SLO | ENG

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1532
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razumevanje kolobarja glede na način pridelave na kmetijah
David Drofenik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Ker je kolobar ključen za bolj sonaravno pridelavo poljščin, smo v letu 2012 izvedli anketo med pridelovalci poljščin na 175 kmetijskih gospodarstvih. Z analizo odgovorov smo prepoznali, da je tri četrtine kmetij manjših od 10 ha, da je največji deleže njiv (41,0 %) namenjen živinski krmi, da 51,0 % vprašanih še vedno uporablja konvencionalni način pridelave, medtem ko ostali ekološki ali pa integriran način pridelave. 70,0 % vprašanih meni, da je kolobar izjemno ali pa zelo pomemben, da je monokulturne pridelave le še 6,1 %, ostalo so dve- ali večletni kolobarji, da več kot polovica vprašanih ne preverja stanja humusa v tleh ali, da bi za večjo odpornost v sušnih razmerah vključili v kolobar zlasti lucerno in podobno. V smislu trajnostnega delovanja je zaskrbljujoča ugotovitev, da 21,9 % vprašanih nima dovolj informacij o kolobarju, a jih tudi ne iščejo.
Keywords: kolobar, kolobarjenje, poljščine, kmetijstvo, načini pridelave
Published: 22.12.2017; Views: 214; Downloads: 17
.pdf Full text (1,09 MB)

2.
Združena setev ozimnega dvorednega ječmena (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) in dveh sort krmnega graha (Pisum sativum spp. arvense L.) v različnih gostotah setve
Katja Hladnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Združena setev je primerna za vse pridelovalne sisteme. Njene prednosti so bolj raznoliki pridelki, bolj ekonomično izkoriščene njivske površine, manjša zapleveljenost, rahlejša tla in drugi ugodni vplivi na ekosistem. Združena setev graha (Pisum sativum spp. arvense L.) in ječmena (Hordeum vulgare L.) ob pravilni gostoti poveča njun pridelek, rastlinam dostopen dušik pa se bolje izkoristi. V našem poskusu je preučevana uspešnost dveh sort krmnega grah (`Kenzzo´ in `Angela´) v združeni setvi z dvorednim ozimnim ječmenom (Hordeum vulgare L. convar. polystichum) v treh različnih gostotah setve graha na pridelek. Najnižja gostota (G1) predstavljala 30 kalivih semen/m², srednja gostota (G2) 60 kalivih semen/m² in najvišja gostota (G3) 90 kalivih semen/m². Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Pridelek ječmena je pri vseh obravnavanjih nižji od povprečnega pridelka v samostojni setvi. Na pridelek ječmena sorta in gostota setve graha nimata statistično značilnega vpliva. Povezava med G3 in sorto `Kenzzo´ (interakcija) je statistično značilno najvišja v primerjavi z drugimi kombinacijami na podparcelah, pridelek znaša 5,02 t/ha. Pri pridelku zrnja graha so se statistično značilno razlikovale vse tri gostote (p = ≤0,01). Najvišjo vrednost ima G3 z 0,53 t/ha, sledita ji G2 z 0,40 t/ha ter G1 z 0,30 t/ha. Sorta `Kenzzo´ ima statistično značilno višjo vrednost pri pridelku zrnja graha (0,53 t/ha) kot sorta `Angela (0,30 t/ha). Iz rezultatov sklepamo, da višja gostota graha doprinese k višjemu skupnemu pridelku v združeni setvi.
Keywords: združena setev, gostota, sorta, krmni grah, ječmen
Published: 22.12.2017; Views: 221; Downloads: 23
.pdf Full text (1,23 MB)

3.
Prireja mleka po spremembi načina reje in uvedbi robotske molže
Martina Vrzel, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Čeprav je sistem molže z robotom podoben običajnim sistemom molže, obstajajo med njimi velike razlike. Zato smo se na praktičnem primeru odločili raziskati vpliv spremembe načina reje in molže na prirejo mleka. Na kmetiji Vrzel so novembra 2013 pričeli uporabljati molzni robot. Pridobili smo podatke s Centralno podatkovne zbirke za tri obdobja (vmesno obdobje, obdobje pred in obdobje po uvedbi molznega robota). Opazovano obdobje je zajemalo podatke o povprečni mlečnosti, vsebnosti maščob, beljakovin, laktoze in skupnemu številu somatskih celic v mleku na dan kontrole. Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS. Za primerjavo parametrov je bila narejena analiza variance ANOVA. Za primerjavo skupnega števila somatskih celic v mleku je bila narejena analiza na logaritmiranih vrednostih. Pri količini namolzenega mleka ni bilo opaženih signifikantnih razlik. Analiza zajetih podatkov pa je pokazala signifikantne razlike pri parametrih. Vsebnosti maščobe, beljakovin in laktoze so bile signifikantno višje. Število somatskih celic je bilo po uvedbi molznega robota signifikantno nižje. Uvedba robota je rejca zelo razbremenila. Na kmetiji je sedaj manj težkega fizičnega dela v hlevu, saj ni več ročnega krmljenja in ročne molže, ki sta vzeli največ časa pri opravilih v hlevu.
Keywords: način reje / krave / robotska molža / kakovost mleka
Published: 22.12.2017; Views: 214; Downloads: 8
.pdf Full text (1,18 MB)

4.
Finančna in marketinška analiza za čebelarstvo Ciglarič
Maja Žibrat, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V magistrski nalogi sta predstavljeni finančna in marketinška analiza Čebelarstva Ciglarič. V prvem delu naloge je s statističnimi podatki opisano stanje čebelarstva v Sloveniji, Evropski uniji in v svetu. V raziskavi so bili uporabljeni naslednji metodološki pristopi: deduktivni pristop na osnovi preučene literature, ki je predstavljena v prvem delu. Istočasno so opredeljene tudi raziskovalne hipoteze, katerih empirična verifikacija je razvidna iz drugega, empiričnega dela magistrske naloge. Ugotovljeno je, da čebelarstvo posluje ekonomsko upravičeno, saj je koeficient ekonomičnosti 1,28 in finančni rezultat dosega vrednost 1.236,13 €. Odločitev za preureditev čebelnjaka za apiterapijo je ocenjena kot finančno smiselna, saj se investicija v vrednosti 9.629, 2 € ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize povrne v 5. letu poslovanja, ko NSV vrednost doseže 1.415,19 €. Ugodna je tudi ISD, ki doseže vrednost 13,42 %. V sklopu marketinške analize je ugotovljeno, da promocija pozitivno vpliva na prepoznavnost podjetja, s tem pa tudi na donosnost. Obravnavani sta bili dve leti poslovanja čebelarstva. Leto 2008 na začetku prodaje medu in 2016, ko je že bila vzpostavljena mreža strank in vpeljane promocijske dejavnosti. Prodaja se je dvignila za 66,6 % in s tem za prav toliko tudi promet.
Keywords: čebelarstvo, ekonomika, finančna analiza, marketinška analiza
Published: 22.12.2017; Views: 204; Downloads: 16
.pdf Full text (1,79 MB)

5.
Uporabnost različnih virov naravnih pigmentov pri pripravi soka iz jabolk
Sanja Leskovar, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Keywords: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Published: 21.12.2017; Views: 43; Downloads: 11
.pdf Full text (1,66 MB)

6.
Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablan
Biserka Donik Purgaj, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Keywords: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Published: 21.12.2017; Views: 31; Downloads: 6
.pdf Full text (1,93 MB)

7.
Celični antiproliferacijski in antioksidativni učinki vode z zmanjšano vsebnostjo devterija
Tjaša Krenker, 2017, master's thesis/paper

Abstract: V literaturi obstajajo poročila o ugodnih učinkih vode z zmanjšano vsebnostjo devterija na razvoj rakavih obolenj v in vitro- in kliničnih študijah. V ta namen smo v magistrskem delu preučevali učinke vode z zmanjšano vsebnostjo devterija (40–140 ppm D) v primerjavi z navadno vodo (150 ppm D) na človeških netumorskih celičnih linijah H4 in TLT ter na tumorski liniji Caco-2. Pri tem tem smo zasledovali vplive na proliferacijo celic in na znotrajcelični oksidativni stres. Rezultati so pri celični liniji Caco-2 pokazali statistično značilno zmanjšanje celične proliferacije pri koncentraciji devterija 40 ppm v primerjavi z vsemi ostalimi koncentracijami, pri celičnih linijah H4 in TLT pa statistično značilne razlike ni bilo. Podobno smo ugotovili, da nižje koncentracije devterija povzročajo oksidativni stres v celicah. Za ureditev, grafično predstavitev in statistično analizo razultatov smo uporabili programa Excel in SPSS. Rezultati te naloge so delno v skladu s svetovno literaturo, saj so podobni anti-proliferacijski učinki v naši raziskavi (40 ppm D) doseženi pri spodnji koncentracijski učinkovitostni meji v drugih raziskavah (30–90 ppm D). S tem smo potrdili, da ima voda z zmanjšano koncentracijo devterija vpliv na celične procese.
Keywords: voda z zmanjšano vsebnostjo devterija, celice, antiproliferacijski učinki, antioksiativni učinki
Published: 08.12.2017; Views: 37; Downloads: 9
.pdf Full text (1,86 MB)

8.
Dopolnitev ponudbe Izobraževalnega centra Piramida Maribor z ekološkimi pekovskimi in slaščičarskimi izdelki
Darko Hercog, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: V zadnjih letih se je pojavil porast zanimanja za ekološke izdelke. Temu je sledil tudi Izobraževalni center Piramida Maribor, v okviru katerega deluje Medpodjetniški izobraževalni center (MIC). Njegov namen je vzpostavitev infrastrukture za izvajanje vseh oblik izobraževanja ter usposabljanja za potrebe živilstva in prehrane. Projekt, v katerega je bil Center vključen, je omogočil, da sta začeli delovati Učna prodajalna in slaščičarna. Poleg osnovne ponudbe kruhov, pekovskega peciva in slaščic smo si v Centru zadali cilj ljudem ponuditi tudi ekološke izdelke. Tako je MIC v redno ponudbo dodal dva ekološka pekovska izdelka in pet ekoloških slaščičarskih izdelkov. Vsi izdelki so iz ekološko pridelanih in certificiranih surovin ter prostorsko in časovno ločeni od priprave neekoloških izdelkov. V diplomskem delu je opisan proces nastanka izdelka od nabave do distribucije. Natančno so torej prikazane recepture in postopki priprave za vsak izdelek, opozorjeno je na spremembe sistema HACCP, opisani so obrazci za spremljanje živil in zapisniki pri izdelavi ter deklaracije. Vse to je omogočilo vključitev izdelkov v ponudbo Učne prodajalne in slaščičarne.
Keywords: Izobraževalni center Piramida Maribor – Medpodjetniški izobraževalni center (MIC), ekološka predelava, ekološki pekovski izdelki, ekološki slaščičarski izdelki
Published: 08.12.2017; Views: 44; Downloads: 3
.pdf Full text (1,30 MB)

9.
Ocena ekonomike pridelave in predelave na kmetiji – študija primera
Klemen Potnik, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Z namenom ponovne vzpostavitve kmetijske pridelave na podedovani kmetiji, je bila analizirana ekonomika kmetijske pridelave in predelave. Z razvitim simulacijskim modelom bomo ocenili glavne ekonomske indikatorje za vsako kmetijsko pridelavo po posameznih letih. Kalkulacijski model analizira skupne stroške, skupne prihodke, lastno ceno, koeficient ekonomičnosti in končni finančni rezultat. Z uporabo Cost Benefit analize (CBA) bomo raziskali finančno upravičenost predelave oljnic. Rezultati bodo služili kot vodilo za načrtovanje pridelave, predelave in vzpostavitve poslovanja na analizirani kmetiji, za katero načrtujemo v obdobju naslednjih 5 letih preusmeritev v ekološko kmetovanje. Rezultati kažejo, da je pridelava na analizirani kmetiji ekonomsko upravičena (FR = 10.907,73 €). Izvedena je bila tudi analiza investicije v predelavo oljnic v hladno stiskana olja. Investicija v višini 110.825,23 € se ob predpostavljeni 5,5 % obrestni meri in konstantnem letnem denarnem toku (LDT = 10.366,50 €) povrne v sedemnajstih letih. V tem letu znaša neto sedanja vrednost (NSV = 1.802,73 €).
Keywords: ekonomika, ocena investicije, lastna kmetija, predelava
Published: 28.11.2017; Views: 56; Downloads: 21
.pdf Full text (1002,88 KB)

10.
Spremljanje vsebnosti polikloriranih bifenolov v živilih z oceno vnosa
Katarina Pučko, 2017, master's thesis/paper

Abstract: Poliklorirani bifenili (PCB) spadajo v skupino sintetičnih organoklornih spojin, ki se akumulirajo v okolju. Že desetletja je znano, da poliklorirani bifenili (PCB) preko onesnaženega okolja prehajajo v človeško prehranjevalno verigo. Kopičijo se v maščobnem tkivu in odvisno od količin ter časa izpostavljenosti povzročajo različne zdravstvene zaplete. V magistrskem delu smo pregledali podatke o vsebnosti PCB v določenih živilih na osnovi monitoringa, ki ga je v letih 2012–2014 izvedla Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo ratslin. Analizirana so bila 103 različna živila, ki so jih testirali na prisotnost 18 različnih PCB in vsoto 6 indikatorskih PCB. V 98 % so bili odvzeti vzorci živalskega izvora, kjer se PCB tudi najpogosteje kopičijo. Z osnovno statistično analizo smo opisali porazdelitev vrednosti vsote 6 indikatorskih PCB v posameznih kategorijah živil in jih primerjali z mejnimi vrednostmi UREDBE KOMISIJE (ES) št. 1881/2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih. Ugotovili smo, da so bili vsi odvzeti vzorci pod najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo. Vnos PCB s hrano smo ocenili na podlagi enostavnega točkovnega modela za vnos kemikalij in za to uporabili povprečne vrednosti vsote šestih indikatorskih PCB v posamezni kategoriji živil ter zaužite količine te kategorije živil pri prebivalcih Slovenije. Za oceno zaužitih količin živil smo uporabili podatke ankete o porabi živil v gospodinjstvih (APG) za leto 2012, ki smo jih pridobili od Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Glede na podatke APG smo izračunali, da največ PCB vnašamo v naš organizem z drugimi živalskimi maščobami in z uživanjem rib, najmanj pa z jetri. Najvišje izmerjena koncentracija iskanih PCB je bila najdena v ribah, najnižja pa v margarini in drugih rastlinskih maščobah.
Keywords: PCB, obstojna organska onesnaževala, okolje, vnos v organizem, prehranjevalna veriga
Published: 27.11.2017; Views: 129; Downloads: 23
.pdf Full text (1,37 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica