SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1391
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Preureditev hleva za molznice iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav
Matic Šinkovec, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil izdelati idejno zasnovo za preureditev obstoječega hleva iz reje privezanih krav na rejo neprivezanih krav z ležalnimi boksi in betonskimi rešetkami. S tem bomo izboljšali način reje, povečali skupno količino mleka, olajšati delo kmetu ter omogočili boljšo funkcionalnost in ekonomičnost reje. Idejno zasnovo novega hleva in trenutno stanje obstoječega hleva bomo izrisali s pomočjo programa AutoCAD 2010. Trenutno ima kmetija 9 nizkih privezov ter 2 boksa. S preureditvijo bomo povečali število živali iz 9 na 17 molznic in 18 ostalih kategorij goved. Obstoječi hlev je precej temačen, s preureditvijo bo v njem dovolj naravne svetlobe, saj na zahodnem delu ne bo stene ampak protivetrna mreža.
Ključne besede: preureditev hleva, idejna zasnova, reja neprivezanih krav
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (1,39 MB)

2.
Vpliv vključevanja krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na lastnosti kakovosti pršuta
Martina Dobaj, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusu smo preučevali vpliv naravnih krmnih dodatkov z antioksidativnim potencialom na nekatere lastnosti kakovosti pršuta. V raziskavo smo vključili stegna 24 prašičev, ki so v končnem obdobju pitanja v krmo dobivali različne dodatke. Kontrolna skupina (n=6) je dobivala standardno krmo, namenjeno pitanju prašičev, ostale tri skupine pa so v standardni krmni obrok dobivale različne dodatke: vitamin E (125 IE α-tokoferola, n=6), tanin (3 % komercialnega pripravka Farmatan, n=6) ali hmelj (0,4 % hmelja; n=6). Pred začetkom postopka predelave v pršut smo izmerili nekatere lastnosti surovine (stegen), na končnih izdelkih (pršutih) pa smo določili barvo (L*a*b* v mišicah biceps femoris-BF, semimembranosus-SM in semitendinosus-ST ter maščobnem tkivu), reološke lastnosti (s testoma TPA in SR v mišicah BF in SM) in kemijsko sestavo (vsebnost vode, maščob, beljakovin, soli, nebeljakovinskega dušika in indeks proteolize v mišicah BF in SM). Z izjemo dveh lastnosti v poskusu nismo ugotovili pomembnejših razlik v barvi, teksturi in kemijski sestavi pršuta med preučevanimi skupinami. Pri taninski skupini smo ugotovili nekoliko višje vrednosti L* in b* v mišici SM, pri krmljenju z dodatkom vitamina E pa smo zabeležili večjo vsebnost intramuskularne maščobe. Preučevani krmni dodatki z antioksidativnim potencialom v izbranih koncentracijah niso vplivali na lastnosti kakovosti pršuta.
Ključne besede: pršut, kakovost, krmni dodatki, tanin, hmelj, vitamin E
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 31; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (769,08 KB)

3.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na lastni kmetiji
Florjan Klavž, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Na lastni kmetiji je bila proučevana ekonomika ekološke kmetijske pridelave in predelave za leto 2014. S pomočjo simulacijskega modela so bili ocenjeni ekonomski indikatorji za vsako kmetijsko pridelavo. V modelu so na podlagi metodologije kalkulacij skupnih stroškov ocenjeni skupni stroški, skupni prihodki, lastna cena, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Slednji prikazuje (FR = 8.164,22 €) upravičenost kmetijske pridelave in predelave na analizirani kmetiji. Ocenjeni parametri so nadalje služili kot pomoč za finančno analizo investicije. Uporabljena je bila metoda »Cost – Benefit« CBA analiza. Izvedena je bila investicija v predelovalni obrat za razsek in predelavo mesa s skupno višino investicije 7.536,36 €. Ob predpostavki uspešne prodaje je bil ocenjen letni denarni tok (LDT = 3.095,73 €) in koeficient ekonomičnosti predelovalnega obrata (Ke = 1,43). Kot glavni finančni parameter je bila ocenjena neto sedanjo vrednost (NSV = 815,71 €); ob upoštevanju 5,5 % obrestne mere se investicija povrne v tretjem letu. Kot pomožni indikator je bila ocenjena interna stopnja donosnosti (ISD = 11,21 %). Zaključujemo, da je investiranje v obrat za razsek in predelavo mesa na vzorčni ekološki kmetiji finančno upravičeno.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, CBA analiza, ekološka kmetija, predelava mesa
Objavljeno: 28.02.2017; Ogledov: 57; Prenosov: 20
.pdf Polno besedilo (1,19 MB)

4.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 83; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (875,72 KB)

5.
Optimizacija krmnega obroka za goveje pitance
Timotej Horvat, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Krmljenje govejih pitancev je zahtevno opravilo. Potrebno je veliko znanja o prehranskih navadah ter o sami konzumacijski sposobnosti pitanca. Ko sestavljamo krmni obrok za pitance, moramo upoštevati normative za vzdrževalne potrebe in dnevni prirast. Za potrebe raziskave smo naredili Weendsko analizo razpoložljivih surovin in izračunali krmni obrok. Optimizirali smo ga s pomočjo linearnega programiranja. V Excelovem okolju smo ustvarili model in s pomočjo reševalnika dobili najcenejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za vsako posamezno krmo, ki jo pridelamo doma, smo izračunali lastno ceno, za živinsko sol, super koncentrat ter mineralno vitaminski dodatek pa smo uporabili nabavno ceno. Nato smo primerjali ceno obroka, ki smo ga krmili do zdaj, s ceno obroka, ki nam ga je ponudil reševalec z optimizacijo. Rezultat tega je, da je po optimizaciji dnevni obrok za pitanca v skupini 500 kilogramov za 0,14 evra dražji od obroka, ki smo ga predhodno polagali, vendar pitanci priraščajo za 200 g na dan več.
Ključne besede: optimizacija, krmni obrok, goveji pitanci
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 97; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (786,36 KB)

6.
Možnost uporabe metod strojnega učenja pri napovedovanju razvoja krovne barve jabolk (malus domestica borkh.)
Blaž Germšek, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Napovedovanje razvoja parametrov kakovosti je v kmetijski proizvodnji ob zahtevah sodobnega potrošnika postalo zelo pomembno. Tipičen parameter, ki ga potrošnik neposredno povezuje s kakovostjo, je barva kožice plodov. V raziskavi smo se osredotočili na možnosti napovedovanja razvoja in intenziviranja krovne barve jabolk, katere intenzivnost smo določili z barvnim parametrom a*. Za metodo strojnega učenja smo uporabili nadzorovano učenje, modele pa generirali s šestimi različnimi odločitvenimi drevesi (Decision Stump, J48, LMT, Random Forest, Random Tree in Rep Tree). Namen raziskave je bil zgraditi modele, ki bodo na podlagi vremenske napovedi omogočali sprejemljivo natančnost (< 60-% natančnost) napovedi razvoja krovne barve oz. barvnega parametra a* za tri obravnavane sorte jabolk (‘Gala Brookfield’, ‘Fuji Kiku 8’ in ‘Braeburn Mariri red’). Pri sorti ‘Gala Brookfield’ smo najbolj natančne modele generirali z uporabo odločitvenega drevesa J48 (89,13-% natančnost). Pri sorti ‘Fuji Kiku 8’ smo najbolj natančen model dobili z uporabo odločitvenega drevesa LMT (91,73-% natančnost), s tem modelom (LMT) smo dobili najbolj natančen model napovedi barvnega parametra a* tudi za sorto ‘Braeburn Mariri red’ (96,65-% natančnost). Model LMT je izmed vseh generiranih modelov (36) in obravnavanih sort (3) dal najbolj natančno napoved barvnega parametra a*, kar pripisujemo predvsem najbolj natančnim podatkom, ki smo jih s statistično obdelavo dobili pri sorti ‘Braeburn Mariri red’. Ugotovili smo, da je uporabnost napovedovalnih modelov odvisna predvsem od natančnosti vremenske napovedi. Pri 7-dnevni uradni vremenski napovedi, ki je bila uporabljena pri naših ekspertnih modelih, se natančnost modelov v povprečju zniža za 10,73 %. Znižanje natančnosti napovedovalnih modelov pripisujemo zelo variabilni vremenski napovedi, s katero smo v času raziskave razpolagali.
Ključne besede: strojno učenje, napovedovanje, kakovostni parametri, jabolka, odločitvena drevesa
Objavljeno: 21.02.2017; Ogledov: 47; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

7.
Finančna analiza postavitve objekta za malo kmetijsko mehanizacijo
Marko Slomšek, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljena finančna analiza postavitve objekta, kjer se bomo ukvarjali s servisiranjem male kmetijske mehanizacije (4-taktne vrtne kosilnice, motorne kose in motorne žage). Za oceno investicije smo uporabili statične in dinamične metode ocenjevanja investicij, s poudarkom na primerjalni analizi stroškov in prihodkov - CBA analiza (Cost-Benefit Analysis). Za potrebe časovnega načrtovanja analizirane investicije je bila uporabljena metoda kritične poti (Critical Path Method). Ugotovljeno je bilo, da bi podjetje v primeru servisiranja posameznega stroja poslovalo z izgubo zaradi negativnih letnih denarnih tokov. Letne izgube bi znašale – 2.002,28 € za 4-taktne vrtne kosilnice, – 4.059,40 € za motorne kose in – 4.686,52 € za motorne žage. Za pozitivno poslovanje servisa bi bilo potrebno združiti servis vseh treh strojev. Letni denarni tok bi v tem primeru dosegel vrednost 5.699,96 €. Investicija bi se po statični metodi povrnila v 2,81 letih, po dinamični metodi; z oceno neto sedanje vrednosti (NSV); pa bi se investicija povrnila v četrtem letu poslovanja. Z metodo kritične poti je bilo mogoče iz dogodkovnega mrežnega diagrama razbrati, da je najdaljša pot v diagramu znašala 64 dni.
Ključne besede: ocena investicije, statična metoda, dinamična metoda, CBA analiza, dogodkovni mrežni diagram, metoda kritične poti.
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 67; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (1,55 MB)

8.
Vpliv fiziološkega stimulatorja PRP EBV na morfološke lastnosti gnojenih okrasnih rastlin
Tina Trebovc, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil ovrednotiti vpliv različnih koncentracij PRP EBV® (Eau Bleue Vegetal, PRP Technologies) na rast in razvoj proučevanih okrasnih rastlin (Begonia semperflorens LINK ET OTTO 'Senator Scarlet' in Pelargonium peltatum L'HERIT. 'Ville de Paris Red'). Vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin smo proučevali v štirih koncentracijah: kontrola (brez tretiranja rastlin), 0,5 % , 1 % in 2 %. Pripravek smo dodajali preko listov od maja (20. teden) do avgusta (34. teden) vsake 14 dni. Na rastlinah smo vrednotili morfološke lastnosti in sicer: število razvitih listov, število cvetočih cvetov, višino in širino rastline, maso neposušene in posušene rastline ter maso neposušenih in posušenih korenin. Ugotovili smo, da ima koncentracija PRP EBV pripravka značilen vpliv na morfološke značilnosti proučevane rastlinske vrste. Pri vednocvetočih begonijah je bila skozi celo rastno dobo najbolj učinkovita 2% koncentracija PRP EBV, vendar se je največji vpliv PRP EBV na rast in razvoj rastlin z 2% koncentracijo pokazal na koncu rastne dobe, v 4. terminu vrednotenja. Pri vednocvetočih begonijah je imel PRP EBV značilen vpliv na vse morfološke lastnosti. Pri povešavih pelargonijah, se je statistično značilen vpliv PRP EBV na morfološke značilnosti pokazal proti koncu rastne dobe, v 3. in 4. terminu vrednotenja, in sicer samo pri številu listov in cvetov. Učinkovitost pripravka PRP EBV je odvisna od koncentracije pripravka in od proučevane rastlinske vrste.
Ključne besede: fiziološki stimulator, PRP EBV, morfološke lastnosti, okrasne rastline
Objavljeno: 15.02.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (901,36 KB)

9.
Hidravličen pogon tračnega obračalnika - zgrabljalnika
Tadej Toplak, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri traktorjih starejšega tipa je zaradi zasnove pogona priključne gredi onemogočen vzvratni delovni hod, saj se takrat priključna gred vrti v nasprotno smer. Izdelali smo nov pogon obračalnika preko hidromotorja. Ob tem smo morali na traktorju razširiti hidravlični sistem. Predstavili smo osnove hidravlike na kmetijskih strojih, hidravlične črpalke in hidravlični sistem traktorjev. Opisali smo obračalnike in zgrabljalnike za spravilo krme. Zasnovo novega pogona smo naredili z računalniškim modelom v programskem okolju Catia V5R17, izrisali delavniške in sestavno risbo novega pogona, ki so dodani v prilogah. Pogon smo tudi izdelali, opisali njegovo izdelavo in potrebni material ter ga preizkusili v praksi. Uporabili smo zobniški hidromotor. Izkazalo se je, da pogon deluje dobro, rešili smo problem vzvratnega hoda, tako se lahko prihrani čas in gorivo, nevarno obračanje na strmih terenih pa ni več potrebno. Dosegli smo zadovoljive delovne obrate stroja, tako da je površina ob delovnem hodu lepo očiščena. Hidravlično olje se ne pregreva. Z novim pogonom je tudi varovanje ob preobremenitvi veliko bolj učinkovito. Ugotovili smo, da bi se podoben pogon lahko uporabil na več kmetijskih strojih in tako poenostavil njihovo uporabo.
Ključne besede: hidravlika, hidravlična črpalka, hidromotor, zgrabljalnik, obračalnik/, računalniški model
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (3,65 MB)

10.
Ekološka živila v kuhinjah javnih zavodov na območju Savinjske regije
Nina Tamše, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Ekološko kmetijstvo in ekološka živila sta vse pomembnejša segmenta v svetovnem in evropskem prostoru, saj je dandanes vse več ozaveščenih potrošnikov, katerim ni več pomembna samo zunanja, ampak tudi notranja kakovost živil. Ključni porabniki hrane so javni zavodi. Otroke, bolnike in starostnike v Sloveniji uvrščamo med ogrožene skupine prebivalstva, za katere je predvidena posebna skrb za zdravo prehranjevanje. Za uspešno vključevanje ekoloških živil v javne zavode morajo biti izpolnjeni določeni pogoji v socialnem okolju. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov (30 % od vseh javnih zavodov) analiza stanja v javnih zavodih Savinjske regije kaže, da organizatorji prehrane slabše poznajo določene označbe za ekološka živila, vendar pa dobro poznajo prednosti ekoloških živil. Prav tako spodbujajo vključevanje tovrstnih živil v prehrano njihovih uporabnikov, ampak jih pri tem ovirajo zunanji dejavniki: visoke cene ekoloških živil, pomanjkanje ponudnikov, dodatno birokratsko delo, preobremenjenost oziroma premajhno število odgovornih oseb, slaba finančna podpora itd. Samo dobra polovica anketirancev pozna zahtevo iz Zakona o zelenem javnem naročanju o obveznem 10 % deležu ekoloških živil. Kar 41 % javnih zavodov nabavlja živila izključno samo preko sistema javnega naročanja. Odgovorne osebe, ki odločajo o nabavi živil, v večji meri predstavljajo vodje kuhinje ali profesorji oziroma učitelji biologije/gospodinjstva (52 %), ki pa morajo pogosto za pripravo dokumentacije za objavo javnega naročila najeti zunanjo strokovno pomoč (59 %). V prihodnje predlagamo medsebojna sodelovanja, brezplačna izobraževanja in dodatno strokovno pomoč za vse osebe, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja živil.
Ključne besede: ekološka živila, organizator prehrane, javni zavodi, zeleno javno naročanje, ekološke označbe
Objavljeno: 30.01.2017; Ogledov: 108; Prenosov: 14
.pdf Polno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici