SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 1560
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Keywords: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Published: 09.07.2018; Views: 53; Downloads: 4
.pdf Full text (1,26 MB)

2.
Vpliv nizkih temperatur na kvantitativno sestavo sladkorjev v gomoljih različnih slovenskih sort krompirja
Valentina Hrovat, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Temperatura skladiščenja krompirja je ključna za ohranjanje kakovosti z vidika vsebnosti škroba in prisotnosti enostavnih sladkorjev. V diplomskem delu smo obravnavali vpliv dveh temperaturnih režimov (4 °C, 8 °C) skozi obdobje 41 dni pri štirih različnih sortah ('Désirée', 'Pšata', 'KIS Sora', 'KIS Krka'). Pri 4 °C smo opazili sortno občutljivost. Ena najbolj občutljivih sort je bila 'KIS Krka' z vidika ohranjanja vsebnosti škroba. Pri tej sorti se je razgradilo največ škroba v saharozo, glukozo in fruktozo. Najmanj občutljiva sorta je bila 'Désirée'. Vsebnost škroba pri 'KIS Krki' se je skozi obdobje skladiščenja pri 4 °C znižala za 13 %, enostavni sladkorji so narasli, in sicer saharoza za kar 200-krat, glukoza in fruktoza za 14-krat. Pri sorti 'Désirée' se je vsebnost škroba pri skladiščni temperaturi 4 °C skozi obdobje znižala za 21 %, saharoza je narasla za 14-krat, glukoza za 2.2-krat in fruktoza za 2.4-krat. Na podlagi rezultatov diplomskega dela smo ugotovili, da je najprimernejša temperatura skladiščenja 8 °C, kot bolj tolerantna slovenska sorta z vidika slajenja se je izkazala sorta Sora.
Keywords: Slajenje, Krompir, Škrob, Saharoza, Enostavni sladkorji
Published: 09.07.2018; Views: 7; Downloads: 3
.pdf Full text (1,20 MB)

3.
Tables, formulas and exercises with key for biometrics
Tadeja Kraner Šumenjak, Vilma Sem, 2018, other educational material

Abstract: This publication includes some materials we use in the one semester bachelor course entitled Biometrics, at the Faculty of Agriculture and Life Sciences. In the last few years, several foreign students came to study at the University of Maribor. A certain number of them came to study at the Faculty of Agriculture and Life Sciences, and because the foreign students are not able to follow the lectures in Slovene, we organized lectures in English. Since there was no learning material in English that would deal with the basics of statistics through solving real problems from agriculture using the statistical program SPSS, we decided to translate and publish these materials, and thus make them more available.
Keywords: biometrics, statistical tables, statistical formulas, SPSS, exercises
Published: 06.07.2018; Views: 69; Downloads: 1
.pdf Full text (2,07 MB)

4.
Povezava med vsebnostjo rastlinam dostopnega dušika v tleh in nitratov v listih hmelja (Humulus lupulus L.) pred drugim dognojevanjem in njun vpliv na pridelek
Klara Četina, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Gnojenje z dušikom (N) vpliva na količino in kakovost pridelka hmelja sorte Aurora. Namen je preveriti različne odmerke N v obliki KAN-a (27 %) za prvo dognojevanje (A sklop 0 kg N/ha, B sklop 25 kg N/ha, C sklop 50 kg N/ha, D sklop 75 in E sklop 100 kg N/ha) in njihov vpliv na vsebnost Nmin v tleh in nitratnega N v listih hmelja v času tik pred drugim dognojevanjem hmelja sorte Aurora. Po izvedenih analizah so za drugo dognojevanje dodani različni odmerki N (0, 25, 50, 75, in 100 kg N/ha) v vseh sklopih, za tretje dognojevanje pa je odmerek N enak za vse parcele (50 kg N/ha). V obdobju tehnološke zrelosti je izvrednoten pridelek storžkov in analizirana vsebnost nitratov ter vsebnost alfa-kislin v storžkih. Rezultati kažejo pozitivne trende korelacijskih povezav med Nmin v tleh in vsebnostjo nitrata v listih hmelja pred drugim dognojevanjem. V poskusnih razmerah pa Nmin v tleh in vsebnost nitratov v listih hmelja pred drugim dognojevanjem ne kaže vpliva na pridelek storžkov. Obstaja pa tudi šibka povezava med skupno količino dodanega dušika v treh odmerkih in količino pridelka.
Keywords: gnojenje, dušik, hmelj, pridelek, Nmin, nitrati
Published: 18.06.2018; Views: 52; Downloads: 10
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Preusmeritveni načrt konvencionalne kmetije Brancelj z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo v ekološko kmetijo
Urška Brancelj, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki pridobiva v slovenskem kmetijskem prostoru vse večji pomen. V diplomskem delu je bil izdelan preusmeritveni načrt za konvencionalno kmetijo Brancelj. Upravičenost pridelave smo ovrednotili z oceno ekonomskih parametrov. Ekonomska ocena kaže, da kmetija kljub manjšim spremembam po preusmeritvi v ekološko kmetovanje posluje ekonomsko uspešno (FR = 3.668,16 €). Ker se na kmetiji ukvarjajo tudi z gozdarsko dopolnilno dejavnostjo, smo s pomočjo ocene investicije analizirali, v katerem letu bi se investicija v to dejavnost tudi povrnila. Ugotovili smo, da se celotna investicija ob predpostavljenih parametrih analize povrne že v drugem letu (ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti je 103.027,34 € pri 5,5-odstotni obrestni meri).
Keywords: ekonomika, ocena investicije, ekološka kmetija, dopolnilna dejavnost
Published: 11.06.2018; Views: 81; Downloads: 11
.pdf Full text (2,59 MB)

6.
Preusmeritveni načrt za mlečno prirejo na kmetiji Grum
Maja Juteršek, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: V Sloveniji se je ekološko kmetijstvo najbolj razvilo na območjih ekstenzivnega kmetijstva, kjer preusmeritev ni predstavljala večjih težav. V diplomskem delu je bil razvit preusmeritveni načrt za živinorejsko kmetijo Grum z mlečno prirejo, ki se nahaja v naselju Kozji Vrh, v občini Podvelka. Kmetija obsega 9,89 ha obdelovalnih površin in redi 18 glav govedi, od tega 14 krav molznic. S pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo ocenili pomembnejše parametre ekonomske upravičenosti (lastna cena, vrednost proizvodnje, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti). Cilj je ugotoviti, ali je preusmeritev ekonomsko upravičena. Finančni rezultat (FR) je v obdobju konvencionalnega kmetovanja 2195,40 €, koeficient ekonomičnosti (KE) pa 1,01. V času preusmeritve se oba FR-ja znižata na –4457,26 €, KE iz 1,01 na 0,91. Ko pa je kmetija že ekološko usmerjena, se FR zviša in znaša 18.476,65 €, prav tako se zviša KE, ki je 1,13. Izdelana je bila tudi analiza SWOT, ki prikazuje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti preusmeritve kmetije v ekološko.
Keywords: ekološko kmetijstvo, preusmeritvenii načrt, ekonomika preusmeritve, analiza SWOT, mlečna prireja
Published: 11.06.2018; Views: 51; Downloads: 17
.pdf Full text (2,35 MB)

7.
Pridelek in kakovost dveh sort solate v odvisnosti od pridelovalnega sistema
Barbara Novak, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Vedno več potrošnikov dandanes zanima kakovost zelenjave in njena povezava s tehniko pridelave. Na osnovi različnih pridelovalnih sistemov naj bi imela prednost zelenjava, pridelana na ekološki (EKO) ali biodinamični (BD) način, pred zelenjavo, ki je pridelana na integrirani (IP) ali konvencionalni (KONV) način. Poljski poskus je bil izveden v letu 2016 na trajnostnem poskusnem polju Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor, kjer smo preučevali pridelek in kakovost (vsebnost nitratov, C-vitamina in sladkorjev) dveh sort solate ('Comice' in Leda') v različnih pridelovalnih sistemih (ekološki, biodinamični, konvencionalni, integrirani) ter v kontrolnem obravnavanju (K). Sorta 'Comice' ima statistično značilno višji skupni (57 t/ha) in tržni pridelek (45 t/ha) v primerjavi s sorto 'Leda' (41 t/ha, 33 t/ha). Sorta 'Comice' je statistično značilno boljša v vseh preučevanih morfoloških parametrih. Pridelovalni sistem ima statistično značilen vpliv na obseg, tržno in skupno maso rozet. Največji obseg ima solata v BD (58,8 cm), najmanjši pa v EKO (52,4 cm). Pri tržni in skupni masi je največjo maso dosegla solata v BD (390 g, 524 g), najmanjšo pa v EKO (300 g, 358 g). Pridelovalni sistem vpliva na vsebnost nitratov, askorbinske kisline ter na sladkorje z izjemo saharoze. Največ nitratov ima IP (295 mg/kg), najmanj pa K (130 mg/kg). Višje vrednosti vsebnosti askorbinske kisline in sladkorjev imata IP in KONV obravnavanje, nižje pa BD in EKO. Na osnovi rezultatov sklepamo, da lahko v EKO in BD pridelavi dosežemo skoraj primerljive rezultate kot pri KONV in IP. Sorta 'Comice' je boljša v primerjavi s sorto 'Leda' v večini preučevanih parametrov. Vzorci iz EKO in BD pridelovalnega sistema vsebujejo nižjo vsebnost nitratov, medtem ko za ostale notranje parametre prednosti teh dveh pridelovalnih sistemov ne moremo popolnoma potrditi.
Keywords: solata, pridelovalni sistem, pridelek, morfološke lastnosti, kakovost
Published: 11.06.2018; Views: 49; Downloads: 19
.pdf Full text (1,22 MB)

8.
Rast stevije (Stevia rebaudiana Bertoni) v akvaponskem sistemu z navadnimi krapi (Cyprinus carpio L.)
Marko Gomboc, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Akvaponika je metoda, s katero gojimo rastline in ribe v načrtno izdelanem krožnem ekosistemu, ki izkorišča naravno prisotne bakterije za razkroj ribjih iztrebkov v hrano za rastline (gnojilo). Stevia (Stevia rebaudiana Bertoni) je rastlina, katere posušene in zdrobljene delce uporabljamo kot naravno sladilo. Predstavljeni in opisani so bili izgradnja in delovanje lastnega akvaponskega sistema ter rezultati in ugotovitve vzporedne pridelave navadnih krapov in stevije. Za poskus so bile v akvaponsko gredo, ki je bila v celoti plod lastnega dela, nasajene štiri približno enako velike sadike stevije. Istočasno je bilo v vrtni ribnik zraven akvaponske grede naseljenih sedemnajst mladih navadnih krapov. Konec septembra so bili pobrani listi stevije v skupni masi posušenih listov 23 g. V enakem obdobju je bilo izlovljenih osem navadnih krapov, ki so tehtali 1908 g. Iz tega podatka je bilo izračunano, da je bila skupna masa enajstih navadnih krapov 2620,75 g. Skupna masa navadnih krapov se je v 138 dneh, kolikor dolgo je trajal poskus, povečala za 571,75 %.
Keywords: akvaponika, stevija (Stevia rebaudiana Bertoni), navadni krap (Cyprinus carpio L.), akvaponski sistem
Published: 31.05.2018; Views: 111; Downloads: 16
.pdf Full text (3,67 MB)

9.
Clostridium difficile na solatah in kokošjih jajcih
Simon Mesarič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Clostridium difficile je striktno anaerobna, sporogena bakterija, ki je v zadnjem desetletju postala pomemben povzročitelj črevesnih okužb v zdravstvu. Okužbe s C. difficile so vezane predvsem na bolnišnično okolje, vendar je v zadnjem času zaznati tudi porast izvenbolnišničnih okužb. Z bakterijo je pogosto kolonizirana perutnina, predvsem kokoši na večjih farmah. Preko blata kokoši se bakterija lahko izloča v okolje, kar lahko vodi npr. do kontaminacije jajc in posredno tudi zelenjave. V magistrskem delu smo proučevali prisotnost in genotipe bakterije C. difficile na solatah in jajcih, vzorčenih v lokalnem okolju. Bakterijo C. difficile smo osamili na selektivnem gojišču, jo identificirali s komercialnim sistemom MALDI Biotyper (Bruker Daltonics) ter molekularno z dokazovanjem za C. difficile specifičnega gena. Za karakterizacijo C. difficile smo uporabili dve genotipizacijski metodi: PCR-ribotipizacijo in toksinotipizacijo. Analizirali smo 35 vzorcev solat in 35 vzorcev jajc. Osamiti nam je uspelo 2 seva C. difficile iz 1 vzorca regrata, medtem ko so bila vsa testirana jajca negativna. Seva smo uvrstili v dva različna PCR-ribotipa, in sicer PCR-ribotip SLO 204 in SLO 217. Oba seva sta bila netoksigena. Oba PCR-ribotipa sta že bila najdena v Sloveniji, in sicer v prsti, PCR-ribotip SLO 204 pa smo našli tudi pri ljudeh. Delež pozitivnih vzorcev iz naše študije je skladen z rezultati testiranj živil iz drugih evropskih študij (do 7,5 % v zelenjavi) in kaže na to, da bakterijo v Sloveniji lahko najdemo v solatah, vendar zgolj v nizkem deležu.
Keywords: C. difficile, jajca, zelenjava, molekularna tipizacija, osamitev, PCR-ribotipizacija.
Published: 25.05.2018; Views: 61; Downloads: 9
.pdf Full text (1,28 MB)

10.
Ekonometrična analiza napovedi odkupnih cen mleka v Sloveniji
Bernarda Marčič, 2018, master's thesis/paper

Abstract: Obravnavano področje magistrskega dela je analiza odkupne cene mleka v Sloveniji od leta 2008 do konca aprila 2016. Predstavimo tudi del področja pred in po ukinitvi mlečnih kvot ter vpliv kvot na prirejo mleka v Sloveniji. Osnovni cilj naloge je ovrednotiti vpliv spremembe cene svežega mleka na odkupno ceno mleka v Sloveniji. V ta namen smo s pomočjo ekonometrične analize iskali najprimernejši regresijski model, s katerim smo pridobili celovite informacije in potrebne podatke za izračun elastičnosti povpraševanja. Vrednost koeficienta nam pove, da prihaja do neelastične napovedi odkupne cene surovega mleka pri pridelovalcih. To pomeni, da se bo v primeru rasti cene svežega konzumnega mleka na trgu za 1 %, odkupna cena mleka znižala za 0,1 %.
Keywords: ekonometrična analiza, odkupna cena mleka, elastičnost, SPSS
Published: 04.05.2018; Views: 60; Downloads: 17
.pdf Full text (1,29 MB)

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica