| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1880
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Rast domačih živali
Dejan Škorjanc, 2021

Opis: Učbenik zajema vsebine vezane na razumevanje kompleksnega procesa rasti domačih živali. Zaradi specifičnosti ločeno obravnavamo rast farmskih živali seslacev in perutnine. Biološke lastnosti rasti domačih živali so predstavljene v prenatalnem in postnatalnem obdobju ter jih poskušamo opredeliti, opisati in oceniti z različnimi matematičnimi funkcijami. Razumevanje postnatalne rasti do dosega klavne zrelosti je pomembno za živinorejce, ki se ukvarjajo s pitanjem domačih živali. Na intenzivnost rasti vpliva tudi učinkovitost izkoriščanja hranljivih snovi, zato so le-te posebej pojasnjene. Na potek rasti vplivajo številni dejavniki, ki jih v učbeniku delimo na genetske in ne genetske. Z razumevanjem in poznavanjem le-teh lahko do neke mere reguliramo in predvidimo rast ter njeno intenzivnost, sestavo klavnega trupa in sestavo dnevnega prirasta. Poseben poudarek je na pojavu kompenzacijske rasti, njenega razumevanja ter pojasnitvi, ali lahko v resnici z nadomestno rastjo nadomestimo zaostanek rasti v optimalnem obdobju rasti posameznih živalskih tkiv? Ob tem so predstavljeni določeni omejitveni dejavniki, ki vplivajo na zmožnost živali za kompenzacijsko rast.
Ključne besede: domače živali, potek rasti, matematične funkcije, genetski in negenetski vplivi, kompenzacijska rast
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vpliv različnih pristopov gnojenja z dušikom na kakovost češenj sorte 'summit '
Nina Planinc, 2021, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2019 je v nasadu Sinič 1 na območju UKC Pohorski dvor potekal poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5, posajenih leta 2010. Izvzeli smo tri leta (2016, 2018, 2019) ter primerjali vpliv različnega odmerka (80 kg N/ha, 120 kg N/ha) in časa njegove prve aplikacije dušika (jesen, pomlad), dodanega z gnojilom KAN (kalcijev amonnitrat) na pridelek in parametre kakovosti plodov (masa 100 plodov, suha snov, titracijske kisline in čvrstost plodov). Ugotovili smo, da je na količino pridelka pozitivno vplival manjši odmerek dušika s prvo aplikacijo v jesenskem času. Na parameter masa 100 plodov je v večini let pozitivno vplivala prva aplikacija gnojila jeseni, ne glede na odmerek dušika. Na vsebnost suhe snovi v izbranih letih noben dejavnik ni izkazal pomembnega konsistentnega vpliva. Na vsebnost skupnih titracijskih kislin je pomembno vplivala interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. Od posameznih dejavnikov sta večji spomladanski odmerek in manjši jesenski odmerek povečala vsebnost skupnih titracijskih kislin v plodovih. Čvrstost plodov je bila v veliki meri odvisna od pridelovalne sezone, nanjo pa je pomembno vplivala tudi interakcija leta, odmerka dušika in časa gnojenja. V letu 2019 s 50 % manj padavin v času jesenskega gnojenja in v času zimskega mirovanja ter s 100 mm manj padavin v času rastne dobe (med aprilom in junijem) je bila čvrstost plodov 15 % večja kot leto prej, glede na odmerek dušika pa so bili plodovi najmanj čvrsti pri spomladanskem gnojenju, medtem ko so boljšo čvrstost v več letih poskusa običajno dosegli plodovi z manj intenzivno pognojenih dreves.
Ključne besede: češnja, dušik, gnojenje, kakovost, plod
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 12; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
4.
Poslovni načrt predelave mokarjev
Kaja Glavač, 2021, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo proučevali tržni potencial predelave mokarjev (Tenebrio sp.) in 8 različnih izdelkov iz njih (proteinskih praškov in pekovskih zmesi) ter koeficient ekonomičnosti glede na predelavo. Izdelali smo poslovni načrt po modelu Canvas in kalkulacijo skupnih stroškov, v kateri smo s programom Excel ocenili vse pomembne ekonomske parametre. Ocenili smo stroške materiala in pripravili model prodaje izdelkov za prvi dve leti poslovanja. Ugotovili smo, da naši izdelki predstavljajo velik tržni potencial na slovenskem trgu, saj teh izdelkov na njem še ni. Rezultati simulacijskega modela so pokazali, da je predelava mokarjev ekonomsko upravičena. Predelava mokarjev je pri vseh izdelkih ekonomsko upravičena, saj so vsi koeficienti ekonomičnosti > 1. Največji tržni potencial smo ugotovili pri proteinski kaši (Ke = 6,45). S finančnim načrtom smo določili denarni tok, ki nam je pokazal, da je za prvi dve leti poslovanja primerna oblika dejavnosti s. p., v tretjem letu pa prehod na d. o. o. Zaključimo lahko, da Slovenija predstavlja potencialno trg za izdelke iz mokarjev in da lahko idejo zaradi sprostitve zakonodaje realiziramo v zelo kratkem času.
Ključne besede: mokarji, predelava, ekonomičnost, poslovni model, trženje
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (5,44 MB)

5.
Anaerobna razgradnja hmeljevine glede na različne dodatke - potek temperaturne krivulje ter primerjava vsebnosti rastlinskih hranil pred in po procesu razgradnje
Patricija Halužan, 2021, diplomsko delo

Opis: Hmeljevina (trta in listi hmelja), ki ostane po spravilu pridelka hmelja, predstavlja dragocen vir organske mase in hranil za vračanje na kmetijske površine. Na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije smo v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP, s katerim vpeljujejo v slovenska hmeljišča biokrožno gospodarstvo, na kmetijah Jelen in Gajšek, po obiranju hmelja v letu 2019 postavili poskus, s katerim smo preučevali proces anaerobne razgrajevanje hmeljevine, prepletene z vrvico iz polimlečne kisline (PLA), z različnima dodatkoma (piščančji gnoj in pripravek iz alg in bentonita) v primerjavi s kontrolo (brez dodatka). V kupih smo spremljali temperaturo v času procesa razgradnje pod črno folijo ter primerjali C/N razmerje in vsebnost hranil na začetku in na koncu procesa po petih mesecih. Temperaturni prag za razgradnjo PLA vrvice in za higienizacijo je bil dosežen v kupu z dodatkom pripravka iz alg in bentonita in v kupu z dodatkom piščančjega gnoja. Kupa hmeljevine, kjer smo dodali piščančji gnoj ali pripravek iz alg in bentonita, sta imela ožje C/N razmerje ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolo. V kupu z dodatkom piščančjega gnoja se je nakazala višja vsebnost fosforja ob koncu razgradnje v primerjavi s kontrolnim kupom in kupom z dodanim pripravkom iz alg in bentonita. Vsebnost kalija se je z anaerobno razgradnjo občutno povišala v vseh kupih. Po kakovostnem razredu in vsebnosti težkih kovin bi bil za gnojenje najprimernejši kup z dodatkom Glenorja. PLA vrvica se je v vseh obravnavanjih z anaerobnim procesom po petih mesecih dobro razgradila.
Ključne besede: hmelj, hmeljevina, anaerobna razgradnja, temperatura, temperaturna krivulja, biomasa
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

6.
Agro-morfološke karakteristike križancev češenj 'Regina' x 'Lapins'
Blažka Rašl, 2021, magistrsko delo

Opis: V letih 2019 in 2020 smo spremljali agro-morfološke lastnosti visoko heterozigotnih križancev češenj ‘Regina’ in ‘Lapins’. Zbirka obsega 130 križancev in je bila posajena leta 2010 v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux. Z namenom spremljanja genetskih lastnosti križancev rez in varstvo rastlin v nasadu nista bila izvajana. V poskusu sta bili spremljani dinamika in intenzivnost cvetenja, poseben poudarek pa je bil na determiniranju parametrov kakovosti plodov v povezavi s pojavom škode, ki jo povzroči češnjeva muha (Rhagoletis cerasi L.) in pokanje plodov. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati za križance št. 43, 53, 77, 79 in 95, ki smo jih na osnovi raziskave v okviru diplomskega dela izpostavili kot primerne za naše pridelovalno območje. Ugotovili smo, da je bila prisotnost škode, ki jo povzroči češnjeva muha, večja v letu, ko so plodovi zaradi specifičnih klimatskih razmer oblikovali več suhe snovi in ko je bila čvrstost eksokarpa ob peclju manjša. Pri izbranih križancih ni prišlo do pokanja plodov, kar potrjuje njihovo primernost za naše pridelovalno območje.
Ključne besede: češnja, Prunus avium, hibridi, cvetenje, kakovost plodov
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 29; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

7.
Vpliv dodatka lucerne v krmo prašičev na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa
Robi Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv dodatka lucerne (Medicago sativa) kot »prilast« na rastnost, klavno kakovost in kakovost mesa prašičev pitancev. V poskus je bilo vključenih 30 prašičev, ki so bili razdeljeni na kontrolno in testno skupino. Obe skupini sta vseskozi imeli enak krmni obrok, le da je testna skupina v drugi polovici pitanja kot dnevni dodatek dobivala še svežo lucerno. V času poskusa smo beležili porabo krme. Prašiče smo tehtali ob rojstvu in nato še 4- do 5-krat, nazadnje dan pred zakolom. Po zakolu smo izmerili lastnosti klavne kakovosti (maso toplih polovic, debelino mišice in slanine, odstotek mesa v trupu) ter odvzeli vzorce za meritve kakovosti mesa (pH, barva, izceja, trdota, kemijska sestava mesa in maščobnokislinska sestava podkožnega maščobnega tkiva). Rezultati so pokazali, da dodatek lucerne nima vpliva na rastnost, klavno kakovost, večino lastnosti kakovosti mesa in maščobnokislinsko sestavo slanine. Vpliv smo ugotovili le pri barvnem parametru a* (p < 0,05, nižja vrednost) ter tendenco pri izceji vode (p < 0,10, nižja vrednost). Dobljeni rezultati so verjetno posledica majhnih količin zaužite lucerne, saj je bila pokladana kot dodatek k popolnemu krmnemu obroku. Ker lucerna v preučevani količini ni imela negativnega učinka na nobeno izmed preučevanih lastnosti, je primerna za uporabo kot zaposlitveni material za izboljševanje dobrega počutja prašičev.
Ključne besede: prašiči, lucerna, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
Antioksidativni potencial različnih sort hmelja
Tamara Kobale, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se je določal antioksidativni potencial različnih sort hmelja. Vzorci so bili pridobljeni s hidroacetonsko ekstrakcijo, antioksidativni potencial pa je bil določen s kemijskima metodama FRAP in ORAC. Rezultati meritev so bili analizirani s programom SPSS ob uporabi ustreznih statističnih metod. Ugotovljeno je bilo, da se različne sorte hmelja med seboj statistično značilno razlikujejo. Najvišji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil določen v sorti Savinjski Golding, z metodo ORAC v sortah Styrian Eureka in Aurora. Najnižji antioksidativni potencial po metodi FRAP je bil izmerjen v sorti Styrian Eureka in po metodi ORAC v sorti Caucasus. Analiza povezanosti ni pokazala značilne korelacije med rezultati metod FRAP in ORAC pri vzorcih istih sort hmelja. Antioksidativni potencial bi lahko predstavljal enega od tehnoloških parametrov za nadaljnjo selekcijo in izbor sort hmelja.
Ključne besede: Hmelj, antioksidativni potencial, FRAP, ORAC
Objavljeno: 07.10.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

9.
Vpliv hidrolizabilnih taninov na sestavo jajčne lupine in poškodbe grodnice pri kokoših nesnicah
Monika Javrnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Kakovost jajčne lupine je pomembna za potrošnike. Skozi poškodovano lupino lahko v jajčno vsebino vdrejo patogeni, ki povzročijo bolezensko stanje. Poškodbe grodnice kokoši nesnic so vedno pogostejše v različnih proizvodnih sistemih in veljajo za enega največjih problemov dobrega počutja. Namen poskusa je bil preučiti vpliv prehranskega dodatka, bogatega s hidrolizabilnimi tanini (HTBCO) v krmi kokoši nesnic na sestavo jajčne lupine in pojavnost poškodb grodnice. V poskusu smo imeli 36 kokoši nesnic, pasme prelux-G, dve skupini v šestih oddelkih po šest živali. V treh oddelkih smo nesnice krmili brez prehranskega dodatka, v treh pa z dodatkom. Vpliv dodatka smo opredelili z merjenjem debeline in mase jajčne lupine, vsebnosti kalcija, fosforja in magnezija v lupini, vsebnost vitamina D in holesterola v rumenjakih ter ocenili pojavnost poškodbe grodnice. Ugotovili smo, da dodatek značilno znižuje vsebnost kalcija v jajčni lupini (361 mg/g, p ≤ 0,05) in holesterol v rumenjakih (1179 mg/100g, p ≤ 0,05). Značilno pa se je zvišala vsebnost vitamin D3 v rumenjakih (0,52 µg/100g, p ≤ 0,05).
Ključne besede: nesnice, tanini, sestava jajca, vitamin D3, holesterol, poškodbe grodnice
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

10.
Uporaba metod mrežnega planiranja na primeru novogradnje hleva za govedo
Tina Kep, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri vodenju, nadzoru in načrtovanju projektov so nam v veliko pomoč metode mrežnega planiranja. Najpogosteje uporabljeni metodi sta metoda kritične poti (CPM – critical path method) ter tehnika vrednotenja in pregleda projekta (PERT – program evaluation and review technique). Namen magistrskega dela je bil oceniti število dni trajanja projekta gradnje hleva za govedo s pomočjo postopka mrežnega planiranja. Hkrati smo spremljali celoten postopek in čas trajanja gradnje hleva na kmetiji. Dobljene vrednosti o trajanju gradnje smo primerjali s predhodno ocenjenim časom, potrebnim za gradnjo hleva. Najprej smo sestavili seznam dejavnosti z oznakami, predhodnimi dejavnostmi in časi trajanja za projekt, ki nam je bil dokaj nepoznan. S pomočjo tega smo izračunali najzgodnejši in najpoznejši rok dokončanja gradnje. Sledil je izris mrežnega diagrama in gantograma. Določili smo vse možne poti in izračunali kritično pot, ki z metodo CPM za naš projekt znaša 131 dni. Kritična pot je tudi najdaljša pot v projektu. Gradnja bi trajala 148 dni, s 95-odstotno verjetnostjo ocene po metodi PERT pa največ 125,45 dneva. S pomočjo metod mrežnega planiranja si lahko, tudi če primera ne poznamo, dobro pomagamo s planom dela. Priporočljivo je poznati projekt, saj lahko tako najbolje določimo čas trajanja ter morebitne zakasnitve in zamude pri izvedbi.
Ključne besede: mrežno planiranje, CPM, PERT, hlev za govedo
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 78; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici