| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 1688
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Biološke osnove in reja drobnice
Igor Vojtic, 2017, drugo učno gradivo

Ključne besede: drobnica, ovce, koze
Objavljeno: 08.08.2019; Ogledov: 238; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

2.
Testiranje učinkovitosti biotičnih insekticidov za zatiranje jabolčnega zavijača (cydia pomonella l.)
Fatma Ece Savkan, 2019, magistrsko delo

Opis: V letih 2017 in 2018 smo izvedli dva poljska poskusa kjer smo testirali učinkovitost biotičnih insekticidov na podlagi virusov granuloze CpGV (Madex max) in bakterije Bacillus thuringiensis var. kurstaki (Lepinox plus®) za zatiranje jabolčnega zavijača. V rastni dobi smo pripravke nanesli 10 krat v 100 % odmerku (Madex 100 ml/ha, Lepinox 1 kg/ha) in v 200 % odmerku (Madex 200 ml/ha, Lepinox 2 kg/ha). Učinkovitost CpGv je nihala med 40 in 80 %. Učinkovitost B. thuringiensis je nihala med 10 in 65 %. Povečanje odmerka iz 100 na 200 % je nekoliko povečalo učinkovitost CpGV in B. thuringiensis insekticidov. Samo z uporabo CpGV in B. thuringiensis pripravkov ni možno zagotoviti povsem zanesljivega zatiranja jabolčnega zavijača.
Ključne besede: jabolčni zavijač, zatiranje, učinkovitost, CpGV, B. thuringiensis
Objavljeno: 05.08.2019; Ogledov: 473; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
Vpliv cepljenja treh kultivarjev paradižnika na pridelek in kakovost ter odpornost na krompirjevo plesen
Gašper Izidor Gomilšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na posestvu UKC Pohorski dvor izvedli poskus cepljenja treh kultivarjev paradižnika (Benatar F1, Moneymaker in Arletta F1) na komercialno podlago 'TOR 9055 F1'. Uporabili smo tehniko cepljenja v razkol. Ocenjevali smo uspešnost cepljenja, vpliv le-tega na količino in kakovost pridelka (primernost za prodajo) štirih obiranj ter odpornost na krompirjevo plesen. Okuženost listov s krompirjevo plesnijo smo ocenjevali v odstotkih okužene listne površine. Uspešnost cepljenja je bila pri vseh treh kultivarjih nad 90 %, pri cv. Arletta F1' in cv. Moneymaker tudi nad 95 %. Analiza podatkov, pridobljenih pri tehtanju in ocenjevanju primernosti pridelka za prodajo, je pokazala, da cepljenje ni imelo statistično značilnega vpliva na pridelek in kakovost in da interakcija (K × C) ni statistično značilna. Značilen vpliv na količino pridelka in primernost za prodajo je imel le dejavnik kultivar. Tako smo največji skupni pridelek vseh obiranj zabeležili pri cv. Arletta F1 (15.637,9 kg/ha) in najmanjšega pri cv. Benatar F1 (8.580,2 kg/ha). Tudi na okuženost rastlin s krompirjevo plesnijo je imel statistično značilen vpliv le dejavnik kultivar. Najbolj okužen je bil v povprečju cv. Benatar F1 (61,1 %), sledil je cv. Arletta F1 (52,5 %), najmanjši odstotek okužbe pa smo zabeležili na listih sorte Moneymaker (42,7%).
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, pridelek, kakovost pridelka, krompirjeva plesen
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 105; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

4.
Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinja
Mirjana Walner, 2019, diplomsko delo

Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 26; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (790,75 KB)

5.
Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Tadej Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Ključne besede: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Objavljeno: 26.07.2019; Ogledov: 60; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

6.
Spremljanje razvoja jagodnjaka (fragaria x ananassa duch.) v jesensko – zimskem času
Mitja Lobnik, 2019, diplomsko delo

Opis: V obdobju 2018/2019 smo v jesensko-zimskem času od septembra do januarja v nasadu jagod v Zrkovcih spremljali razvoj posameznih delov jagodnjaka (Fragaria x ananassa Duch.) sorte 'Clery'. Zanimala nas je dinamika razvoja posameznih delov jagodnjaka v obdobju, ko klimatske razmere ne omogočajo optimalnih pogojev za rast in rastline preidejo v obdobje zimskega mirovanja. Meritve smo izvedli v petih terminih, v vsakem terminu vzorčenja pa smo po sistemu naključnih blokov izbrali 9 rastlin jagodnjaka, jih izkopali in stehtali ter izmerili posamezne dele nadzemnih in podzemnih delov. Spremljali smo povprečno mesečno temperaturo zraka v obdobju izvajanja meritev in temperaturo tal na globini 15 cm na dan vzorčenja. Rezultati so pokazali, da je padec temperature tal s 3,6 °C na 0,2 °C spodbudil rast korenin, medtem ko je nadzemni del jagodnjaka z nižanjem povprečne temperature zraka skozi termine vzorčenja upočasnil rast. V obdobju od septembra do januarja so rastline jagodnjaka pridobivale na masi, vendar je bila do tretjega termina vzorčenja (26. 4. 2018) rast nadzemnega dela rastlin intenzivnejša, kasneje pa je nadzemni del rastline prešel v obdobje mirovanja in se je začela intenzivna rast korenin, ki so dosegle največjo povprečno maso (83,4 g) v zadnjem terminu vzorčenja v januarju.
Ključne besede: jagodnjak, dinamika rasti, razvoj, koreninski sistem, temperatura
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

7.
Energijske pijače med osnovnošolci: uživanje in osveščenost o neželenih učinkih
Petya Prodanova, 2019, magistrsko delo

Opis: Energijske pijače so na voljo v več kot 140 državah po svetu in polovico potrošnikov teh pijač predstavljajo otroci in mladostniki. Magistrska naloga preučuje pogostost uživanja energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina med osnovnošolci, razloge za njihovo uživanje ter osveščenost osnovnošolcev o neželenih učinkih teh pijač na zdravje. Raziskava obsega anonimno anketiranje osnovnošolcev v starosti 11-14 let v letu 2018, v skupnem številu 141 učencev na dveh osnovnih šolah (mestni in podeželski) v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da je 63 % anketirancev poskusilo energijsko pijačo, vsak peti osnovnošolec (20 % od vseh anketirancev) uživa eno pločevinko 250 ml energijske pijače dnevno, 4 % anketirancev poroča, da so zaužili energijsko pijačo v zadnjih 24 urah, 11 % pa v zadnjih 7 dneh. Uživanje več kot ene 500 ml pločevinke, ki presega največji priporočljivi vnos za zdrave, odrasle osebe, smo ugotovili pri 1 % anketirancev. 67 % anketirancev ne ve, da energijske pijače vsebujejo kofein. Več kot 90 % osnovnošolcev se zaveda, da so energijske pijače zdravju škodljive, le tretjina pa jih je označila, da so prebrali deklaracijo na energijski pijači. Uporabili smo test Hi-kvadrat za ugotavljanje povezanosti dveh spremenljivk in Spearmanov koeficient korelacije rangov, za ugotavljanje stopnje monotone povezanosti izbranih spremenljivk. Raziskava opozarja na problem prekomernega uživanja energijskih pijač med osnovnošolci. Kaže tudi na potrebo po izobraževalnih programih o energijskih pijačah in njihovem vplivu na zdravje. Izobraževalni programi bi bili potrebni za večjo osveščenost v skupnosti ter za morebitne nove zakonske okvire glede omejitev uživanja energijskih pijač med otroki in mladostniki.
Ključne besede: energijske pijače, osnovnošolci, kofein, neželeni učinki, osveščenost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 142; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
Vpliv cepljenja na višino in kakovost pridelka dveh kultivarjev paradižnika
Luka Grgurič, 2019, diplomsko delo

Opis: Po svetu največ paradižnika pridelujemo v zaščitenih prostorih na intenziven in pogosto netrajnosten način, ki zahteva velike vložke fitofarmacevtskih sredstev, gnojil in vode. S cepljenjem bi lahko zmanjšali potrebe po navedenih sredstvih, kakor tudi omogočili pridelavo paradižnika na površinah, ki so za pridelavo manj primerne. V letu 2018 smo na UKC Pohorski dvor postavili poskus, v katerem smo na podlago 'TOR 9055 F1' cepili dva kultivarja paradižnika, cv. Arletta F1 in cv. Benatar F1. Rezultati so pokazali, da cepljenje v razkol ni zahtevno, saj smo dosegli 96,7 % (Arletta F1) in 91,2 % (Benatar F1) uspešnost. V poskusu na prostem, ob, za pridelavo paradižnika, izrazito neugodnih vremenskih razmerah, cepljenje ni statistično značilno vplivalo na višino skupnega in tržnega pridelka, zabeležili pa smo značilen vpliv dejavnika kultivar. Kultivar Arletta F1 je v pridelovalnem obdobju dosegal značilno višje skupne (16.670 kg ha-1) in tržne (8.580 kg ha-1) pridelke kot cv. Benatar F1 (4.063 kg ha-1 in 2.380 kg ha-1). Zaradi slabih vremenskih razmer v obdobju trajanja, poskusa smo beležili tudi pojavnost krompirjeve plesni na listih. Bolezen smo vrednotili z vizualno oceno listov rastlin (% obolelosti listne površine). Podobno kot pri pridelkih tudi na pojavnost bolezni cepljenje ni imelo značilnega vpliva, na listih kultivarja Benatar F pa smo, v primerjavi z kultivarjem Arletta F1, zabeležili 8,6 % večjo okužbo listov
Ključne besede: paradižnik, cepljenje, kultivar, pridelek, kakovost
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 138; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

9.
Senzorična ocena in nekateri elementi notranje kakovosti različnih kultivatorjev paradižnika iz visokotehnološke pridelave
Jasmina Andrejč, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomsko raziskavo so bili vključeni trije tipi paradižnika: v grozdu, češnjevec in mesnati, znotraj vsakega tipa sta bila dva različna kultivarja (G1, G2, Č1, Č2, M1 in M2). Paradižniki so bili leta 2018 integrirano pridelani v visokotehnološki pridelavi v demonstracijskem rastlinjaku v podjetju Paradajz d. o. o. Vrednotili smo maso, višino, obseg, barvo in trdoto plodov ter vsebnost sladkorjev, askorbinske kisline, nitratov in nitritov. Ocenjevalci so lastnosti paradižnika – videz (barva, oblika); konsistenca (čvrstost, sočnost); okus (kislost, sladkost) in skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost paradižnika) ocenjevali s hedonskim testom z označevanjem številke od 1 do 5. Tip in kultivar sta statistično značilno vplivala na vse parametre merjene na plodovih. Po pričakovanjih je češnjev tip vseboval največ sladkorja in askorbinske kisline. Pri ocenah senzorike sta bila boljše ocenjena češnjev in tip paradižnika v grozdu.
Ključne besede: visokotehnološka pridelava, senzorična ocena, notranja kakovost, integrirana pridelava
Objavljeno: 15.07.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
Vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na rast in vitrifikacijo pri mikropropagaciji marelice
Patricija Frešer, 2019, magistrsko delo

Opis: Leta 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ugotavljali vpliv dodanega citokinina (tidiazurona) na vitrifikacijo, rast in razraščanje marelice v tkivni kulturi. V poizkus smo vključili 73 poganjkov marelice. Uporabili smo tri različna gojišča, ki smo jim dodali različne koncentracije citokininov (tidiazurona). Obravnavanje G1 je bilo osnovno gojišče (brez tidiazurona), gojiščema G2 in G3 pa smo dodali tidiazuron v različnih koncentracijah. Ugotovili smo, da je dodani tidiazuron statistično značilno vplival na pojav vitrificiranih rastlin. Na gojišču G3 je bilo največ vitrificiranih poganjkov (83%), prav tako so bili vitrificirani poganjki izraziti pri gojišču G2 (70 %). Pri obravnavanju G1 ni bilo vitrificiranih poganjkov. Glede prirasta mase poganjkov marelice so bile statistično značilne razlike pri 5 % tveganju med obravnavanjema G1 in G2 ter med G1 in G3. Med G2 in G3 pa ni bilo statistično značilnih razlik glede prirasta mase. Pri nastanku novih poganjkov nismo ugotovili statistično značilnih razlik med obravnavanimi tremi gojišči.
Ključne besede: marelica, mikropropagacija, citokinini, vitrifikacija
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 119; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.45 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici