Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Proizvodnja suhih fermentiranih salam predstavlja eno najstarejših oblik konzerviranja mesa, ki temelji na procesu fermentacije in ustreznem zorenju. Ključni tehnološki aditivi, uporabljeni v procesu izdelave, so nitriti in nitrati, katerih vloga je večplastna – od zagotavljanja značilnih senzoričnih lastnosti izdelkov do inhibicije rasti neželenih mikroorganizmov. Kljub temu njihova uporaba v prehranski industriji že vrsto let vzbuja pozornost zaradi možne tvorbe nitrozaminov, ki so potencialno zdravju škodljive spojine. V raziskavi smo preučevali vpliv različnih koncentracij dodanega nitrita (0 %, 50 % in 100 %) na mikrobiološko časovno dinamiko pri shranjevanju fermentiranih salam iz mesa krškopoljskega prašiča. Analizirali smo prisotnost in rast izbranih skupin mikroorganizmov: Pseudomonas spp., Staphylococcus aureus, Clostridium perfringens, mlečnokislinskih bakterij, Enterobacteriaceae, Listeria monocytogenes, Salmonella spp. ter skupno število mikroorganizmov. Poleg tega smo ocenjevali tudi vpliv skladiščenja pri različnih temperaturah (4 °C, 12 °C in 20 °C) na mikrobiološke spremembe. Rezultati so pokazali, da je bilo število mikroorganizmov v večini vzorcev višje v salamah z nižjo vsebnostjo nitritov, vendar to ni bistveno vplivalo na mikrobiološko varnost in kakovost salam. Ugotovili smo tudi, da je bilo skupno število mikroorganizmov praviloma nižje pri salamah, hranjenih pri višjih temperaturah.
Ključne besede: klobase, nitrat, nitrit, bakterije, varnost hrane
Objavljeno v DKUM: 01.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,35 MB)

Opis: V magistrskem delu je bila obravnavana kultura varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju ter proučevane možnosti njenega izboljšanja s pomočjo vedenjskih spodbujevalcev. Namen raziskave je bil ocenjevanje obstoječega stanja KVH ter preizkušanje učinkovitosti vedenjskih spodbujevalcev pri izboljševanju higienskih praks zaposlenih. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod: izveden je bil anketni vprašalnik (n = 200), delno strukturirani intervjuji (n = 10) ter opazovanja vedenja zaposlenih v skupnem prostoru pred in po uvedbi spodbujevalcev želenega higienskega vedenja. Z analizo anketnega vprašalnika so bile ugotovljene visoke ocene kulture varnosti hrane (učinkovitost usposabljanj 4,6; zavedanje tveganj 4,5; obremenjenost na delovnem mestu 4,0; sredstva-viri-okolje 4,5; zavzetost zaposlenih 4,5; komunikacija 4,1; vodenje in podpora sodelavcev 4,2), vendar smo z intervjuji ugotovili vsebinske razlike med odgovori. Izpostavljeni so bili ključni izzivi, ki so pomembni za vodstvo (obremenjenost zaposlenih, komunikacijske težave, pomanjkanje zavzetosti zaposlenih, pomanjkanje priznanj, neenotno izvajanje pravil, prostorska stiska, zastareli spodbujevalci). Vodstvo je bilo ocenjeno kot strokovno in podporno, vendar zaradi preobremenjenosti pogosto premalo v stiku z zaposlenimi. Vizualni in zvočni spodbujevalci, zasnovani s pomočjo umetne inteligence, so vedenje zaposlenih izboljšali za 10,33 %. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnih pristopov k spodbujanju in ocenjevanju KVH ter izpostavljajo potencial umetne inteligence pri razvoju izobraževalnih orodij in vedenjskih intervencij. Rezultati nudijo uporabne usmeritve za živilska podjetja pri izboljševanju KVH z uporabo sodobnih orodij in pristopov. 
Ključne besede: kultura varnosti hrane, živilska industrija, anketni vprašalnik, intervju, spodbujevalci želenega higienskega vedenja, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,02 MB)

Opis: Ocena ekonomske in finančne upravičenosti investicij v čebelarstvo je ključnega pomena za odločanje o prihodnjem razvoju čebelarske panoge. Rezultati so uporabni tako za čebelarje, kot za oblikovalce kmetijske politike. Namen magistrskega dela je bil oceniti investicijo v pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov na obstoječi čebelarski kmetiji. Ekonomska upravičenost investicije v pridelavo in predelavo čebeljih pridelkov je bila analizirana s pomočjo kalkulacij skupnih stroškov. Z orodjem Excel so se razvile modelne kalkulacije skupnih stroškov, kjer je bil obravnavan med kot glavni pridelek, kot stranski proizvodi pa cvetni prah, vosek, propolis, matični mleček in čebelji strup. S finančnega vidika se je s statično metodo analizirala statična doba povratka investicije. Raziskavi je bila dodana tudi analiza SWOT čebelarske dejavnosti. Osnovna pridelava medu je na meji ekonomske upravičenosti (Ke = 1,01), z neposrednim plačilom se ta izboljša na 1,08. Nepovratna sredstva pri vseh modelih izboljšajo ekonomske kazalnike. Ekonomsko sliko, izboljšata propolis s koeficientom ekonomičnosti 1,09 in matični mleček z 1,64. Statična doba povratka pri matičnem mlečku je le 2 meseca in pri propolisu 5 mesecev. Pridelava čebeljega strupa je ekonomsko neugodna (Ke = 0,57).
Ključne besede: ekonomska analiza, investicija, čebelarstvo, čebelji pridelki
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: V magistrskem delu smo želeli proučiti finančno upravičenost investicije v gradnjo hleva za vzrejo telic. Cilj je bil podrobno analizirati stroške in koristi investicije na podlagi primera realne kmetije, s posebnim poudarkom na gradbenih stroških, pričakovanih prihodkih iz živinorejske proizvodnje ter različnih dejavnikih, ki vplivajo na donosnost. V prvem delu zajema naloga pregled obstoječih raziskav s področja gradnje hlevov ter postopke priprave finančnega načrta za takšno investicijo. V teoretičnem delu naloge so predstavljene metode ocenjevanja ekonomike in finančne upravičenosti (neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in doba vračanja investicije). Le-te so ključne za oceno, ali je investicija smiselna in kakšen je njen potencial v prihodnosti. Rezultati analize kažejo, da je investicija dolgoročno finančno upravičena, čeprav je doba povračila investicije 6 let, odvisno od različnih tržnih scenarijev in proizvodnih pogojev. Ob upoštevanju vhodnih parametrov analize je ocenjena NSV po 20 letih 239.007,65 €. Interna stopnja donosnosti pri dobi povračila investicije znaša 9,92 %. Na podlagi teh ugotovitev smo zaključili, da je investicija v nov hlev za telice smiselna za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti kmetije, še posebej, če je izvedena s premišljenim finančnim načrtom in ob ustreznem upoštevanju tržnih razmer.
Ključne besede: investicija, hlev za telice, reja govedi, ekonomska analiza, krmljenje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,23 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je predstavitev primerjave ekonomske ocene vzreje mladih športnih konj med rejci v Sloveniji in tujini v obdobju od pripusta kobile do prodaje petletnega športnega konja. V to oceno so všteti tako stroški vzreje konj in njihove oskrbe kot delo rejca, ki ga opravi v času reje in pripravi konja na tekmovanje. Predvsem se tukaj delo osredotoča na konje, namenjene za preskakovanje ovir. V pregledu literature je predstavljen razvoj konjeništva in preskakovanja ovir skozi zgodovino v Sloveniji ter tuji članki na temo stroškov reje konj. Pri izdelavi magistrskega dela smo si pomagali tudi z deli »50 let konjeniške zveze Slovenije« in »Možnost povečanja ekonomske učinkovitosti na kmetijskem gospodarstvu, usmerjenem v konjeništvo«. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča predvsem na pridobivanje podatkov s strani tujih rejcev in na njihovo analizo. Medtem ko smo podatke rejcev v Sloveniji pridobili v diplomskem delu s pomočjo anonimne ankete, smo rejcem v tujini posredovali anketo v obliki Word dokumenta, da bi pridobili karseda točne podatke. Ponovno se tukaj pojavljajo pomanjkljivosti pri samem vodenju ekonomskega dela reje konj. Na koncu so povzeti rezultati z razpravo.
Ključne besede: vzreja konj, primerjava stroškov, ekonomska ocena
Objavljeno v DKUM: 03.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,05 MB)