SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1551
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonometrična analiza napovedi odkupnih cen mleka v Sloveniji
Bernarda Marčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Obravnavano področje magistrskega dela je analiza odkupne cene mleka v Sloveniji od leta 2008 do konca aprila 2016. Predstavimo tudi del področja pred in po ukinitvi mlečnih kvot ter vpliv kvot na prirejo mleka v Sloveniji. Osnovni cilj naloge je ovrednotiti vpliv spremembe cene svežega mleka na odkupno ceno mleka v Sloveniji. V ta namen smo s pomočjo ekonometrične analize iskali najprimernejši regresijski model, s katerim smo pridobili celovite informacije in potrebne podatke za izračun elastičnosti povpraševanja. Vrednost koeficienta nam pove, da prihaja do neelastične napovedi odkupne cene surovega mleka pri pridelovalcih. To pomeni, da se bo v primeru rasti cene svežega konzumnega mleka na trgu za 1 %, odkupna cena mleka znižala za 0,1 %.
Ključne besede: ekonometrična analiza, odkupna cena mleka, elastičnost, SPSS
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Vplivi različnih načinov sterilizacije na vzpostavitev tkivne kulture marelice (Prunus armeniaca L.)
Nika Šenveter, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru opravili poskus, v katerem smo proučevali vpliv različnih načinov sterilizacije, vpliv tipa brstov ter vpliv dodanega antibiotika v gojišče na vzpostavitev tkivne kulture marelice. Uporabili smo 6 različnih načinov sterilizacije brstov, katere smo predhodno tretirali 60 sekund v 70 % etanolu: 1. sedem minut DICA, 2. deset minut DICA, 3. petnajst minut DICA, 4. petnajst minut 0,75 % NaClO, 5. deset minut 5 % NaClO in 6. dvajset minut 10 % Ca(ClO)2. Uporabili smo dva tipa brstov, in sicer zaprte ter odprte. Razkužene brste smo prenesli na dve različni gojišči, eno z dodanim antibiotikom (Cefotaxime sodium), drugo brez. Kot najboljša metoda sterilizacije se je izkazala sterilizacija z deset minutnim tretiranjem z DICA. Pri tem načinu sterilizacije je ostalo vitalnih 15 % brstov. Največ brstov se je okužilo (74 %) pri petnajst minutni sterilizaciji z 0,75 % NaClO. Pri šestem načinu sterilizacije, kjer smo brste 20 minut mešali v Ca(ClO)2, je večina brstov propadla (79 %). Preživel ni noben brst. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi med tipi brstov. Pri odprtih brstih smo opazili večjo stopnjo okužbe. Zaprtih brstov pa je več propadlo, kot se jih je okužilo. Gojišče z dodanim antibiotikom se ni statistično značilno razlikovalo od gojišča brez antibiotika.
Ključne besede: sterilizacija / in vitro / marelica / mikropropagacija / tkivne kulture
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 14; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (793,88 KB)

3.
Primerjava kakovosti mesa med merjasci in kastrati - etiologija trdote
Jasmina Bajc, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi predvidene prepovedi kirurške kastracije pujskov v EU so potrebne raziskave alternativ; ena od njih, ki naj bi se najverjetneje uveljavila, je reja merjascev. Kljub nekaterim prednostim, ki jih reja merjascev predstavlja v primerjavi s kastrati, pa obstajajo indikacije, da je kakovost mesa merjascev drugačna. Kaže se problem večje trdote mesa, etiologija pojava pa še ni raziskana. Zato je bil osnovni cilj naše študije ugotoviti, ali obstajajo razlike v trdoti mesa med merjasci in kastrati ter s čim lahko te razlike pojasnimo. V raziskavi smo izmerili lastnosti kakovosti klavnega trupa (DM5), lastnosti kakovosti mesa (pH, barva mesa, sposobnost vezave vode, rezna trdota) ter določili kemijsko sestavo mesa (vsebnost proteinov, intramuskularne maščobe in vode, vsebnost skupnega mišičnega pigmenta, kolagena in oksidacije proteinov). Zbrane podatke smo statistično analizirali s pomočjo programa SAS. V raziskavi smo ugotovili, da imajo merjasci več celokupnega kolagena (34,5 %, P < 0,05), manj intramuskularne maščobe (66 %, P < 0,05), večji obseg oksidacije proteinov (59,5 % večja vsebnost karbonilnih skupin, P < 0,05) in slabšo sposobnost vezave vode (35,5 % večja izceja mesnega soka ter 21 % večje izgube pri kuhanju, P < 0,05) v primerjavi s kastrati. Vse zgoraj naštete lastnosti lahko pojasnijo ugotovljeno večjo trdoto mesa; ta je bila pri merjascih večja za 36,6 % (P < 0,05).
Ključne besede: merjasci, kastrati, trdota, kakovost mesa
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 57; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (912,61 KB)

4.
Vpliv substrata in gojitvenega prostora na rast in razvoj lončnih krizantem
Simona Poharič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava je bila opravljena na štirih sortah lončnih krizantem: ´Yahou gold`, ´Yahou apricot`, ´ Yahou lilas` in ´Yahou coco`. Proučevali smo vpliv dveh substratov za gojenje lončnih krizantem: substrat Pindstrup Mosebrug in substrat Terra Vita pro in vpliv dveh gojitvenih prostorov: rastlinjak in na prostem.Ugotovili smo, da imata substrat in prostor značilen vpliv na rast in razvoj proučevanih sort.
Ključne besede: Krizanteme, substrat, gojitveni prostor, morfološke lastnosti
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 20; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruze
Nataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 62; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

6.
Priprava novih piščančjih celičnih kultur
Tajda Peinkiher, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Ozaveščenost ljudi o zmanjšanju uporabe živalskih modelov in upoštevanje pravila 3R (reduce, refine, replace = zmanjšaj, dodelaj, zamenjaj) v raziskovalnem svetu je vse večja. Med enega od načinov alternativnih metod sodi tudi delo na celičnih kulturah. Področje razvoja in dostopnosti piščančjih celičnih kultur je, v primerjavi s humanimi in mišjimi, zelo pomanjkljivo. V naši magistrski nalogi smo se odločili razviti nove piščančje celične linije iz primarne kulture pridobljene iz 19 dni starega zarodka piščanca in optimizirati njihovo gojenje in vitro. Najuspešnejša rast celičnih kultur se je z našim protokolom izkazala pri jetrnih hepatocitih ter epiteliju ileuma, nismo pa uspeli vzpodbuditi celic epitelija kolona k delitvi. Te kulture smo v in vitro pogojih s precepljanjem obdržali 238 dni, dodatno pa smo iz njih uspeli klonirati in pripraviti tri celične linije hepatocitov in eno linijo epitelija ileuma. Glede na celično obliko smo primerjali pripravljene kulture celic s komercialno dostopnimi celičnimi kulturami in ugotovili skladnost morfologije. V prihodnosti bi bilo potrebno linije dodatno okarakterizirati na prisotnost značilnih celičnih markerjev in optimizirati pogoje za rast kolonocitov.
Ključne besede: celična kultura, ileum, hepatociti, epitelij, piščanec
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 79; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

7.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 75; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

8.
Analiza vrednosti in učinek izbranih spremenljivk na prihodkovno tveganje, obdelanih po fadn
Nina Sečko, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Poslovanje kmetije je povezano z različnimi tveganji, na eni strani je lahko dohodek kmetije odvisen od okoljskih sprememb, na drugi strani pa na stabilnost dohodka vplivajo spremembe cen kmetijskih izdelkov na globalnem trgu. Prihodkovno tveganje postaja v kmetijstvu pomembno področje raziskav, tako z vidika kmetije kot tudi kmetijske politike. Upravljanje s prihodkovnimi tveganji omogoča stabilnejše poslovanje, s tem pa tudi učinkovitejše delovanje kmetijskih gospodarstev. Iz mreže računovodskih podatkov kmetijskih gospodarstev (ang. FADN) je bilo v raziskavo vključenih 55 kmetij z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v letih od 2011 do 2015. Metodologija FADN zbira podatke o prihodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije. V analizo smo vključili naslednje spremenljivke: bruto dodana vrednost, polna delovna moč, kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov. Raziskava je pokazala, da se z višanjem izbranih spremenljivk bruto dodana vrednost povečuje. Najvišja vrednost Spearmanovega korelacijskega koeficienta po posameznih letih, ter s tem močna statistično značilna korelacija, je bila ugotovljena med spremenljivkama bruto dodana vrednost in skupna vrednost proizvodnje, najnižja pa med bruto dodano vrednostjo in polno delovno močjo. Proučili smo še medsebojni odnos preučevanih spremenljivk za povprečje petih let in dobili v vseh primerih statistično značilne pozitivne korelacije. Nadalje smo iz longitudinalnih podatkov za spremenljivko bruto dodana vrednost za vsako kmetijo izračunali koeficient variabilnosti, ki predstavlja mero za prihodkovno tveganje. Analiza je pokazala, da kmetijska zemljišča v uporabi, število glav velike živine, skupna vrednost proizvodnje, skupna vrednost rastlinske proizvodnje, skupna vrednost živinorejske proizvodnje, bilanca tekočih subvencij in davkov statistično značilno negativno korelirajo s spremenljivko prihodkovno tveganje. Izjema je spremenljivka polna delovna moč, ki s prihodkovnim tveganjem ni značilno povezana.
Ključne besede: FADN-knjigovodstvo, BDV, povezanost spremenljivk, prihodkovno tveganje
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Pirolizidinski alkaloidi v prehranskih izdelkih v Sloveniji
Sanja Plohl, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Pirolizidinski alkaloidi (PA) so pogosto pojavljajoči se sekundarni metaboliti rastlin, ki lahko povzročajo zastrupitve tako pri ljudeh kot živalih. O zdravstvenem tveganju potrošnikov pri uporabi prehranskih in kozmetičnih izdelkov iz rastlin, ki vsebujejo PA, je v Sloveniji zelo malo znanega. Zaradi tega smo s pomočjo deskriptivne metode na podlagi ankete želeli izvedeti, ali se Slovenci zavedamo nevarnosti PA ter kako pogosto sploh uporabljamo oz. uživamo izdelke, ki lahko vsebujejo PA. Naš glavni cilj je bil oceniti obseg vnosa teh substanc pri Slovencih, ter s pomočjo že narejenih tujih ocen tveganj za med in čaje sklepati, koliko smo obremenjeni s PA, oziroma zdravstveno ogroženi. Rezultati ankete so pokazali, da Slovenci še ne poznamo nevarnih PA in se zato ne zavedamo njihovih posledic za zdravje. S prehranskimi izdelki jih v telo ne vnašamo pogosto, zato večina Slovencev ni izpostavljena PA v koncentracijah, ki bi bile škodljive zdravju. Ker pa se v zadnjem času vedno bolj povečuje trend samozdravljenja z različnimi zelišči, bo vsekakor treba začeti ljudi obveščati o nevarnih PA v zeliščih in o posledicah njihove uporabe. Kljub nizkemu vnosu se PA v telesu kopičijo, zato je treba njihov vnos čim bolj omejiti in v prihodnosti tudi zakonodajno bolje regulirati.
Ključne besede: pirolizidinski alkaloidi / prehranski izdelki / obremenjenost potrošnikov / Slovenija / ocena tveganja
Objavljeno: 18.04.2018; Ogledov: 87; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

10.
Gnojenje z različnimi odmerki dušika v ekološkem nasadu jablan (Malus domestica B.) sorte 'Topaz'
Luka Pavlič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave, ki smo jo leta 2015 in 2016 opravili na ekološki kmetiji Pavlič je bilo proučiti vpliv peletiranega organskega dušikovega gnojila na vegetativno rast, generativni razvoj ter parametre zrelosti plodov jablan sorte 'Topaz', ki so bila v četrti in peti rastni dobi. Drevesa smo spomladi leta 2015 in 2016 ročno pognojili z 0 kg N/ha, 40 kg N/ha, 70 kg N/ha ali 120 kg N/ha ter opravili klasično zimsko rez. Rezultati raziskave so pokazali, da je odmerek dušika 120 kg N/ha v primerjavi z odmerkom 0 kg N/ha v obeh letih poskusa statistično značilno povečal povprečno dolžino enoletnih poganjkov in prirast obsega debla. Število socvetij se leta 2015 med obravnavanji ni razlikovalo, v letu 2016 je bilo pri gnojenju s 120 kg N/ha (62 socvetij/drevo) statistično značilno večje, kot pri negnojenih drevesih (48 socvetij/drevo). Rezultati (leta 2015) so pri drevesih, ki so bila pognojena s 40 kg N/ha pokazali statistično značilno najvišjo gostoto pridelka (4,98 plodov/cm2 preseka debla), pri gnojenju 120 kg N/ha smo izmerili največje število plodov na drevo (6,45 plodov/drevo). Pri prvem in drugem vzorčenju plodov za zrelostni test je bila trdota mesa plodov najvišja pri gnojenju z odmerkom 120 kg N/ha.
Ključne besede: dušik, jablana, ekološka pridelava, gnojenje
Objavljeno: 04.04.2018; Ogledov: 22; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici