SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1671
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Poznavanje problematike alergenov s strani upravnikov planinskih koč in njihovo označevanje na planinskih kočah
Dominika Klavž, 2019, master's thesis

Abstract: V hrani se nahajajo snovi, natančneje proteini, na katere telo pri nekaterih ljudeh reagira s preobčutljivostno reakcijo. Te so lahko blage, kot trebušni krči ali driska, lahko pa pride do življenje ogrožajočega anafilaktičnega šoka. Alergiki se hrani, ki pri njih izzove reakcijo, izogibajo. Da je izogibanje uspešno in je hrana varna za vsakega posameznika, je pomembno dosledno in enotno označevanje alergenov. Označevati je treba predpakirana živila, nepredpakirana živila in jedi v gostinskih obratih. Med te spadajo tudi planinske koče, ki so po Zakonu o gostinstvu dolžne označevati alergene. Z ogledom jedilnikov na kočah in anketnim vprašalnikom za upravnike koč smo preverili pravilnost označevanja jedilnikov in poznavanje alergenov s strani upravnikov planinskih koč. Dobljene podatke smo statistično analizirali s Kruskal-Wallisovim testom. Oblikovali smo faktor poznavanja alergenov upravnikov glede na pravilne in nepravilne odgovore in jih analizirali glede na štiri neodvisne spremenljivke: starost, izobrazbo, izkušnje in kategorijo koče. Posebej smo analizirali tudi pravilnost vsakega odgovora glede na štiri neodvisne spremenljivke. Pokazali smo, da mlajše osebje bolje pozna problematiko alergenov. Raziskava je pokazala, da je treba osebje na planinskih kočah bolje usposobiti za poznavanje alergenov in s tem za zagotavljanje varne hrane vsem potrošnikom.
Keywords: hrana, alergeni, označevanje, planinske koče
Published: 14.06.2019; Views: 23; Downloads: 3
.pdf Full text (1,24 MB)

2.
Razvoj linearnega modela za izračun krmnih obrokov za krave molznice
Nina Pavlič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo razvili linearni model za sestavo letnega in zimskega krmnega obroka. Krmni obrok je bil sestavljen za krave molznice na primeru lastne konvencionalne kmetije. Ker vemo, da cene pri prodaji mleka zelo nihajo, je potrebna prilagoditev na optimiranje stroškov. Različni avtorji poudarjajo, da lahko stroški krmnega obroka dosežejo tudi do 65 % vseh skupnih stroškov prireje. Iz tega vidika je torej optimiran krmni obrok izjemnega pomena. Minimizirali smo stroške krmnega obroka in ga naredili ustreznejšega z vidika hranilnih vrednosti. V Microsoft Office Excelu smo razvili program in s pomočjo Reševalnika, ki je eno izmed osnovnih Excelovih orodij, dobili najustreznejše obroke, ki so pokrili vse potrebe po hranilnih snoveh. Za krmo, ki jo pridelamo doma: travno silažo, seno in pašo, smo izračunali lastno ceno, za vso ostalo krmo in dodatke pa smo uporabili nabavno ceno. Primerjali smo krmni obrok, ki je trenutno pokladan na kmetiji in krmni obrok, ki smo ga s pomočjo linearnega programa sestavili.
Keywords: krmni obrok, linearni program, optimizacija, krave molznice
Published: 11.06.2019; Views: 76; Downloads: 8
.pdf Full text (1,22 MB)

3.
Dinamika sušenja črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) na tleh
Doroteja Kovše, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Leta 2017 smo na poskusnem polju UKC Pohorski dvor, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah začeli s sušenjem črne detelje (Trifolium pratense L.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.). Naš cilj je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike med dinamiko sušenja trav in metuljnic ter kako na dinamiko vplivata temperatura in vlažnost zraka. Sušenje smo izvedli v dveh terminih (17. 5. 2017–19. 5. 2017 in 29. 5. 2017–2. 6. 2017). Rezultati primerjave vsebnosti suhe snovi med rastlinama po obračanjih so le delno pokazali statistično značilne razlike v dinamiki sušenja trav in metuljnic, medtem ko lahko trdimo, da se z znižanjem temperature zraka in hkratnim povečanjem zračne vlažnosti hitrost sušenja upočasni.
Keywords: črna detelja, travniška bilnica, dinamika sušenja, temperatura, relativna vlažnost zraka
Published: 11.06.2019; Views: 45; Downloads: 5
.pdf Full text (373,83 KB)

4.
OCENA STANJA PONUDBE HRANE V ZDRAVSTVENI USTANOVI
Tamara Žunko, 2019, master's thesis

Abstract: Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik pri ohranjanju in krepitvi našega zdravja. Da bi dosegli uravnoteženo prehrano, moramo jesti raznoliko prehrano iz vseh skupin živil. V magistrskem delu smo obravnavali ponudbo hrane v zdravstveni ustanovi Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Omejili smo se na raziskovanje hranilne in energijske vrednosti hrane bolnikov z lahko prehrano, žolčno dieto in prehrano sladkornih bolnikov. Raziskava je potekala 21 dni zapored, vsako posamezno dieto smo spremljali 7 dni. Dnevno smo tehtali vse toplotno neobdelane surovine živil in toplotno obdelane porcije za štiri obroke (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Za ocenjevanje energijske in hranilne vrednosti posameznih živil smo si pri lahki prehrani in žolčni dieti pomagali s pomočjo računalniške aplikacije Odprta platforma za klinično prehrano, za prehrano sladkornih bolnikov pa smo uporabili preglednico enakovrednih živil. Ugotovili smo, da je glede na priporočila pri lahki prehrani, žolčni dieti in prehrani sladkornih bolnikov prišlo do majhnega odstopanja pri energijski in hranilni vrednosti hrane tehtanih porcij.
Keywords: lahka prehrana, žolčna dieta, prehrana sladkornih bolnikov, energijska vrednost, hranilna vrednost
Published: 03.06.2019; Views: 55; Downloads: 10
.pdf Full text (1,17 MB)

5.
Vzpostavitev tkivne kulture pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.)
Nik Dobnikar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Kava je eden najpomembnejših kmetijskih pridelkov na mednarodnem trgu. Razmnoževanje in žlahtnjenje kavovca, na katerem zraste, traja več let, zato v sodobnem kmetijstvu uporabljamo tkivne kulture, s katerimi matično rastlino namnožimo, pospešimo prehod v generativno fazo in pridobimo zdrav rastlinski material. V diplomski nalogi smo vzpostavili tkivno kulturo pri arabskem kavovcu (Coffea arabica L.) iz aksilarnih meristemov. Za sterilizacijo smo uporabili tri načine: raztopino DICA, 1 % raztopino NaClO in 5 % raztopino NaClO; pri vseh treh smo izsečke obravnavali 5 min. Pri vsakem obravnavanju smo sterilizirali po 35 nodijev matične rastline. Najboljša je bila sterilizacija z 1 % NaClO, kjer smo dobili 19 (54,29 %) vitalnih brstov; okužen je bil en nodij; 15 jih je propadlo. Pri sterilizaciji z DICA smo dobili 14 (40,00 %) vitalnih brstov; okužili so se 4 nodiji; 17 jih je propadlo. Pri sterilizaciji s 5 % NaClO je bil okužen 1 nodij (2,86 %); vitalnih je ostalo 8 (22,86 %) rastlinic; kar 74,29 % jih je propadlo, kar kaže na previsoko koncentracijo NaClO. V drugem delu diplomske naloge smo spremljali razraščanje rastlin kavovca ob dodatku 6 mg/L rastlinskega hormona BA v gojišče. Po 44 dneh nobena od rastlin ni odgnala dodatnega poganjka. Povečalo se je samo število listov, ki se je pri 18 opazovanih rastlinicah povečalo iz povprečno 2,0 lista na rastlino na 3,17 listov na rastlino.
Keywords: kavovec, Coffea arabica L., tkivne kulture, sterilizacija, razraščanje
Published: 31.05.2019; Views: 48; Downloads: 16
.pdf Full text (721,87 KB)

6.
Znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika
Timotej Bedjanič, 2019, master's thesis

Abstract: Plodovi paradižnika vsebujejo različne snovi z antioksidativnimi lastnostmi, vendar med različnimi sortami paradižnika prihaja do razlik v tipih in koncentracijah teh antioksidativnih snovi. Ker je paradižnik v središču številnih epidemioloških raziskav, ki potrjujejo pozitivne učinke na zdravje ljudi, smo želeli preveriti znotrajcelični antioksidativni potencial ekstraktov različnih sort paradižnika z uporabo barvila DCFH-DA na makrofagni celični liniji TLT. V raziskavi smo uporabili 39 različnih sort paradižnika. Z uporabo celičnega modela v pogojih in vitro so rezultati potrdili različen znotrajcelični antioksidativni potencial pri različnih sortah paradižnika. Ugotovili smo, da je imela najvišji znotrajcelični antioksidativni potencial sorta paradižnika 'Osu Blue', najnižjega pa sorta 'Ildi'. V povrečju so najbolj zavirale oksidativni stres sorte z vijoličasto obarvanimi plodovi, najmanj pa tiste z oranžnimi plodovi. Korelacije med antioksidativnim potencialom in vsebnostjo suhe snovi, titracijskimi kislinami ali vsebnostjo vitamina C v plodu nismo ugotovili.
Keywords: antioksidanti, DCFH-DA, znotrajcelični antioksidativni potencial, paradižnik
Published: 31.05.2019; Views: 61; Downloads: 11
.pdf Full text (719,90 KB)

7.
Okoljski odtis pridelave soje pri različnih načinih obdelave tal
Dejan Medved, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali vpliv obdelave s plugom, konzervirajoče obdelave tal in direktne setve na okoljski odtis soje. Pridelava soje se je izvajala na posestvu Perutnine Ptuj d.d. v letu 2016. Pridobljene podatke smo analizirali s programom SPIonWeb, pri čemer smo dobili izračune ekoloških vplivov tehničnih postopkov na okolje tekom vegetacije. Rezultati so pokazali, da največji okoljski odtis (SPI) predstavlja obdelava s plugom, sledita ji konzervirajoča obdelava tal in direktna setev. Ugotovili smo, da ima obdelava s plugom največji okoljski odtis v vrednosti 28,2 gha (globalnih hektarjih), sledi ji konzervirajoča obdelava z vrednostjo 23,6 gha in direktna setev z vrednostjo 23,2 gha. V prihodnosti bomo morali na obravnavanem področju prilagoditi in izboljšati pridelovalne tehnike in razmisliti, kako zmanjšati okoljski odtis s spodbujanjem načinov obdelave tal, ki ne povečujejo emisij ogljikovega dioksida.
Keywords: izpust ogljikovega dioksida / obremenitev potencialnega globalnega ogrevanja / okoljski odtis / obdelava tal
Published: 07.05.2019; Views: 85; Downloads: 6
.pdf Full text (1,70 MB)

8.
Ekonomika preusmeritve kmetije iz konvencionalne v ekološko – študija primera
Alen Bolkovič, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Po statističnih podatkih in po množici drugih dejstev v zadnjih letih vedno več konvencionalnih kmetij prehaja v ekološki način kmetovanja. Ekološko kmetovanje ni več majhna tržna niša, temveč hitro rastoči sektor kmetijstva. V diplomskem delu je izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno poljedelsko (19,70 ha) kmetijo Nemec, ki se nahaja na severovzhodu Slovenije, natančneje na Cvenu pri Ljutomeru. Na podlagi metode kalkulacij skupnih stroškov je razvit tehnološko-simulacijski model za potrebe ocene ekonomike preusmeritve. Z omenjenim modelom smo opravili ocene ekonomskih parametrov in analizirali ekonomsko stanje kmetije v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Finančni rezultat kmetije v konvencionalnem obdobju znaša 9.843,35 €. V obdobju preusmeritve je predviden finančni rezultat 7.460,47 €, po preusmeritvi v ekološko kmetijstvo pa 31.061,95 €. Na podlagi ocene ekonomike lahko zaključimo, da je preusmeritev poljedelske kmetije Nemec v ekološki način pridelave, ekonomsko upravičena.
Keywords: Ekonomika, ekološko kmetijstvo, preusmeritveni načrt, kalkulacije.
Published: 07.05.2019; Views: 24; Downloads: 15
.pdf Full text (1,40 MB)

9.
Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetiji
Smiljan Kos, 2019, bachelor thesis/paper

Abstract: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Keywords: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Published: 07.05.2019; Views: 25; Downloads: 7
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Vpliv parametrov aplikacije na oblikovanje depozita škropilne brozge na listih čebule
Marijan Sirk, 2019, master's thesis/paper

Abstract: Aplikacijska tehnika ima velik vpliv na učinkovitost delovanja fitofarmacevtskih sredstev (FFS) za zatiranje škodljivih organizmov na čebuli. Na tem področju nimamo veliko informacij, še posebej glede vpliva tehnike na zmanjševanje zanašanja FFS. Izvedli smo poljski poskus, v katerem smo preučevali vpliv parametrov aplikacije in dodajanja močila Break Thru® (kopolimer tri-siloksana) na oblikovanje depozita škropilne brozge na površju listov čebule. Značilnosti depozita smo prikazali z uporabo testnih lističev, občutljivih za vodo (angl. WSP), in z meritvami koncentracije barvila tartrazin (E102), izluženega iz filtrirnega papirja ter s površja listov čebule. Aplikacijo škropilne brozge smo izvedli s standardno poljedelsko škropilnico, umerjeno na porabo vode 200 ali 400 l/ha. Testirali smo šobe TeeJet® XR 11002, 11004; TeeJet® Twin 60 11002, 60 11004 in TeeJet® Turbo Twin 60 11002 ali 60 11004. Statistična analiza je pokazala značilne razlike med depoziti barvila tartrazin, ki so jih različne šobe oblikovale na različnih delih zelenja čebule. Šoba TeeJet® Twin je deponirala značilno več barvila na listju čebule kot drugi dve testirani šobi. Povečanje porabe vode iz 200 l/ha na 400 l/ha ni značilno povečalo depozita barvila. Učinek dodajanja močila Break-Thru je bil pri različnih šobah različen in je povzročil povečanje depozita na različnih delih listov čebule.
Keywords: čebula, škropivo, škropljenje, šobe, močilo
Published: 17.04.2019; Views: 20; Downloads: 6
.pdf Full text (1,64 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica