenja akutne mieloične levkemije.
Keywords: kostni mozeg, krvne celice, krvni rak, kemoterapija, onkološka zdravstvena nega.
Published: 14.05.2018; Views: 37; Downloads: 14
.pdf Full text (1,19 MB)

4.
Organizacijska klima v profitnih in neprofitnih zdravstvenih organizacijah
Petar Ljuljđuraj, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Organizacijska klima je zelo pomemben pokazatelj trenutnega pogleda in odgovora zaposlenih na delovno organizacijo, v kateri so zaposleni. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena organizacijske klime ter ali obstajajo razlike v organizacijski klimi med profitnimi in neprofitnimi zdravstvenimi ustanovami. Metodologija: V empiričnem delu naloge je bil uporabljen anketni vprašalnik SIOK za merjenje organizacijske klime. Anketiranih je bilo 50 zaposlenih v profitni organizaciji in 50 zaposlenih v neprofitni organizaciji. Razlike med posameznimi skupinami anketirancev smo preverjali s pomočjo t-testa za dva neodvisna vzorca, enosmerno analizo variance, neparametričnim Mann-Whitneyevim testom ter Kruskal-Wallisovim testom. Rezultati: V okviru proučevanja dejavnikov organizacijske klime rezultati kažejo na statistično pomembne razlike med zaposlenimi v profitni in neprofitni organizaciji v primeru 11 od skupno 14 dejavnikov organizacijske klime. Če izpostavimo najbolj izrazite razlike, ugotovitve kažejo, da se zaposleni v neprofitni organizaciji statistično pomembno bolj strinjajo z inovativnostjo in iniciativnostjo (t = -5,387; p < 0,001), odnosom do kakovosti (M-W = 676,500; p < 0,001) in organiziranostjo (M-W = 719,500; p < 0,001). Zaposleni v neprofitni organizaciji torej ocenjujejo organizacijsko klimo bolje kot zaposleni v profitni organizaciji. Za razliko od tega pa med zaposlenimi z različno stopnjo izobrazbe statistično pomembne razlike ne obstajajo. Razlike v zadovoljstvu zaposlenih v profitni in neprofitni zdravstveni organizaciji obstajajo, vendar niso statistično pomembne. Nekoliko višje zadovoljstvo je mogoče zaznati med zaposlenimi v neprofitni organizaciji. Sklep: Ugotovili smo, da sta organizacijska klima in zadovoljstvo bolje ocenjena v neprofitni organizaciji. Samo redno spremljanje in sprotno izboljševanje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih lahko vpliva na uspeh in izpolnjevanje vizije in poslanstva organizacije. Prostor za nadaljnje raziskovanje je zaznati predvsem v smereh iskanja razlogov za razlike v oceni in fluktuaciji zaposlenih. Ključne besede: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima.  
Keywords: Profitna zdravstvena organizacija in neprofitna zdravstvena organizacija, organizacijska klima
Published: 14.05.2018; Views: 33; Downloads: 13
.pdf Full text (842,21 KB)

5.
Posebni primeri merjenja neinvazivnega krvnega tlaka po avskultacijski metodi
Anica Buh, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Neinvazivno merjenje krvnega tlaka spada v pogosto izvajan monitoring obtočil v kliničnem okolju. Med zaposlenimi medicinskimi sestrami smo raziskali poznavanje posebnih primerov pri merjenju avskultacijske vrzeli in odsotnost pete faze Korotkovih tonov. Raziskali smo tudi teoretično ozadje teh fenomenov. Namen naše naloge je bil ugotoviti, ali medicinske sestre ta dva fenomena poznajo ter kolikokrat so se z omenjenima fenomenoma že srečale v kliničnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. V priložnostnem vzorcu smo zaposlenim medicinskim sestram ponudili več scenarijev v katerih so morale izmeriti krvni tlak po avskultacijski metodi na simulatorju. Simulirali smo normalni krvni tlak, avskultacijsko vrzel, hipertenzijo in odsotnost pete faze po Korotkovu. Rezultati: Ugotavljamo, da medicinske sestre, ki delajo v kliničnem okolju, avskultacijsko vrzel prepoznajo v simuliranem okolju v 75,8 %. Pojavnost odsotnosti pete faze po Korotkovu pa prepoznajo v 36,4 % v simuliranem okolju. V kliničnem okolju se je pet medicinskih sester že srečalo s pojavom avskultacijske vrzeli in devet medicinskih sester z odsotnostjo pete faze po Korotkovu pri merjenju krvnega tlaka po avskultacijski metodi. Diskusija in zaključek: Primera se sicer redko pojavita pri merjenju tlaka, vendar to ne more opravičiti njihovega nepoznavanja. Medicinske sestre v kliničnem okolju ta dva fenomena še redkeje srečujejo, ker se krvni tlak vse pogosteje meri s samodejnimi merilniki krvnega tlaka. Če zgrešimo avskultacijsko vrzel, napačno določimo sistolično vrednost krvnega tlaka, ki je podcenjena.
Keywords: avskultacijska vrzel, Korotkovi toni, medicinske sestre, pogostost pojavljanja fenomenov v kliničnem okolju, prepoznavanje fenomenov.
Published: 14.05.2018; Views: 32; Downloads: 6
.pdf Full text (1,04 MB)

6.
Supervizija kot pomoč pred izgorelostjo medicinskih sester
Svitlana Naumeyko, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Veliki fizični in psihični napori, s katerimi se soočajo zaposleni na področju zdravstvene nege, predstavljajo stres. Pogoste stresne situacije in preobremenjenost lahko vodijo v izgorelost zaposlenih. Ena izmed metod obvladovanja stresa je supervizija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako supervizija pripomore k zmanjševanju stresa in izgorelosti. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi empiričnega raziskovanja. Za osnovni instrument raziskovanja je bila uporabljena anonimna strukturirana anketa zaprtega tipa. Za ciljno populacijo smo izbrali zaposlene v zdravstveni negi na enem od kliničnih oddelkov v okviru enega kliničnega centra v Sloveniji. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s pomočjo programa Excel. Analiza podatkov je pokazala, da je narava dela v zdravstveni negi stresna. Pogostost stresa je pri zaposlenih različna, najbolj pogosta sprožilca stresa pa sta obravnava težkih pacientov in zahtevnost dela. Kot posledice stresa zaposleni v zdravstveni negi največkrat občutijo telesne in čustvene simptome. Pojem supervizija anketirancem predstavlja pomoč pri delu. Več kot polovica zaposlenih bi se po pomoč k supervizorju obrnila v primeru stresne situacije. Dolgoročna izpostavljenost stresu lahko vodi v izgorelost. Supervizija lahko deluje razbremenilno na posameznega zaposlenega, tudi v smislu preprečevanja izgorelosti.
Keywords: Zdravstvena nega, stres, metode supervizije, cilji supervizije, uspešnost supervizije.
Published: 14.05.2018; Views: 27; Downloads: 8
.pdf Full text (1,65 MB)

7.
Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi
Renata Mlakar, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: V slovenskih bolnišnicah se za možgansko kapjo vsako leto zdravi okoli 4000 ljudi. Skoraj 70 % bolnikov ima kronično okvarjeno gibalno funkcijo prizadete roke, več kot polovica zmanjšano funkcionalnost, zaradi ohromelosti prizadete polovice telesa, večina potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih dejavnosti. Mnoge osebe po preboleli možganski kapi doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, zato je stopnja njihove družbene aktivnosti nižja. S tem pa tudi kakovost življenja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, petih starejših oseb, starih od 65 do 89 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize, oblikovali tematske sklope in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Zbrani podatki so po analizi rezultirali v dva tematska sklopa in sicer: Soočanje s posledicami možganske kapi in Kvaliteta življenja po možganski kapi. Diskusija in zaključek: Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi so pozitivne in negativne. Obe strani se medsebojno prepletata. Na starostnikovo kvaliteto življenja po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov, med katerimi so: čustveni odzivi, telesne ovire, stiske, odzivi na posledice, motiviranost, aktivno življenje po možganski kapi. Še vedno je premalo govora o življenju takšnih ljudi, zato je potrebno temu nameniti večjo pozornost.
Keywords: starostnik, svojci, izkušnje, soočanje, fenomenologija.
Published: 28.03.2018; Views: 136; Downloads: 97
.pdf Full text (222,14 KB)

8.
Preprečevanje, odkrivanje in možnosti zdravljenja poporodne depresije
Anja Juršnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Poporodna depresija je razširjen pojav, ki prizadene veliko število oseb po vsem svetu. Študije kažejo, da se poporodna depresija v prvem letu po porodu pojavi pri kar 21,9 % žensk, pojavlja pa se v različnih obdobjih, v različnih intenzitetah in pojavnih oblikah. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšne so možnosti za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poporodne depresije v slovenskem prostoru.
Keywords: Poporodna depresija, simptomi, odkrivanje, prepoznavanje, zdravljenje
Published: 28.03.2018; Views: 97; Downloads: 62
.pdf Full text (1,22 MB)

9.
Ergonomija in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici
Anja Faflik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo analizirali ergonomijo in obremenitve na delovnem mestu medicinske sestre v splošni bolnišnici. Namen magistrskega dela je bil raziskati delovno okolje medicinskih sester in ugotoviti, ali medicinske sestre pri svojem delu upoštevajo ergonomska načela, da se izognejo raznim zdravstvenim težavam. Magistrsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, dovoljene obremenitve v zdravstveni negi in pogostost težav s hrbtenico, analizirali smo razne ergonomsko-tehnične pripomočke, s katerimi si medicinske sestre olajšajo delo pri dvigovanju in premeščanju bolnikov. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili kvantitativno metodo zbiranja podatkov. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram, zaposlenim na internem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ima kar 85 % anketirancev težave s hrbtenico, ki so povezane z naravo njihovega dela. Iz raziskave je tudi razvidno, da medicinske sestre pri svojem delu najpogosteje uporabljajo drseče podlage, s katerimi si olajšajo delo pri premeščanju in dvigovanju bolnikov. Po izračunu hipotez smo ugotovili, da pri prvi hipotezi ne obstajajo statistično pomembne razlike med starostno strukturo medicinskih sester in upoštevanjem dovoljene obremenitve dela, pri drugi hipotezi smo ugotovili, da medicinske sestre glede na delovno dobo uporabljajo različne pripomočke za premeščanje in dvigovanje bolnikov. Vključevanje ergonomije v izvajanje nalog izvajalcev zdravstvene nege v zdravstveni negi predstavlja predvsem način za ohranjanje zdravja zaposlenih in bolnikov. V načrtovanje delovnega okolja bi morali biti vključeni zaposleni in delodajalci. Zaposleni najbolje poznajo svoje delo in vedo, kaj je zanje varno. Tako ne bi prihajalo do poškodb na delovnem mestu zaradi preobremenitve.
Keywords: Ergonomija, oblikovanje dela, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Published: 28.03.2018; Views: 100; Downloads: 57
.pdf Full text (1,25 MB)

10.
Monitoring pesticidov v pitni vodi v obdobju 2005-2015 v Sloveniji
Natalija Bohinc, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Pesticidi so umetno pripravljene organske spojine, namenjene zatiranju plevelov, mrčesa, škodljivih organizmov ter povzročiteljev bolezni. Nepravilna raba pesticidov lahko povzroči onesnaženje pitne vode. Pesticidi so okolju in zdravju škodljivi, zato je spremljanje vsebnosti le-teh v pitni vodi zelo pomembno. Mejna vrednost posameznega pesticida v pitni vodi je 0,1 μg/L in vsote pesticidov 0,5 μg/L. Namen magistrskega dela je predstaviti vsebnost pesticidov v pitni vodi v Sloveniji v obdobju 2005–2015. Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu magistrskega dela smo naredili pregled literature v različnih bazah podatkov. Pri empiričnem delu smo naredili analizo podatkov monitoringa pitne vode v obdobju 2005–2015 v Sloveniji in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Rezultati: Pitna voda v Sloveniji je najbolj onesnažena s pesticidi na območju Murske Sobote, Maribora in Novega mesta. Najvišja izmerjena vrednost posameznega pesticida v izbranem časovnem obdobju v Sloveniji je znašala 3,2 μg/L, izmerjena je bila na merilnem mestu Murska Sobota v letu 2010, v istem letu je bila tudi izmerjena vsota pesticidov 3,4 μg/L na merilnem mestu Murska Sobota. Diskusija in zaključek: Pitna voda je onesnažena s pesticidi predvsem zaradi intenzivne kmetijske dejavnosti ter tako posledično največje uporabe fitofarmacevtskih sredstev, in sicer na območju severovzhodne Slovenije (Murska in Dravska kotlina). V prihodnje bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti predvsem izobraževanju in ozaveščanju uporabnikov glede pravilne uporabe pesticidov. Na področjih, kjer je pitna voda prekomerno onesnažena s pesticidi, bi bilo potrebno spodbujati ljudi k izvajanju biološkega kmetijstva in uporabe bioloških sredstev za zatiranje plevelov in škodljivcev.
Keywords: fitofarmacevtska sredstva, onesnaženost, mejne vrednosti, zdravje, okolje
Published: 28.03.2018; Views: 85; Downloads: 42
.pdf Full text (953,36 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica