| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1911
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacija
Douglas MacKinnon, 2022, doktorska disertacija

Opis: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci.
Ključne besede: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2022; Ogledov: 61; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (13,71 MB)

2.
Vpliv imunokastracije na razvoj in funkcijo testikularnega tkiva pri prašičih : diplomsko delo
Ines Vrabl, 2022, diplomsko delo

Opis: Imunokastracija je ena od alternativ kirurški kastraciji, pri kateri s cepljenjem proti gonadotropin sproščujočemu hormonu prekinemo delovanje osi hipotalamus-hipofiza-moda. Z imunokastracijo tako povzročimo disfunkcijo mod, ki se manifestira v morfoloških in histoloških spremembah na modih. Cilj naše raziskave je bil ugotoviti, kako se moda imunokastratov razlikujejo od mod merjascev na morfološki in histološki ravni. V raziskavo je bilo vključenih šest merjascev in šest imunokastratov. Na klavni liniji smo pridobili podatke o masi klavnih trupov, teži in barvi mod. V vzorcih podkožne maščobe smo določili vsebnost substanc vonja po merjascu. Na tkivnih rezinah parenhima mod smo naredili 50–100 meritev semenskih tubulov na žival. Rezultati so pokazali zmanjšanje vrednosti androstenona (za 28-krat; p = 0,008) in manjšo maso mod (za 2,3-krat; p < 0,0001) pri imunokastratih. Moda imunokastratov so bila svetlejša (p < 0,0001) ter manj rdeča (p = 0,004). Na histološkem nivoju imajo moda imunokastratov v primerjavi z merjasci manjšo površino (za 1,5-krat; p = 0,004) in premer semenskih tubulov (za 1,2-krat; p = 0,004), manjšo višino germinativnega epitelija (za 1,3-krat; p = 0,018), površino in premer lumna semenskih tubulov (za 1,5 in 1,2-krat; p = 0,028 in 0,019) ter površino germinativnega epitelija (za 1,5-krat; p = 0,005). Rezultati raziskave so pokazali, da se moda imunokastratov bistveno razlikujejo od mod merjascev na morfološki (manjša masa, spremenjena barva in steroidogeneza) in histološki ravni (spremenjena struktura semenskega epitelija). Po imunokastraciji se bistveno zmanjša višina semenskega epitelija, zoži se lumen in zmanjša se površina semenskih tubulov.
Ključne besede: prašiči, imunokastracija, androstenon, skatol, moda, histološke analize
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Uspešnost zatiranja glivičnih bolezni pšenice brez triazolskih fungicidov : magistrsko delo
Nejc Hrastnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V letih 2018 in 2019 smo izvedli dva poljska poskusa, da bi preverili učinkovitost alternativnih fungicidnih škropilnih programov v primerjavi s triazolskimi fungicidnimi programi za zatiranje glivičnih bolezni pšenice (Triticum aestivum L.) sorte 'Illico'. Leta 2019 so bili za primerjavo med škropilne programe vključeni tudi biostimulatorji. Spremljali smo učinkovitost zatiranja pšenične rje (Puccinia triticina), pšenične listne pegavosti (Septoria tritici), žitne pepelovke (Blumeria graminis) in fuzarioze žit (Fusarium sp.). Analizirali smo tudi količino pridelka in kakovostne parametre zrnja. Ugotovili smo, da so imeli škropilni programi z aktivnimi snovmi iz skupine triazolov višje učinkovitosti za zatiranje proučevanih bolezni v primerjavi s programi brez triazolov. Razlike so bile sicer majhne in statistično neznačilne. Večje razlike pa so se pokazale v količini pridelka. V sezoni 2018 so imeli programi s triazoli v povprečju za 100 kg/ha višji pridelek zrnja, medtem ko se je razlika v letu 2019 gibala okoli 900 kg/ha. Tudi v tem primeru so statistično značilne razlike nastale le pri obravnavanjih, za katera vemo, da imajo nizko učinkovitost, ker so bili sestavljeni iz pripravkov, ki niso klasični fungicidi. Razlike med kakovostnimi parametri so bile v obeh sezonah minimalne, kar kaže na to, da škropilni programi niso imeli velikega vpliva na kakovost pšeničnega zrnja.
Ključne besede: fungicidi, triazoli, učinkovitost, pšenica, bolezni
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 93; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
Vegetativni in generativni razvoj jagod (fragaria x ananassa duch.) : magistrsko delo
Mitja Lobnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V obdobju 2019/2020 smo v letnem ciklu spremljali razvoj vegetativnih in generativnih organov jagode (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery' v nasadu jagod v Zrkovcih. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih organov rastline v odvisnosti od temperature tal in zraka ter začetne mase sadik. Ugotovili smo, da temperatura zraka pod 5 °C zaustavlja vegetativni razvoj nadzemnega dela rastline. Podzemni del rastline najintenzivneje raste v jesenskem času, medtem ko njegovo dejavno rast zaustavljajo temperature tal pod 5 °C. Velika variabilnost v masi »frigo« sadik v istem kakovostnem razredu (npr. razred A) se jasno odraža v potencialu tvorjenja poganjkov, kar neposredno vpliva na generativni razvoj sadik; sadike z večjo začetno maso razvijejo večje število primerno razvitih poganjkov, zato so v pedoklimatskih pogojih SV Slovenije primernejše za sajenje v tla v obdobju konec junija in začetek julija.
Ključne besede: jagoda, vegetativni razvoj, generativni razvoj, letni cikel, »frigo« sadika
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 109; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

5.
Ocena scenarijev razvoja dopolnilne dejavnosti turizma na kmetijah s simulacijskim modelom sistemske dinamike : doktorska disertacija
Maja Žibert, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je bila izvedena analiza pomembnosti diverzifikacije nekmetijskih dejavnosti na kmetijah v Sloveniji – dinamike prehodov potencialnih kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije, in sicer s pomočjo razvitega matematičnega simulacijskega modela. Izvedeni sta bili validacija in verifikacija modela. Opredeljene so bile ključne spremenljivke modela, tj. diverzificirane kmetije, izbris iz registra in prehodi. Ob spremembi vrednosti nabora ključnih parametrov je bilo izvedenih več simulacijskih tekov in obravnavanih več različnih scenarijev razvoja. Rezultati simulacije potrjujejo, da lahko s pomočjo modela sistemske dinamike ocenimo vplive ključnih spremenljivk na proces prehoda kmetijskih gospodarstev v turistične kmetije. Z modelom je bila ugotovljena pomembnost vloge subvencij in promocije. Opredeljena sta bila vpliv pojava bolezni covid-19 na celotni sistem obravnavane kmetijske problematike, ki pomembno vpliva na proces prehoda kmetijskih gospodarstev, in odziv sistema na omenjeno bolezen.
Ključne besede: sistemska dinamika, modeliranje, diverzifikacija, turizem na kmetijah, kmetijska politika, simulacija scenarijev
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 74; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

6.
Odpornost nekaterih križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe v klimatskih razmerah leta 2018 : magistrsko delo
Doroteja Podkrajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 68; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcev
Matija Lednik, 2022, magistrsko delo

Opis: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Ključne besede: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Objavljeno v DKUM: 04.04.2022; Ogledov: 110; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Pridelava zrnatih stročnic
2022

Opis: Povečevanje pridelave hrane, ob upoštevanju dolgoročnega ohranjanja in izboljševanja rodovitnosti tal, čim manjše porabe energije ter varovanja okolja, so pomembne naloge trajnostnega kmetijstva. Strokovna monografija »Pridelava zrnatih stročnic«, ki je nastala ob zaključku projekta evropskega inovativnega partnerstva (EIP) Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba, obravnava sodobne pristope in dobre prakse pridelave znanih in manj znanih zrnatih stročnic. Predstavljene tehnike pridelave vključujejo postopke in načela, s katerimi zmanjšujemo negativne vplive kmetijstva na okolje, vključno z agrotehniko brez ali z zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Predstavljene so tudi možnosti in prednosti vključevanja stročnic v kolobar na kmetijah, s poudarkom na znižanju potreb po gnojenju rastlin z mineralnimi ter organskimi oblikami dušika. Vsebino monografije dopolnjujejo izkušnje posameznih pridelovalcev, ki uspešno pridelujejo različne stročnice na svojih kmetijah. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, smo avtorji povezali tri ključne ravni v verigi: pridelavo, predelavo in njihovo uporabo. »Pridelava zrnatih stročnic« vsebinsko pokriva prvi člen v verigi, ostale vsebine bosta dopolnili publikaciji »Zrnate stročnice v prehrani« in »Zrnate stročnice v prehrani rejnih živali«.
Ključne besede: zrnate stročnice, pridelava, brez GSO, dušik, beljakovine, dobra kmetijska praksa, ekološko, integrirano varstvo, pridelek
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 94; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (61,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Rožnice (Rosaceae) v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in cianogeni glikozidi
2022

Opis: Monografija je nastala v okviru projekta ŠIPK z naslovom »Cianogeni glikozidi v rastlinah iz družine rožnic na območju nekdanjega grajskega vrta«. Delo bralcu predstavi Botanični vrt Univerze v Mariboru, zgodovino vrta in povezavo z rožnicami. Na kratko so opisani posamezni deli vrta, rožni vrt, vsebuje morfologijo vrtnic, njihovo zgodovino in delitev, dogodke na temo vrtnic in popis vrtnic v rozariju botaničnega vrta. Predstavljene so nekatere bolj (jabolka, hruške, maline, jagode) in manj (kutina, šipek, skorš, robide, aronija, šmarna hrušica, nešplja, plahtica, srčna moč, glog) znane užitne rožnice. Ker veliko rastlin iz družine rožnic uporabljamo v vsakdanji prehrani, gradivo vključuje tudi zbirko receptov in predstavi zdravju škodljive cianogene glikozide in postopke, s katerimi lahko določimo njihove vsebnosti v živilih. Zaključi se z delovnimi listi za spoznavanje rožnic in raziskovanje cianogenih glikozidov, namenjenim šolarjem, dijakom, študentom in drugim obiskovalcem vrta.
Ključne besede: rožnice (Rosaceae), vrtnice, naravni toksini, cianogeni glikozidi, QR koda, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (23,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Zrnate stročnice v prehrani
2022

Opis: Monografija z naslovom Zrnate stročnice v prehrani obravnava različne aspekte vključevanja zrnatih stročnic v humano prehrano. Predstavljen je zgodovinski pregled uporabe stročnic in dejavniki, ki prispevajo k naraščajoči potrebi za pridelavo. Velika prehranska vrednost stročnic je pogojena z ugodno sestavo makrohranil ter vsebnostjo vitaminov in mineralov. Pred vključevanjem stročnic v prehrano je potrebno le te ustrezno predelati, da se izboljša dostopnost hranil ter zmanjša vsebnost nezaželenih snovi. Poleg tradicionalnih tehnik mletja in termične obdelave lahko prehransko vrednost izboljšamo tudi s fermentacijo in kaljenjem. V publikaciji je podrobno predstavljena uporaba soje v azijski kulinariki, kjer ta predstavlja temelj vsakodnevne prehrane. Tudi na trgovskih policah v Sloveniji najdemo vse več izdelkov iz stročnic. Velik potencial, ki ga imajo stročnice v humani prehrani, so prepoznali nekateri podjetniki, zato so v monografiji predstavljene tudi njihove uspešne zgodbe. Boljšo prehransko varnost in višjo kakovost zagotavljajo predvsem lokalno pridelane stročnice.
Ključne besede: zrnate stročnice, humana prehrana, soja, prehranska vrednost, predelava, mikrohranila, makrohranila, živila
Objavljeno v DKUM: 31.03.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (22,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.52 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici