SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1665
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Ključne besede: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Alen Bolkovič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 14; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetiji
Smiljan Kos, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Ključne besede: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 22; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebule
Marijan Sirk, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Ključne besede: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Objavljeno: 17.04.2019; Ogledov: 17; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
Ocena ekonomike vzreje brojlerjev z različnimi sistemi ogrevanja hleva
Denis Vasle, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je pripraviti finančno analizo za novogradnjo hleva za piščance pitance. Osredotočili smo se predvsem na različne sisteme ogrevanja hleva, medtem ko je gradbeni del v vseh analiziranih scenarijih enak. V analizo smo vključili devet različnih scenarijev, ki se med seboj razlikujejo le v načinu ogrevanja. Ločili smo jih glede na vir toplote (lesna biomasa, plin, elektrika), nato pa smo vsakemu energentu dodali ustrezne kombinacije načinov ogrevanja. Metodika naloge je razvoj simulacijskega modela, kjer se je v prvi fazi ocenila ekonomika vzreje brojlerjev ob različnih sistemih ogrevanja, v nadaljevanju pa še finančna analiza investicije. Izkazalo se je, da so med različnimi sistemi ogrevanja velike razlike in da moramo biti pozorni predvsem na opremo, s katero ogrevamo hlev. Najvišji koeficient ekonomičnosti smo ocenili v scenariju 4, in sicer 3,50, najnižjega pa v scenariju 5, kjer znaša 1,27. V nalogi smo ocenjevali tudi neto sedanjo vrednost (NSV), kjer je najnižja NSV ocenjena na 10 let in smo jo dobili pri scenarijih 3 in 4. Najvišja je v scenariju 5, kjer je vrednost NSV po 20 letih še vedno negativna.
Ključne besede: ekonomika, vzreja brojlerjev, sistemi ogrevanja hleva
Objavljeno: 16.04.2019; Ogledov: 32; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Marketinška analiza podjetniške dejavnosti na vinogradniški kmetiji
Katarina Pungračič, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava osvetljuje marketinško dejavnost na izbrani družinski vinogradniški kmetiji v Sloveniji. Vključuje uvodno predstavitev izbranih statistik vinarstva v Sloveniji in predstavitev analize osnovnega trženjskega spleta (4P) – produkta/storitve, cen, prodajnih poti in promocije. Rezultati raziskave kažejo, da se je zaradi aktivne promocije v letih 2015–2017 spremenila struktura gostov na analizirani kmetiji. Povečal se je obseg penzionskih gostov iz 18 na 187. Trženjske aktivnosti so v obdobju 2013–2017 vplivale tudi na povišanje cen različnih tipov vina lastne ponudbe.
Ključne besede: vinogradništvo, turistična kmetija, trženjska analiza, Haloze
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (724,47 KB)

7.
Rezultati proučevanja insekticidov za zatiranje glogove bolšice (cacopsylla melanoneura f.)
Črtomir Kuhl, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V letu 2016 je bil na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru izveden poskus proučevanja učinkovitosti različnih insekticidov za zatiranje glogove bolšice (Cacopsylla melanoneura Föerster). Izvedba poskusa je potekala v integriranih nasadih jablan sort Gala in Jonagold. Poskusne parcelice so zajemale 5 vrst in so segale v dolžino 30 m, razporejene pa so bile po parcelah v obliki šahovnice. Insekticidi so bili naneseni v različnih terminih in fenofazah razvoja jablan. Vrednotenje učinkovitosti škropilnih programov je potekalo sedem, štirinajst in enaidvajset dni po aplikaciji. Rezultati kažejo, da je za učinkovito zatiranje bolšice v integriranih sadovnjakih potrebna več kot dvakratna aplikacija insekticidov. V integriranem načinu proizvodnje je poterebnoizvesti tri do štiri aplikacije insekticidov. Prvo tretiranje je potrebno izvesti v fenofazi BBCH 07-08 oziroma pred cvetenjem. Drugo tretiranje se mora izvesti v fenofazi BBCH 50, v stadiju mišjega ušesca. Tretje tretiranje pa je potrebno izvesti med cvetenjem v fenofazi BBCH 65. Četrto tretiranje pa po cvetenju jablan v fenofazi BBCH 67. Insekticidi, ki so pokazali najvišjo učinkovitost in primernost uporabe v integrani pridelavi jabolk, so naslednji: Spada 200 EC, Trebon Up, Mavrik 240, Karate Zeon.fosmet, etofenproks, tau-fluvalinat in lambda-cihalotrin.
Ključne besede: jablana (Malus domestica Borkh), glogova bolšica (Cacopsylla melanoneura Föerster), zatiranje, insekticidi
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Vsebnost fenolnih spojin v plodovih različnih sort paradižnika (Lycopersicum esculentum Mill.)
Laura Lepej, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov in posameznih fenolnih spojin v plodovih 39 sort paradižnika. Plodovi paradižnika so bili rdeče, rumeno, belo, oranžno, zeleno in vijolično obarvani. Skupne fenole smo določili v ekstraktih vzorcev z uporabo Folin-Ciocalteu reagenta. Posamezne fenolne spojine smo izmerili z uporabo tekočinske kromatografije. Sorte paradižnika se v vsebnosti skupnih fenolov razlikujejo. Značilno najvišje vrednosti so imele 3 rdeče ('Cherrola F1', 'Iva's Red Berry', 'Ded Moroz'), 2 vijolični ('Indigo Rose', 'OSU Blue') in ena zelena sorta ('Gobstopper'). Med različno obarvanimi sortami v vsebnosti skupnih fenolov ni bilo značilnih razlik. V povprečju pa so imele najvišjo vrednost skupnih fenolov vijolične sorte (684 mg GAE/100 g suhe snovi), najnižjo pa bele sorte (509 mg GAE/100 g suhe snovi). Med posameznimi fenolnimi spojinami je bil v najvišjih koncentracijah prisoten katehin, sledila sta mu rutin in klorogenska kislina. Plodovi vijoličnih sort so imeli značilno višje vsebnosti p-kumarne in kavne kisline ter miricetina.
Ključne besede: paradižnik, sorta paradižnika, Lycopersicum esculentum, skupni fenoli, fenolne spojine
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 92; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (898,49 KB)

9.
Uporaba mlečnih nadomestkov za teleta
Klavdija Šuen, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V nalogi je predstavljena vzreja telet od rojstva do odstavitve, poudarek je bil na uporabi mlečnih nadomestkov. Predstavljeni so različni načini krmljenja z mlekom in mlečnimi nadomestki ter njihove priporočene sestave. Opravili smo dve različni anketi, pri katerih je bil poudarek na uporabi mlečnih nadomestkov. Pri prvi anketi, ki je prikazana v Prilogi 1 smo proučevali, kako kmetje napajajo teleta v prvih tednih starosti, kdaj, kako in kakšne mlečne nadomestke uporabljajo. Od skupno 174 anketiranih, jih 64,4 % od drugega tedna naprej napaja z domačim mlekom, 24,7 % jih meša mleko z mlečnim nadomestkom in 10,9 % uporablja samo mlečni nadomestek. Povprečna količina napajanega polnomastnega mleka na dan je 7,68 litra. Mlečne nadomestke smo prikazali v šifrah, kjer je številka 1 najpogosteje uporabljen in številka 17 najmanj. Med seboj smo primerjali 17 mlečnih nadomestkov različnih proizvajalcev glede na analitske sestavine, surovinsko sestavo, nutritivne dodatke, tehnološke dodatke in zootehnične dodatke. Ugotovili smo, da ima največ komponent mlečni nadomestek številka 12, ki pa se pri rejcih ne pojavlja pogosto. Pri drugi anketi, ki je dodana v Prilogi 2, smo primerjali dve naključni kmetiji, ki uporabljata mlečne nadomestke. Ugotavljali smo kakšne razlike se pojavljajo med njima v uporabi mlečnih nadomestkov ter kakšen je prehod telet iz mlečnega nadomestka na krmne mešanice.
Ključne besede: mlečni nadomestki, mlezivo, mleko, teleta, govedo
Objavljeno: 29.03.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (618,35 KB)

10.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici