1. |
2. Zasnova in izdelava prototipa delovnega elementa prstnega okopalnika v sodelovanju s podjetjem Tehnos d.o.o. : diplomsko deloKatarina Lipovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Kmetijstvo se sooča z vedno novejšimi spremembami in izzivi. Zaradi želje po bolj sonaravnem kmetovanju ter zmanjšanju uporabe FFS smo želeli preučiti različne načine zatiranja plevela. Osredotočili smo se predvsem na mehansko zatiranje plevela, natančneje na prstni okopalnik. Prstni okopalnik je orodje, ki je specifično namenjeno okopavanju kultur, ki so sajene v vrstah na razdalji 25 cm ali več. Pri opravljeni osnovni analizi trga smo ugotovili, da je na trgu veliko proizvajalcev tega orodja ter da ima orodje zelo visoko ceno. Zato smo se s podjetjem Tehnos d.o.o. odločili, da izdelamo cenejši prototip, ki bo kmetovalcem dostopen. Končni izdelek bo cenejši zaradi poenostavljene oblike, napredne tehnologije strojev v podjetju Tehnos d.o.o. ter več desetletij izkušenj v izdelavi kmetijske mehanizacije. To diplomsko delo zajema tako agronomski in ekonomski vidik kot tudi strojniški vidik.
Ključne besede: prstni okopalnik, zasnova in izdelava prototipa, Tehnos d.o.o., mehansko zatiranje plevela, zatiranje plevela v vrsti
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (4,07 MB) |
3. Vpliv nanosa kombinacije biostimulatorjev in FFS na seme koruze in pšenice za pospešitev mladostnega razvoja rastlin ("starter effect"). : magistrsko deloKatja Mernik, 2024, magistrsko delo Opis: V rastni sezoni 2018/2019 smo v poljskem poskusu, na pšenici, izvedli preizkušanje sredstev za tretiranje semena pšenice, ki omogočajo varstvo vznikajočih rastlin pred boleznimi in škodljivci ter hkrati pospešujejo mladostni razvoj rastline. Primerjali smo 2 insekticida in 2 fungicida. Prav tako smo preverili, ali formulacijski dodatek Peridiam active lahko vpliva na zgodnji mladostni razvoj rastlinic pšenice. Pri poskusu v pšenici smo ugotovili, da dodani formulant Peridiam active ni izrazito povečal vitalnosti rastlin, je pa nekoliko povečal povprečno število listov. Tretiranje semen je ekonomsko smiselno, saj je statistično značilno povečalo pridelek. Prav tako smo v rastni sezoni 2018 v poljskem poskusu, na koruzi, preizkušali tretiranje semen z namenom pridobiti informacije, ali tretiranje semen koruze s pripravki, ki so kombinacija FFS in biotičnega agensa Bacillus firmus, vpliva na začetni razvoj koruze in na pridelek. Testirali smo tako imenovani »starter« učinek. Ugotovili smo, da je tretiranje semen koruze s testiranimi pripravki imelo statistično značilen vpliv na pridelek koruze in je ekonomsko smiselno.
Ključne besede: biostimulatorji, pšenica, koruza, fitofarmacevtska sredstva
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,17 MB) |
4. Kemijska sestava in morfološki deskriptorji plodov akcesij Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh. : magistrsko deloKatja Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava kemijsko sestavo in morfološke deskriptorje plodov akcesij dveh vrst sliv: Prunus domestica L. in P. cerasifera Ehrh. Namen raziskave je bil ugotoviti razlike v kemijskih in morfoloških lastnostih plodov med tema dvema vrstama ter oceniti njihov potencial kot vir antioksidantov in sladkorjev. V raziskavo smo vključili 31 akcesij sliv, ki smo jih analizirali glede na 18 morfoloških deskriptorjev ter vsebnost sladkorjev, skupnih fenolov in antocianinov. Statistično značilne razlike smo ugotovili pri naslednjih morfoloških lastnostih: velikost plodov, lateralna oblika plodu, simetrija plodu v vertikalnem pogledu, globina šiva sadja pri peclju, barva mesa, trdnost mesa, sočnost ploda ter stopnja spojenosti koščice in mezokarpa. Na drugi strani statistično značilne razlike niso bile ugotovljene pri depresiji na vrhu ploda, prisotnosti dlakavosti, globini votline peclja ploda, osnovni barvi kože, obliki koščice v lateralnem in ventralnem pogledu, površini endokarpa, širini dna koščice ter obliki vrha koščice. Rezultati so pokazali, da se akcesije razlikujejo po barvi eksokarpa. Najpogostejša barva plodov je bila rdeča, ki je predstavljala 36 % vseh plodov, sledi rumena z 21 % in škrlatno vijolična z 12 %. Analiza je pokazala, da je barva plodov v pozitivni korelaciji z vsebnostjo antocianinov. Plodovi z rdečo barvo kože so imeli visoke vrednosti antocianinov (mediana 180,50 mg/100g) in nizke vrednosti sladkorjev (mediana 14,70 °Brix). Plodovi z zeleno barvo eksokarpa so imeli visoke vrednosti sladkorjev (mediana 19,40 °Brix) in nizke vrednosti antocianinov (mediana 7,60 mg/100g). Spearmanov korelacijski test je pokazal, da obstaja močna pozitivna korelacija med vsebnostjo skupnih antocianinov in fenolov.
Ključne besede: fenoli, antocianini, mirabolana, sliva, ringlo
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,96 MB) |
5. Endoparaziti pri govedu- dejavniki invadiranosti in razlike med pasmami : magistrsko deloMaja Motaln, 2025, magistrsko delo Opis: Zajedavci igrajo pomembno vlogo pri domačih živalih. Različni dejavniki vplivajo na njihov pojav in stopnjo infestacije. Namen naloge je bil preučiti, kakšen vpliv ima sezona, leto, območje in pasma na pogostost pojavljanja zajedavcev. V nalogi smo najprej analizirali podatke parazitoloških preiskav za obdobje štirih let (2021–2024) na kmetijah, ki so bile v ukrepu dobrobiti živali – »paša«. Vpliv pasme pa smo dodatno analizirali še z individualnim vzorčenjem blata na izbranih kmetijah, ki redijo dve ali več pasem. Za parazitološko diagnostiko so bile opravljene analize z metodami sedimentacije in flotacije. Rezultati so pokazali, da je bila infestacija z večino zajedavcev višja v spomladanskem obdobju, z izjemo trematod iz rodu Paramphistomum sp., ki je bila v jeseni, kljub spomladanskemu tretiranju živali z antiparazitiki, višja. Pri večini zajedavcev se je pojavnost skozi leta zmanjševala, razen pri zajedavcih Moniezia sp., Paramphistotum sp. in Strongyloides papillosus se je v letu 2024, ki je bilo najtoplejše leto, z največ padavinami, močno povečala. Pri večini parazitov nismo ugotovili razlik v invadiranosti glede na območje paše, razen pri treh taksonih. Od teh sta bila dva (Fasciola hepatica in Paramphistomum sp.) značilno višja na vlažnih območjih, izjema pa je bil parazit vrste Strongyloides papillosus, ki ga je bilo na izrazito vlažnem območju značilno manj (p < 0.05). Invadiranost s paraziti je bila izrazitejša pri črno-beli pasmi, le Fasciola hepatica in zajedavci iz rodu Paramphistomum sp. so bili pogostejši pri lisasti pasmi. Na osnovi rezultatov se kaže, da je pri obravnavi in ukrepih, povezanimi z notranjimi zajedavci pri govedu, poleg dosledne uporabe antiparazitikov, pomembno vzeti v obzir tudi vlažnost območja/obdobja (padavine ter vodnatost), zanemariti pa ne gre niti pasme, ki lahko ima določen vpliv.
Ključne besede: zajedavci, govedo, dejavniki, pasma
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Ekonomika pridelave krme na območjih z omejenimi dejavniki s poudarkom na strmini : diplomsko deloLuka Žunkovič, 2025, diplomsko delo Opis: Pridelava sena na območjih z omejenimi dejavniki, kot sta strmine in visoka nadmorska višina, predstavlja poseben izziv za kmetijstvo. V diplomski nalogi smo se osredotočili na primerjavo pridelave sena na dveh lokacijah: strmine v Halozah in pobočja z manjšimi nakloni na visoki nadmorski višini. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako se razlikujejo agrotehnični ukrepi, količina pridelka in stroški pridelave na teh dveh različnih lokacijah. V teoretičnem delu so predstavljene osnove pridelave sena, s poudarkom na vplivu reliefa in nadmorske višine. Posebna pozornost je namenjena problematiki košnje in spravilu sena na strmih terenih ter uporabi specialne gorske mehanizacije. Zbrani so bili podatki o uporabljeni mehanizaciji, agrotehničnih ukrepih ter o količini pridelanega sena. S pomočjo modelne kalkulacije smo dobili rezultate o lastni ceni sena in podatke, koliko stane pridelava sena na različnih terenih. Na podlagi pridobljenih rezultatov so v zaključnem delu predstavljene konkretne primerjave med obema lokacijama. Analizirane so prednosti in slabosti pridelave na različnih območjih z omejenimi dejavniki.
Ključne besede: seno, strmine, specialna mehanizacija, stroški
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (5,43 MB) |
7. EKSPLOATACIJSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKE MEHANIZACIJE – 2. del : SkriptaPeter Vindiš, Peter Berk, 2025, drugo učno gradivo Opis: Skripta je namenjena vsem študentom Univerze v Mariboru, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Poglavja, navedena v skripti, so s področja eksploatacije kmetijskih strojev in sledijo učnemu načrtu predmeta EKSPLOATACIJA KMETIJSKIH STROJEV, ki se izvaja na drugi stopnji magistrskega študijskega programa KMETIJSTVO. Študentje naj uporabljajo skripto pri učenju in utrjevanju snovi. Skripta na didaktičen način obravnava tematiko v celoti, tako da lahko študent gradivo tudi sam predela in ga razume. Osnove za razumevanje skripte dobijo študentje iz skripte EKSPLOATACIJSKE ZNAČILNOSTI KMETIJSKE MEHANIZACIJE – 1. del avtorja dr. Petra Vindiša.
Skripta je v pomoč pri učenju tudi študentom študijskih smeri Biosistemsko inženirstvo VS in drugih smeri, ki jih omenjena tematika zanima. Omenjeno gradivo je sestavljeno iz vsebin, ki se dotikajo predmeta EKSPLOATACIJA KMETIJSKIH STROJEV (drugi del skripte vsebuje vsebine iz zbranih poglavij iz mehanike traktorskih agregatov, energetske bilance traktorjev, kriterijev za odpis kmetijskih strojev, kronometriranja delovnih operacij, agregatiranja delovnih operacij ter električnih sistemov traktorja).
Ključne besede: Mehanika traktorskih agregatov, energetske bilance traktorjev, kriterijev za odpis kmetijskih strojev, kronometriranja delovnih operacij, agregatiranja delovnih operacij, električnih sistemov traktorja.
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Finančna analiza investicije gradnje apartmajev na kmetiji-študija primera : magistrsko deloLaura Hoheger, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je bila analizirana ocena investicije v izgradnjo apartmajev na turistični kmetiji. Na podlagi predhodno ocenjenih vhodnih podatkov o stroških in prihodkih ter višini investicije smo razvili štiri simulacijske modele, na katerih temelji finančna analiza. Kot osrednjo metodo smo uporabili Cost Benefit analizo (CBA), s katero smo ocenili ključne finančne parametre, kot so neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosnosti (ISD) in doba povratka investicije. Celotna investicija je znašala 427.173,90 €. Analizirani scenariji se med seboj razlikujejo glede na zasedenost dni na leto in ceno bivanja. Scenarij 1 predvideva zasedenost 90 dni na leto, kar prinaša letne prihodke v višini 49.500 €, stroške v višini 8.416,57 € in letni denarni tok (LDT) 41.083,43 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestnajstem letu z interno stopnjo donosnosti 5,58 %. Scenarij 2 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 71.280 €, stroške v višini 9.287,77 € in LDT 61.992,23 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v devetem letu. Investicija doseže interno stopnjo donosnosti 5,70 %, kar pomeni, da je NSV v devetem letu še vedno pozitivna. Scenarij 3 predvideva zasedenost 108 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 83.160 €, stroške v višini 9.762,97 € in LDT 73.397,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v osmem letu z interno stopnjo donosnosti 7,66 %. Scenarij 4 predvideva zasedenost 126 dni na leto, kar prinaša letne prihodke 102.060 €, stroške v višini 10.518,97 € in LDT 91.541,03 €. Investicija se pri obrestni meri 5,50 % povrne v šestem letu z interno stopnjo donosnosti 7,69 %. Naloga je vključevala tudi anketni vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti preference in vedenje anketirancev glede bivanja na kmetiji, da bi lahko ponudbo prilagodili njihovim potrebam in pričakovanjem. Poleg tega smo izvedli še SWOT analizo, s katero smo opredelili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki bi lahko vplivale na investicijo v apartmaje na turistični kmetiji. Rezultati naloge ponujajo dragocene vpoglede v finančno smiselnost investicije ter omogočajo boljše načrtovanje prihodnjih projektov na področju turističnih nastanitev.
Ključne besede: turistična dejavnost, ekonomika, ocena investicije
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (3,04 MB) |
9. Notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih : magistrsko deloGoran Novak, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta obravnavana notranji nadzor pitne vode v zdravstveni ustanovi in načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih. Namen raziskave je bil ugotoviti delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode v interni vodovodni napeljavi javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Maribor, raziskati učinkovitost letnega načrta spremljanja zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode ter primerjati zdravstveno ustreznost in skladnost pitne vode med lokacijo Maribor in lokacijo Slivniško Pohorje. Uporabljene metode so vključevale vzorčenje in laboratorijsko preskušanje pitne vode na parametre iz Uredbe o pitni vodi. Magistrsko delo temelji na rezultatih mikrobiološkega preskušanja pitne vode, odvzetih vzorcih v času med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2021. Skupno je bilo analiziranih 1.642 vzorcev pitne vode, od katerih je bilo 95,2 % skladnih z mejnimi vrednostmi parametrov iz Uredbe o pitni vodi. Delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenih objektov UKC Maribor na lokaciji Maribor, je bil višji kot delež zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode, vzorčenih na interni vodovodni napeljavi zdravstvenega objekta UKC Maribor na lokaciji Slivniško Pohorje. Ugotovljeno je, da dosledno izvajanje preventivnih in korekcijskih ukrepov bistveno pripomore k izboljšanju zdravstvene ustreznosti in skladnosti pitne vode. S tem magistrskim delom je omogočen hitrejši vpogled nad obvladovanjem bolnišničnih okužb s področja oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo. V prihodnje je priporočeno dosledno izvajanje notranjega nadzora in preventivnih ukrepov za zagotavljanje zdravstveno ustrezne in skladne pitne vode, redno posodabljanje načrta ukrepanja ob izrednih dogodkih ter izobraževanja osebja glede pomena zagotavljanja ustrezne kakovosti pitne vode.
Ključne besede: pitna voda, notranji nadzor, zdravstvena ustreznost, načrt ukrepanja ob izrednih dogodkih, interna vodovodna napeljava
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,91 MB) |
10. Kalivost testnih rastlin kot pokazatelj zrelosti komposta iz izrabljenega gobjega substrata : magistrsko deloNastja Gačnikar, 2024, magistrsko delo Opis: Povečanje proizvodnje gob prinaša izzive pri ravnanju z izrabljenim gobjim substratom, ki nastane po pridelavi gob. Namesto da predstavlja odpadek, ga lahko koristno uporabimo v različne namene, tudi kot material za kompostiranje. V raziskavi smo preverjali, kako različna obdobja kompostiranja izrabljenega gobjega substrata, ki ostane po pridelavi bukovega ostrigarja, vplivajo na zrelost komposta, njegove kemične lastnosti ter kalivost testnih rastlin, navadne pšenice (Triticum aestivum L.) in grškega sena (Trigonella foenum-graecum L.). Kompostiranje substrata je trajalo 84 dni, pri čemer smo kompost vzorčili v 14-dnevnih razmikih (0, 14, 28, 42, 56, 70 in 84 dni) ter analizirali različne kemične parametre, tudi tiste, ki veljajo za pokazatelje zrelosti komposta, kot so pH, vsebnost organskega ogljika in N v mineralni in organski obliki. V testih kalivosti smo uporabili vodne ekstrakte vzorcev komposta. Rezultati kažejo, da se kemične lastnosti med kompostiranjem pomembno spremenijo; pH se postopno poveča iz kislega v alkalno območje (s pH 5,4 na 8,1), vsebnost organske snovi se z 62 % zmanjša na 53 %, C/N razmerje s 43,0 na 19,5 in razmerje N-NH₄/N-NO₃ s 24 na 5,4, kar nakazuje
zrelost komposta. Testi kalivosti so pokazali, da ima kompost iz zgodnejših faz kompostiranja (14 dni) močan fitotoksični učinek, kar se je izrazilo v znatno nižji uspešnosti kalitve in rasti obeh testnih rastlin. Pšenica se je izkazala kot bolj občutljiva testna rastlina za zaznavo fitotoksičnosti v primerjavi z grškim senom. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da izrabljen gobji substrat po 84 dneh kompostiranja doseže zrelost in je primeren za nadaljnjo uporabo kot gnojilo.
Ključne besede: Pleurotus ostreatus, izrabljen gobji substrat, kompostiranje, zrelost komposta, fitotoksičnost
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,25 MB) |
