SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1601
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dodatka farmatan bco v krmi nesnic pasme prelux-g na proizvodnost in indikatorje dobrega počutja
Monika Javrnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Uporaba naravnih dodatkov h krmi živali se vedno bolj poudarja, zaradi potrošnikov, saj se spreminja njihov odnos do hrane in v ospredje vedno bolj prihaja kakovost. Cilj poskusa je bil ovrednotenje vpliva dodatka Farmatan BCO v krmi nesnic pasme Prelux-G, tako da smo s pomočjo opazovanja živali sledili proizvodnosti, določili obnašanje in ocenili počutje živali. V poskusu smo imeli šest oddelkov, v vsakem po šest nesnic. V treh oddelkih smo nesnicam krmili krmo brez dodatka in v vsak oddelek postavili različno število gred ter v preostalih treh oddelkih smo storili enako, s tem, da smo nesnice krmili s krmo, ki je vsebovala dodatek Farmatan BCO. Pri tem smo spremljali nesnost, fizikalne parametre jajc, konzumacijo krme, telesno maso nesnic in jih opazovali pri izbiri grede in obnašanju od 23. do 34. tedna reje. Ugotovili smo, da dodatek Farmatan BCO delno vpliva na opazovane parametre, vendar v premajhni meri, da bi lahko trdili, da je vzrok v prisotnosti tanina ampak kombinacija obeh vplivov.
Ključne besede: nesnice, tanin, nesnost, analiza jajc, dobro počutje
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 1; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Vpliv načina prekinitve rasti rastlin za agroekološke storitve na število členonožcev v dveh letih projekta SoilVeg
Urška Lisec, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Rastline za agroekološke storitve (ASC) so pomemben sestavni del mnogih kmetijskih pridelovalnih sistemov. ASC rastline lahko zagotovijo bolj trajnostni ekosistem, saj zmanjšajo erozijo tal, povečajo količino organske snovi, izboljšajo rodovitnost tal ter preprečijo izgubo hranil iz tal. ASC prispevajo uravnavanju pojava plevela in boljšim pogojem za koristne organizme. V okviru projekta SoilVeg je bila v letih 2015–2018 preverjena učinkovitost uporabe valjarja rastlinske odeje Roller Crimper (RC) kot alternativne metode prekinitve rasti prekrivnih rastlin brez obdelave v primerjavi s plitvo zadelavo in običajno kmetijsko prakso v ekološki pridelavi zelja. Poljski poskus s »split-split-plot« zasnovo je bil izveden v Mariboru. Preizkušeni sta bili dve ASC rastlini (inkarnatka in ječmen), katerih rast je bila prekinjena (i) z uporabo tehnike zmanjšanja obdelave tal oziroma valjanje z RC in (ii) inkorporacijo ASC v tla kot zeleno gnojenje v primerjavi z običajno kmetijsko prakso brez ASC z oranjem in (iii) okopavanjem ter (iv) zastiranje tal s črno folijo. V obeh letih poskusa je bila populacija členonožcev izražena kot vrednost activity density (AD) višja na obravnavanjih, kjer je bila posejana inkarnatka. . Najpogosteje ujeti v vabah so bili hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). V vabah so bili najpogosteje ujeti hrošči (Coleoptera), muhe (Diptera), pajkovci (Araneae) in stenice (Heteroptera). Povprečna vrednost AD krešičev je bila višja na obravnavanjih z zelenim gnojenjem v primerjavi z RC. Tudi sicer je RC pozitivno vplival na pojavnost več različnih redov žuželk. V prihodnosti bo potrebno preveriti več vrst ASC rastlin in izbrati najoptimalnejši način tehnike prekinitve rasti.
Ključne besede: rastline za agroekološke storitve, valjar rastlinske odeje, ekološko kmetijstvo, biodiverziteta, talni členonožci
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Ekonomika dopolnilne dejavnosti predelave mesa na lastni kmetiji
Nina Filipič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj raziskave je bila ekonomika predelave mesa na lastni kmetiji. Osnovna dejavnost na kmetiji je pitanje prašičev. Kmetija se odloča o nadaljnji predelavi mesa v končne izdelke, pri čemer bi bila glavna dejavnost na kmetiji izdelava prleške tünke po starih običajih. V ta namen je bil razvit tehnološko-ekonomski model predelave mesa v različne domače izdelke. Osrednja uporabljena metoda je bila metoda kalkulacije skupnih stroškov in ocena koeficienta ekonomičnosti (Ke). Rezultati analize kažejo, da je pitanje prašičev ob upoštevanju lastne cene žit ekonomsko upravičeno (Ke = 1,04). Koeficient ekonomičnosti predelave mesa v prleško tünko (Ke = 1,41), domače krvavice (Ke = 3,30), suhe domače klobase (Ke = 2,90), domačo tlačenko (Ke = 0,06) in ocvirke (Ke = 1,19) je pokazal, da je predelava ekonomsko precej bolj učinkovita kot le pitanje prašičev. Izjema pri predelavi mesa je predelava v domačo tlačenko, kjer rezultati raziskave kažejo, da je proizvodnja ekonomsko neučinkovita, saj je ocenjena vrednost koeficienta ekonomičnosti nižja od vrednosti 1.
Ključne besede: ekonomika / dopolnilna dejavnost / predelava mesa
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 23; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (922,29 KB)

4.
Analiza upravičenosti investicije v izgradnjo hleva glede na scenarije različnih razmerij med številom lastnih živali in dokupljenih
Tina Kep, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je oceniti najugodnejši scenarij pitanja goveda za izbrano kmetijo. Na podlagi izračunanih ekonomskih parametrov za 8 različnih scenarijev smo ugotovili, da je reja doma rojenih moških telet, pri scenariju z vzrejo bikov pitancev, ekonomsko najbolj upravičena, saj finančni rezultat (FR) znaša 479,39 €, koeficient ekonomičnosti (Ke) za isti scenarij pa1,48 €. Pri scenarijih z vzrejo telic, je prav tako najboljši scenarij z domačimi teleti, kjer vrednost FR doseže 217,35 € in Ke 1,26. Najslabši rezultati so bili ocenjeni pri scenariju z rejo na prirastek, še posebej slab je bil pri telicah, kjer je vrednost FR -123,10 € in Ke 0,78. V raziskavi smo želeli ugotoviti tudi, pri katerem scenariju se najhitreje povrne investicija v izgradnjo novega hleva. Za potrebe ocene upravičenosti smo uporabili metodo finančne analize (finančni del Cost Benefit Analysis, CBA) z oceno metode neto sedanje vrednosti (NSV) in interne stopnje donosnosti (ISD). Upravičenost investicije smo ocenili po 10-ih različnih scenarijih, glede na razmerje med številom lastnih živali in dokupljenih. V vseh scenarijih je bila upoštevana 0,7 % obrestna mera. Ugotovljeno je bilo, da bi se najhitreje investicija povrnila v scenariju, kjer bi vzrejali le dokupljene bike pitance, pri masi 200 kg in sicer v 9. letu. V primeru scenarija z domačimi in kupljenimi biki pitanci, kot tudi v scenariju z domačimi in kupljenimi telicami, investicija ni upravičena, saj se v 20 letih le-ta ne povrne. Prav tako je vrednost NSV negativna pri scenariju z doma rojenimi biki in v scenariju z doma rojenimi ženskimi živalmi. Najslabše rezultate smo dobili v primeru analize scenarija s trenutnimi razmerami, kjer so upoštevani aktualni krmni obroki in sedanje število živali. V tem primeru se investicija ob predpostavljenih parametrih analize, ne povrne v 20 letih.
Ključne besede: ekonomika, goveji pitanci, modelne kalkulacije, ocena investicije
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 7; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
Ugotavljanje stresa konj s pomočjo neinvazivnih metod
Sergeja Plohl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo ugotavljali intenzivnost in trajanje izločanja stresnega hormona kortizola v slini konj, ob tem pa smo spremljali srčni utrip. Obe metodi veljata za neinvazivni. Delo s konji je potekalo od meseca februarja do konca maja 2018 na kmetiji Kolarič v Obrežu. V poskus smo vključili dva mlada in neujahana konja iz istega hleva – 3 leta staro žrebico slovenske hladnokrvne pasme ter 3 leta starega kastrata slovenske toplokrvne pasme. Sam poskus smo razdelili na predpreizkus in tri faze. V predpreizkusu je potekala habituacija, tako sta se konja navadila na merilno napravo ter sam postopek poskusa. V prvi fazi smo opravili le z lonžiranjem s hlevsko uzdo, v drugi fazi smo uvedli jahalno uzdo z navadno mehko brzdo, v tretji fazi pa še podsedelnico ter sedlo. Lonžiranje, ki je skupno trajalo 30 minut, smo izvajali na prostem, v ograjenem prostoru s travnato površino. Vzorci sline so v času posamezne vaje bili odvzeti 5-krat. Višje vrednosti srčnega utripa so se pojavljale pri hladnokrvnem konju ter so znašale 64,76 min-1, pri toplokrvnem konju 62,46 min-1. Večje razlike smo opazili pri izmerjenih vrednostih izločenega kortizola. Pri toplokrvnem konju so med izvajanjem vaje v prvi fazi znašale 0,105 µg/dl, v drugi 0,111 µg/dl, ter v tretji fazi 0,142 µg/dl. Pri hladnokrvnem pa so bile vrednosti med izvajanjem vaje v prvi fazi 0,076 µg/dl, v drugi 0,114 µg/dl ter v tretji fazi 0,122 µg/dl.
Ključne besede: stres, konji, kortizol, srčni utrip
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerah
Maja Škrinjar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.
Ključne besede: Ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt, SWOT analiza
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 9; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Poznavanje in razumevanje označb na predpakiranih živilih potrošnikov Zahodne Slovenije
Martin Kozmos, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Z vidika varovanja zdravja potrošnikov in varstva pred poneverbami imamo v EU in v Sloveniji jasno zakonodajo o tem katere označbe so na predpakiranih živilih obvezne in katere se nanašajo na kakovost živil. V poplavi informacij, ki so na označbah, se poraja vprašanje, ali se potrošnik znajde, ni zaveden in se zna odločiti za nakup po svojih pričakovanjih. V anketi o poznavanju in razumevanju obveznih in označb kakovosti na predpakiranih živilih ter nakupovalnih navadah je sodelovalo 126 potrošnikov iz kohezijske regije Zahodna Slovenija. Rezultati analize so pokazali, da anketiranci na embalaži najpogosteje vidijo logotip Pridelano/proizvedeno brez GSO (92,3 %), ki ga tudi najbolj razumejo (61,9 %). Najpogosteje izbirajo živila označena z logotipom Izbrana kakovost (57,1 %) in Pridelano/proizvedeno brez GSO ter z EU logotipom za ekološko kmetijstvo (49,2 %). Kar 86,5 % ve, da je gluten v pravih žitih, vsi vedo, da je na na živilih obvezna navedba datum minimalne trajnosti ali datum uporabe, več kot 80 % pozna večino obveznih informacij na označbah hranilnih vrednosti. Več kot dve tretjini (76–77 %) potrošnikov misli, da je potrebno označevati tudi živalske proizvode, če so bile živali krmljene z GS krmo. Izobrazba potrošnika in višina mesečnega dohodka ne vpliva na poznavanje obveznih označb na živilu, vpliva pa na skoraj vse testirane nakupovalne navade.
Ključne besede: predpakirano živilo / označevanje / anketiranje / potrošnik / poznavanje označb / razumevanje označb
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 6; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

8.
Vpliv dodane frakcije mineralne volne na vlago v tleh ter na pridelek paprike (Capsicum annuum L.)
Viktorija Poznič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Proučevali smo vpliv dodane frakcije mineralne volne (MV) na zadrževanje vlage v tleh in na pridelek paprike (Capsicum annuum L.). Poskus smo izvajali na dveh lokacijah: v Beltincih in v Ižakovcih, od maja do oktobra 2015. Hibrid paprike Bobita F1 smo pridelovali v tunelih, v katerih smo primerjali dve obravnavanji: (1) z dodatkom MV v tleh in (2) brez dodane MV – kontrola, v treh ponovitvah. Talno vlago smo merili oz. določali na različne načine in sicer gravimetrično, volumetrično, elektrometrično z WET senzor aparatom ter s tenziometri na globini do 5 do 20 cm. Pridelek smo ovrednotili kvantitativno (masa in število plodov) in kvalitativno (masa in število plodov boljše in slabše kakovosti). Rezultati so pokazali, da so se meritve talne vlage med obema obravnavanjema razlikovale le delno (razlike smo opazili le na lokaciji v Ižakovcih), medtem ko se pri posameznem obravnavanju meritve vlage v tleh niso razlikovale glede na različne uporabljene metode merjenja. Dodatek mineralne volne je le delno vplival na pridelek paprike v Ižakovcih, medtem ko so na pridelek paprike vplivali osnovni pedološki parametri (tekstura).
Ključne besede: paprika, mineralna volna, vlaga, tla, pridelek
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 42; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

9.
Postopek pridobitve projektne dokumentacije in izvedbena faza gradnje kompostnega hleva za krave molznice
Urška Bandur, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je bil, da predstavimo projekt novogradnje kompostnega hleva za rejo krav molznic, kot nov tip objekta, ki se pri nas šele uveljavlja. Na obravnavani kmetiji so se odločili za nov kompostni hlev, ker želijo povečati število živali, olajšati fizično delo ljudi in izboljšati način reje. S tem bodo prešli iz reje privezanih krav molznic na rejo neprivezanih krav. Trenutno imajo v hlevu 26 krav, v novem hlevu pa bo prostor za maksimalno 62 živali, od tega za 50 krav molznic in za 12 plemenskih telic. Za tip ležalnega prostora s kompostom so se odločili, ker želijo živalim nuditi maksimalno udobje in s tem vplivati na njihovo proizvodnost. Ob slednjem povečanju črede, bodo postopoma povečevali tudi obdelovalne njivske površine z dokupom oziroma zakupom.
Ključne besede: novogradnja, kompostni hlev, krave molznice
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 34; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

10.
Ekologija hranjenja udomačenih psov
Katja Deleja, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali hranilne snovi v komercialni hrani za pse, v primerjavi z doma pripravljenimi obroki za pse. Primerjali smo suho, mokro, surovo zamrznjeno in liofilizirano hrano. Pri vsaki hrani smo naključno izbrali 3 primere hrane iz različnih cenovnih razredov (visok, srednji, nizek) in primerjali hranilne vrednosti. Vključili smo vrednosti, ki so bile na voljo, saj pri večini hran na voljo ni vseh podatkov. Ugotavljali smo tudi, pri kakšni temperaturi je določena hrana obdelana, kar posledično vpliva na obstoj sestavin. Po statistični obdelavi smo po vrednostih, ki smo jih imeli na voljo za vse tipe hran, torej glede na proteine, maščobe, pepel ter vlaknine ugotovili, da med komercialno hrano in doma pripravljeno hrano za pse ni statističnih razlik.
Ključne besede: pes, pasja hrana, komercialna hrana, doma pripravljena hrana, hranilne snovi
Objavljeno: 18.09.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (739,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici