| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 2266
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Povezava komenzalne mikrobiomske RNA z razvojem nevrodegenerativnih bolezni
Stefanie Tivadar, 2019, master's thesis

Abstract: Raziskave poročajo o pomembni povezavi med možgani in črevesjem ter o njuni povezanosti z nevrodegenerativnimi obolenji. Delovanje obeh je obojestransko in nenormalnosti na enem področju lahko privedejo do nevrodegenerativnih obolenj. K vzajemnemu sodelovanju prištevamo centralni živčni sistem, enterični živčni sistem, HPA os, vagus živec, mikrobioto, mikrobiomsko RNA in imunski sistem. Iz številnih raziskav lahko razberemo, da ima nenormalno delujoče črevesje s slabo mikrobioto, pomemben vpliv na nastanek plakov in posledično na razvoj nevrodegenerativnih obolenj. Za potencialno razumevanje celotnega delovanja se osredotočimo na komenzalne bakterije in komenzalno mikrobiomsko RNA, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju metabolitov ter vplivajo na možgansko delovanje. Naloga zajame vrste RNA bakterij in ljudi. Po novih raziskavah lahko RNA gostitelja vstopi v bakterijo, kjer vpliva na uravnavanje bakterijskih transkriptov. Bakterijska RNA se lahko izloči prek veziklov in regulira črevesno homeostazo ter posledično vpliva na razvoj obolenj. Z mikroorganizmi vnešene RNA vplivajo tudi na metabolizem gostiteljevih RNA. Opisane so vrste nekodirajoče RNA in izpostavljena je circRNA kot potencialni biomarker. Nenormalno povečanje circRNA v črevesju, zaradi vnetij ali presežka bakterij, lahko vodi do obolenj. CircRNA lahko delujejo kot sporočilne molekule med celicami in imajo prenašalno vlogo, tako, da prenesejo informacije do sinaps. Zato lahko služijo kot pomemben del informacij, ki ima lahko terapevtske lastnosti za zdravljenje nevrodegenerativnih obolenj. CircRNA lahko služi kot potencialni diagnostični biomarker za številne bolezni. Za razumevanje celotne povezave mikrobiota – črevesje − možgani so potrebne še nadaljnje raziskave, saj so določene oblike mikrobiomske RNA šele v raziskovanju.
Keywords: možgani, črevesje, mikrobiota, črevesno-možganska os, cirkularna RNA, centralni živčni sistem, mikrobiomska RNA.
Published: 16.09.2019; Views: 8; Downloads: 2
.pdf Full text (7,65 MB)

2.
Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov v obravnavi pacientov na kliniki za kirurgijo
Nemanja Spasovski, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Ergonomija kot veda se ukvarja z oblikovanjem delovnega mesta in preventivnega varovanja zdravja delavcev. Uporaba ergonomsko–tehničnih pripomočkov pri izvajanju negovalnih intervencij je izjemnega pomena pri zaposlenih v zdravstveni negi, saj varuje njihovo zdravje pred različnimi obremenitvami, ki lahko posledično škodujejo različnim delom telesa, kot so hrbtenica, spodnje in zgornje okončine, glava itd. Raziskovalne metode: Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opredelili pojem ergonomija, analizirali razne ergonomsko-tehnične pripomočke in ali ter kako le-ti razbremenjujejo delo zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Nadgradili smo ga z raziskavo, katere inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik v pisni obliki, ki je vseboval 9 vprašanj odprtega tipa in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 60 anketirancev, od tega 11 moških in 49 žensk. Med anketiranci je bilo 37 oseb s srednjo izobrazbo, 23 oseb pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Raziskavo smo izvedli v začetku aprila 2019. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni v zdravstveni negi v kar velikem števil uporabljajo ergonomsko-tehnične pripomočke. Kar 100 % anketirancev se je strinjalo, da jim ravno ti lajšajo obremenjujoče aktivnosti, ki jih izvajajo pri zahtevnejših pacientih. Diskusija in zaključek: Zaposleni v zdravstveni negi so izpostavljeni različnim obremenitvam pri izvajanju negovalnih intervencij. Uporaba ergonomsko-tehničnih pripomočkov pri delu s pacienti predstavlja preventivni način za ohranjevanja zdravja zaposlenih v zdravstveni negi ter za same paciente.
Keywords: ergonomija, obremenitve, zaposleni v zdravstveni negi, razbremenitev dela, delovno okolje
Published: 16.09.2019; Views: 7; Downloads: 2
.pdf Full text (1,12 MB)

3.
Uporaba triažnega algoritma sieve med delavci v zdravstveni negi
Valerija Tovornik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišče in namen: Pogostost množičnih nesreč v Sloveniji je majhna, vendar se v zadnjem času, zaradi prehitrega tempa življenja in posledične preobremenjenosti vseh nas, pojavnost le-teh z leti povečuje, zato je pomembno, da delavci v zdravstveni negi poznajo triažni algoritem, saj lahko na podlagi ustreznega poznavanja, v primeru pojava množične nesreče, ustrezno ukrepajo in rešijo življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti poznavanje uporabe triažnega algoritma med delavci v zdravstveni negi pred izobraževanjem, narediti kratko (5 minutno) izobraževanje in na koncu še enkrat preveriti njihovo pridobljeno znanje. Raziskovalna metodologija in metode: Empirični del zaključnega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu aprilu 2019. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika. V anketo je bilo vključenih 51 delavcev zaposlenih v zdravstveni negi, ki smo jih izbrali naključno. Rezultate, ki smo jih pridobili, smo analizirali in obdelali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da se skoraj polovica delavcev v zdravstveni negi, 25 (49 %), še nikoli ni udeležila izobraževanja o triaži, vendar je kljub temu njihovo skupno povprečno znanje o razvrščanju v ustrezne triažne kategorije pred izobraževanjem 55,6 %, po izobraževanju pa kar 79 %. Diskusija in zaključek: Poznavanje triažnega algoritma predstavlja velik pomen, zato bi bilo potrebno s pomočjo dodatnih izobraževanj delavcev v zdravstveni negi njihovo znanje o triaži ustrezno redno izpopolnjevati in obnavljati.
Keywords: Medicinska sestra, nujna medicinska pomoč, urgentna stanja, masovna nesreča, primarna triaža, sekundarna triaža
Published: 16.09.2019; Views: 14; Downloads: 6
.pdf Full text (1,39 MB)

4.
Varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije
Alenka Senekovič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Intramuskularna injekcija je pogosta intervencija v zdravstveni negi, saj je ena izmed osnovnih načinov dajanja zdravil parenteralno. Kljub pogostosti za pacienta predstavlja potencialno varnostno tveganje. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike, povezane z aplikacijo intramuskularne injekcije v glutealno področje, ki vplivajo na izide pri pacientu. Raziskovalna metodologija in metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, Medline, ScienceDirect in CINAHL. V pregled so bili vključeni članki glede na ustreznost vsebine, vrsto raziskav, polno dostopnost in jezik. Za prikaz poteka sistematičnega pregleda literature je bil uporabljen diagram PRISMA. Kakovost posamičnih raziskav je bila ocenjena s pomočjo orodja NIH in razvrstitve v hierarhijo dokazov. Zbrani podatki so bili sintetizirani z metodo analize vsebine. Rezultati: Značilnosti ventroglutealnega in dorzoglutealnega področja, konstitucionalne značilnosti pacienta, izbor področja in vbodnega mesta aplikacije, tehnika aplikacije in tehnike zmanjševanja bolečine so dejavniki, ki vplivajo na varnost pri aplikaciji intramuskularne injekcije. Razprava in sklep: Za zagotavljanje varnosti pri aplikaciji intramuskularne injekcije je potrebno poznavanje dejavnikov, ki vplivajo na izide pri pacientu. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v praksi bi bilo smiselno raziskati znanje medicinskih sester o aplikaciji intramuskularne injekcije.
Keywords: Parenteralno dajanje zdravil, dejavniki, izidi, pacient, medicinska sestra.
Published: 16.09.2019; Views: 18; Downloads: 5
.pdf Full text (1,28 MB)

5.
Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege v osnovnem zdravstvenem varstvu spodnjeposavske in dolenjske regije
Violeta Bahat Kmetič, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Kako bomo v življenju delovali, se odzivali na prijetne oziroma na stresne situacije, je odvisno zlasti od naše osebnostne zrelosti in čustvene inteligentnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo čustvene inteligence izvajalcev zdravstvene nege v osnovni zdravstveni dejavnosti in njen vpliv na ocenjevanje medosebnih odnosov. Raziskovalna metodologija in metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, uporabljena je bila metoda deskripcije, sinteze in komparacije. Za zbiranje podatkov smo oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na osnovi pregleda domače in tuje znanstvene literature, stopnjo čustvene inteligence pa smo ocenjevali s standardiziranim vprašalnikom. V raziskavo je bilo vključenih 110 izvajalcev zdravstvene nege iz zdravstvenih domovih spodnjeposavske in dolenjske regije. Rezultati: Med anketiranimi izvajalci zdravstvene nege prevladujejo ženske (82,7%) z doseženo višjo/visoko strokovno izobrazbo (55,5%). 25,5% vseh anketiranih je starih med 20 in 30 let, 29,1 % jih ima do 10 let delovne dobe. Rezulatati izkazujejo povprečno oceno dosežene stopnje čustvene inteligentnosti 3,873, kar glede na povprečno vrednost 3, pomeni visoko razvito čustveno inteligenco anketiranih izvajalcev zdravstvene nege. Ugotavljamo majhno in pozitivno korelacijo med splošno čustveno inteligenco in oceno medosebnih odnosov (p=0,092). Diskusija in zaključek: Da se bomo v času hitrih sprememb znali in zmogli hitro prilagajati, ima ključno vlogo kontinuirano izobraževanje o čustveni inteligenci, saj je le ta za sposobnost ustrezne komunikacije s pacienti in sodelavci dokazano zelo pomembna.
Keywords: čustvena inteligenca, čustva, medosebni odnosi, vseživljenjsko učenje, komunikacija
Published: 16.09.2019; Views: 9; Downloads: 3
.pdf Full text (1,85 MB)

6.
Varnostna kultura kot kazalnik kakovosti zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih
Karmen Balažic, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zagotavljanje varnosti v socialno varstvenih zavodih za starejše je velik izziv in hkrati ključna komponenta socialne in zdravstvene oskrbe uporabnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšna je ocena varnostne kulture med zaposlenimi v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 102 zaposlenih v socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in Avstriji. Uporabljen je bil standardizirani anketni vprašalnik za spremljanje varnostne kulture. Raziskava je potekala od decembra 2017 do februarja 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo programa IBM SPSS Statistics. Uporabljeni so bili Kolmogorov-Smirnov test, Mann-Whitneyev U-test, Kruskal-Wallisov H-test, Wilcoxonov test, faktorska analiza in Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati: Rezultati kažejo, da je splošna ocena varnostne kulture zelo dobra, vendar je kljub temu med zaposlenimi v avstrijskih socialno varstvenih zavodih nekoliko višja kot v slovenskih socialnovarstvenih zavodih (U = 1019,00, Z = -2,056, p = 0,040). Ugotovili smo tudi, da glede na leta zaposlitve obstaja statistično značilna razlika v oceni komunikacije med zaposlenimi pri dveh trditvah od skupno enajstih. Med komponentami ocene dela in ocene kulture varnosti v socialno varstvenih zavodih obstajajo statistično značilne povezanosti, ampak je povezanost v polovici primerov negativna in v polovici primerov pozitivna. Sklep: Spodbujanje varnostne kulture v zdravstvu je postalo eden izmed stebrov varne obravnave pacientov. Ustvarjati moramo pozitivno kulturo, ki spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje, sistemski pristop, usposobljene zaposlene in dober management.
Keywords: varnost, neželeni dogodki, komunikacija, organizacija, nadrejeni, podpora vodstva, raziskava
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (1,38 MB)

7.
Soočanje medicinskih sester z umiranjem pacientov v intenzivni enoti
Svetlana Škrbić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Skrb za hudo bolnega pacienta, ki umira, in pa sama smrt, lahko medicinsko sestro globoko prizadenejo. Medicinske sestre v enotah intenzivne nege in terapije se z umiranjem in s smrtjo soočajo dnevno. Z zaključnim delom smo želeli raziskati izkušnje medicinskih sester ob soočanju z umiranjem in s smrtjo pacientov ter predstaviti najpogostejše težave, s katerimi se ob tem srečujejo. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, CINAHL, SAGE in Web of Science. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagramov PRISMA. Rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 1.881 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij. Z analizo podatkov smo oblikovali tri glavne teme: (1) doživljanje ob hudo bolnem in umirajočem pacientu, (2) vpliv na sočutno obravnavo in (3) profesionalni odnos. Medicinske sestre se v intenzivni enoti med obravnavo hudo bolnih pacientov najpogostejše srečujejo s stresom, čustvenim bremenom, z depresijo, žalostjo, izgorelostjo, s stalnimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, pomanjkanjem čustvene podpore, težavami pri komunikaciji s pacientovimi sorodniki in pomanjkanjem sodelovanja ter podpore v timu. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je za prilagoditev na delo v enotah intenzivne nege potreben čas. Vodstvo bi moralo zagotoviti psihološko podporo medicinskim sestram, člani tima bi morali medsebojno sodelovati, medicinske sestre pa bi morale enakopravno sodelovati na sestankih z zdravnikom in družino pacienta.
Keywords: smrt, medicinske sestre, oskrba umirajočega, intenzivna enota, odnos do umirajočih.
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 0
.pdf Full text (1,25 MB)

8.
Povezava med kakovostjo spanja in doživljanjem stresa pri reševalcih
Natalija Fekeža, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Stresne situacije in posledično slabša kakovost spanja, je v prehospitalnem okolju pereč problem tamkajšnjih zaposlenih. Poleg slabše kakovosti spanja in zaznanega stresa pa sorazmerno s slednjim raste tudi stopnja skrbi za zdravje, saj višji kot je stres, višja je skrb.
Keywords: poklicni stres, kvalitetno spanje, prehospitalno okolje, nujna medicinska pomoč, zaznavanje stresa, skrb za zdravje.
Published: 16.09.2019; Views: 2; Downloads: 2
.pdf Full text (468,48 KB)

9.
Obravnava onkoloških pacientov s kaheksijo
Ana Unger, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Kaheksija je opredeljena kot zapleten presnovni sindrom, ki ga opredeljuje progresivna izguba skeletne mišične mase, z ali brez izgube maščobnega tkiva. Zaradi kompleksnosti patofiziološkega procesa kaheksije je potreben multimodalni pristop, ki obsega več možnih načinov obravnavanja pacienta s kaheksijo. Namen zaključnega dela je predstaviti problematiko kaheksije pri onkoloških pacientih in možne načine obravnave onkološkega pacienta s kaheksijo. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in sistematični pregled strokovne in znanstvene literature. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili PRISMA diagram. Kriteriji za iskanje literature so vključevali aplikacijo vnaprej zastavljenih vključitvenih oziroma izključitvenih kriterijev. V podrobno analizo je bilo vključenih 15 člankov. Rezultati: Z analizo tuje strokovne literature smo spoznali, da je prehranska podpora izrednega pomena pri obravnavi onkoloških pacientov s kaheksijo, saj le-ta vodi v izboljšanje počutja, prav tako pa je osnova za posameznikovo toleriranje farmakološkega zdravljenja. Določene skupine zdravil so primerne za zdravljenje kaheksije, vendar so potrebne dodatne raziskave, ki bodo potrdile varnost in učinkovitost uporabe zdravil v klinični praksi. Telesne vadbe zaenkrat s strani raziskav ne moremo potrditi kot uspešne, saj večina teh pacientov zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna sodelovati v takšnih raziskavah. Diskusija in zaključek: Kaheksija pri onkoloških pacientih je resen zdravstveni problem, saj je razlog za kar 20 % smrti pri pacientih z malignim obolenjem. Zaradi heterogenosti teh pacientov in velikega izpada pri randomiziranih kliničnih raziskavah, je otežkočeno priti do jasnih zaključkov o učinkovitosti določene obravnave.
Keywords: maligno obolenje, prehranska podpora, farmakološko zdravljenje, fizična vadba, multimodalni pristop
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (949,53 KB)

10.
Vključevanje pacienta z akutno psihozo v okolje
Iris Horvat, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča, namen: Akutna psihoza je duševna motnja, pri kateri pacienti doživljajo blodnje in halucinacije. Bolezen prizadene tako ženske kot moške, po navadi med dvajsetim in tridesetim letom. Simptomi bolezni vplivajo na vsa področja človekovega delovanja. Namen diplomskega dela je predstaviti akutno psihozo in ugotoviti kako pacient doživlja svojo bolezen. Prav tako nas zanima kako se pacient vključuje v socialno okolje in kakšna je pri tem vloga medicinske sestre. Raziskovalne metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela in kvalitativno raziskovanje. Podatke, ki smo jih potrebovali za izvedbo študije primera, smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega intervjuja. Rezultate smo predstavili opisno po časovnih obdobjih. Rezultati: Z analizo pridobljenih rezultatov in literature smo ugotovili, da ljudje ne prepoznajo bolezenskih znakov psihoze, saj doživljajo vse kot del realnosti. Osebe z akutno psihozo se soočajo s vsakdanjimi problemi, saj so stigmatizirani in odrinjeni na rob družbene lestvice. Socialna vključenost pacientov z akutno psihozo je pomembna za zdravljenje, zato je treba ljudi poučiti o bolezni. Diskusija in zaključek: O duševnih motnjah, med katerimi je tudi akutna psihoza, je potrebno spregovoriti. Ljudje z akutno psihozo imajo številne težave z vključevanjem v okolico, počutijo se drugačne, svojo bolezen velikokrat tudi prikrivajo, zato se socialno izolirajo od okolice. Vloga medicinske sestre je, da pacienta pouči o njegovi bolezni, da se lažje vključi nazaj v socialno okolje. Pri tem mu mora biti v oporo, pomaga mu pri jemanju terapije in socialni rehabilitaciji.
Keywords: psihoza, stigma, diskriminacija, študija primera, duševno zdravje, psihoterapija
Published: 16.09.2019; Views: 0; Downloads: 1
.pdf Full text (697,69 KB)

Search done in 0.53 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica