| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3812
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike, vzroki in odzivi na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih
Urška Pirnat, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na raziskovanje oblik, vzrokov in odzivov na kriminaliteto v urbanih lokalnih skupnostih. Sledili smo evropskim smernicam za merjenje varnosti v urbanih lokalnih skupnostih in jih uporabili na primeru Ljubljane, ki predstavlja največje urbano okolje v Sloveniji in hkrati velja za eno izmed 58 gosto poseljenih evropskih mest. Na podlagi omenjenih smernic smo urbano okolje Ljubljane postavili v širši demografski kontekst, zbrali informacije o neredu in kriminalitete in njuni porazdelitvi, na podlagi socioloških teorij ugotavljali vzroke za kriminaliteto, izmerili zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja v urbanih okoljih in glede policije, s pomočjo indikatorjev kakovosti življenja prebivalcev le to tudi izmerili, in opredelili vse formalne subjekte in njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. V empiričnem delu doktorske disertacije smo izvedli skupnostno anketo (angleško community survey) v urbanih predelih Ljubljane. Podatke smo zbrali z anketiranjem, ki je potekalo v desetih urbanih soseskah, pet od teh je bilo glede na policijsko statistiko manj obremenjenih s številom prekrškov zoper javni red in mir ter kaznivimi dejanji, pet pa je bilo bolj obremenjenih. Anketiranje prebivalcev je potekalo v letu 2016, od oktobra do decembra. Vzorec je vseboval 1.000 polnoletnih prebivalcev Ljubljane, ki so živeli na območju desetih izbranih sosesk. Rezultati analiz podatkov so razkrili, da glede na tip soseske prihaja do pomembnih razlik v značilnostih urbanih okolij (demografska struktura, družbena infrastruktura, kakovost življenja) in do razlik v stopnji viktimizacije (manjša stopnja viktimizacije je bila značilna za manj obremenjene soseske). Prav tako so se pomembne razlike pokazale v družbenih procesih glede na tip soseske. Prebivalci manj obremenjenih sosesk so navajali višjo stopnjo socialne kohezije, manj odklonskosti mladih in boljši odnos do migrantov, kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Razlike so bile značilne tudi za zaznavanja prebivalcev, in sicer so prebivalci manj obremenjenih sosesk zaznavali manj nereda v soseski ter kriminalitete, prav tako so izražali boljše poglede o policiji (učinkovitosti policije, postopkovna pravičnost, pripravljenost sodelovanja s policijo, moralna identifikacija s policisti) kot prebivalci bolj obremenjenih sosesk. Ugotovili smo tudi, da se dejavniki, ki vplivajo na zaznavanje virov ogrožanja in na zaznavanje policije, razlikujejo glede na tip soseske. V zadnjem delu, smo kot enega izmed glavnih ciljev, oblikovali model varnosti v urbanih okoljih, ki temelji na ugotovitvah preteklih raziskav in na ugotovitvah predhodno izvedenih analiz. Model varnosti tako vsebuje družbene procese v skupnosti, zaznavanje prebivalcev glede virov ogrožanja in zaznavanje prebivalcev glede policije. Ugotovili smo vpliv družbenih procesov na zaznavanje virov ogrožanja, ki dalje vplivajo na zaznavanje policije, zaznavanje policije pa vpliva na družbene procese v skupnosti. Gre za krožno dinamiko vplivov, in ob spreminjanju le enega od dejavnikov, se spremenijo tudi vsi ostali. Ker se model ustrezno prilagaja podatkom, predlagamo njegovo uporabo tudi v prihodnjih študijah tako v domačem kot mednarodnem okolju.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, urbana okolja, prebivalci, zaznave, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.02.2021; Ogledov: 37; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

2.
Najdene biološke sledi pri spolnih deliktih
Tjaša Blažič, 2021, diplomsko delo

Opis: Preiskovanje kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je zapleteno, saj zahteva visoko specializirane preiskovalce, ki z dobrim načrtovanjem in organizacijo dela ter povezovanjem s forenzičnimi strokovnjaki v laboratoriju delujejo na področju iskanja, zavarovanja in shranjevanja bioloških sledi, z namenom dokazovanja v kazenskem postopku. Le tesno medsebojno sodelovanje in odlično poznavanje področja preiskovanja omogoča uspešno preiskovanje primerov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. V diplomski nalogi najprej predstavimo in opišemo ključna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki jih slovenska zakonodaja obravnava v Kazenskem zakoniku. Predstavimo število in delež uspešno preiskanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost v Republiki Sloveniji med letoma 2015 in 2019. V osrednjem delu zaključnega dela se osredotočamo na vrste bioloških sledi, s katerimi se preiskovalci pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost najpogosteje srečujejo. Podrobno opisujemo vsako vrsto in opisujemo načine njihovega pravilnega zavarovanja in shranjevanja. Ker so biološke sledi izredno občutljive, opozorimo na problematiko kontaminacije in predstavimo pravilno ravnanje kriminalističnih tehnikov pri preiskovanju. Predstavimo tudi potek preiskovanja kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, v katerega so vključeni različni subjekti, ki med seboj za uspešen zaključek preiskave tesno sodelujejo. Opišemo potek preiskovanja, ki se začne s samo zaznavo kaznivega dejanja, razgovor z žrtvijo, zbiranju informacij, opravljanju ogleda kraja kaznivega dejanja in klinični pregled žrtve ter osumljenca. V nadaljevanju se poglobimo v forenzične preiskave in njihov pomen pri preiskovanju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Preiskave raznovrstne biološke sledi izvajajo usposobljeni strokovnjaki oddelka za biološke preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija. Analizirali smo forenzično in kriminalistično-tehnično dejavnost ter ugotavljali najpogostejše predmete izvajanih preiskav v obdobju med leti 2015 in 2019.
Ključne besede: diplomske naloge, biološke sledi, spolni delikti, zavarovanje bioloških sledi, kriminalistično preiskovanje, statistika raziskanosti kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (609,87 KB)

3.
Zloraba alkohola kot sprožilec nasilja v družini
Andreja Tratnjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska delo razkriva povezavo med alkoholizmom in nasiljem v družini, ki sta v sodobni družbi globalen problem. Alkoholizem je družbeni problem, ki vpliva na celotno družbeno skupnost. Količina vnosa zaužitega alkohola vpliva na vsakega posameznika drugače, v nekaterih vzbudi pozitivna čustva, pri drugih negativna čustva. Alkohol je tako najpogostejši dejavnik tveganja za razvoj nasilja v družini, ki se kaže v različnih oblikah: psihično, fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Nasilje v družini ni enkraten dogodek, ampak je dinamičen proces. V Sloveniji naj bi bila vsaka četrta oseba žrtev nasilja v družini, vendar se podatki iz leta v leto nižajo. Nasilje v družini je posledica zlorabe družbene moči močnejšega člana v družini nad šibkejšim članom. Najpogosteje so žrtve matere in otroci, storilec pa moški član družine. Raziskava, ki sem jo izvedla v okviru diplomske naloge, razkriva, da velika večina (96%) anketiranih priznava povezavo med zlorabo alkohola in nasilja v družini. Povezava med alkoholom in nasiljem v družini so potrdile tudi raziskave iz tujine, vendar si niso enotne. Nekateri raziskovalci zagovarjajo biološke vidike razvoja nasilja v družini spet drugi sociološke. Agresivnost in posledično nasilje v družini sta najpogostejši posledici alkoholizma. Na razvoj agresivnega vedenja vplivajo številni dejavniki, med katere spadata tako posameznikove osebnostne značilnosti kot zloraba alkohola. Alkoholizem je v moderni družbi socialno-ekonomski problem, zato si pred njim ne moremo zatiskati oči. V Sloveniji delujejo številne nevladne organizacije, ki nudijo pomoč žrtvam nasilja v družini in tudi ozaveščajo širšo javnost o tem družbenem problemu.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, alkoholizem, nasilje, žrtve in storilec, posledice nasilja
Objavljeno: 17.02.2021; Ogledov: 41; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (822,35 KB)

4.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

5.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

6.
Policijsko nasilje: primerjava nezakonite obravnave tujcev, priseljencev in državljanov
Anja Babnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi je nasilje zelo pogosto. O njem lahko beremo, ga občutimo in vidimo. Vloge policista so različne, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z osebami v postopku. Na svetovni ravni policijsko nasilje in s tem povezana kriminaliteta nista nekaj novega, ampak se narava in pogostost le-tega spreminja. Tukaj govorimo o pretirani uporabi sile, ki presega potrebna dejanja za doseganje zakonitega namena. Policijsko nasilje ni sprejemljivo v nobenem pogledu, najbolj problematično pa je nasilje nad tujci in priseljenci. To nasilje je zelo dobro vidno v ZDA, kjer so tarča temnopolti. Na težave na tem področju so v preteklosti v ZDA, v času formalne segregacije, opozarjala različna družbena gibanja. Kljub odpravi segregacije, težave ostajajo, o njih pa danes govorijo aktivisti gibanja Black lives matter. Domneva se, da v Evropi tujci prevzemajo takšno vlogo, kot jo imajo temnopolti v ZDA, čeprav primerjava policijskega nasilja med ZDA in Evropo pokaže, da je žrtev v Evropi veliko manj. Umori temnopoltih in z njimi povezani incidenti, ki se dogajajo, niso naključni in zgolj za preprečitev napada na policista. Današnja tehnologija in dostop do družbenih medijev vsaj delno pomagata odkrivati prekoračitev uporabe sile. S tem policijsko nasilje nad rasnimi in etničnimi manjšinami vse bolj pridobiva mednarodno pozornost. Dejstvo je, da stereotipom o manjšinah in kaznivih dejanjih ne podležejo samo policisti. Pogosto je takšna miselnost razširjena v celotni družbi. Rasno profiliranje je vključeno v policijsko prakso in se širi od posameznika na celotno organizacijo. V tem primeru govorimo o institucionalnem rasizmu. Ključni dejavnik za pojav policijskega nasilja je strukturno nasilje v družbi, zato je treba na nasilje gledati kot na sistemsko motnjo znotraj institucije.
Ključne besede: magistrska dela, nasilje, policija, tujci, priseljenci, državljani
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (885,50 KB)

7.
Kriminalistični vidiki predkazenskega postopka v primeru zlorabe dovoljenj za prebivanje - združitev družine
Gregor Kopinč, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo je predstavljeno iz vidika kriminalističnega odkrivanja in preiskovanja odklonskih dejanj v primerih zlorabe dovoljenj za prebivanje ob združevanju družin. Predstavlja pogoje in pravno podlago pridobitve dovoljenj za prebivanje v sklopu združitve družine, obseg predkazenskega postopka ter pooblastila policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družine ter stališče tožilstva in dosedanjo sodno prakso v povezavi z odklonskimi dejanji ob združitvi družine. Za primerjavo zahtevnosti pridobitve dovoljenj za prebivanje na podlagi združitve družine v Republiki Sloveniji smo primerjali tovrstne pogoje pridobitev dovoljenj v drugih evropskih državah. Ugotovili smo, da so policijski predkazenski postopki pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj v povezavi z združitvijo družin zahtevni, ker se v tovrstnih primerih analizira večji obseg dokumentacije in so postopki dolgotrajni. Prav tako smo ugotovili, da Republika Slovenija nima postavljenih visokih pogojev, v kolikor želi tujec združiti manjše število družinskih članov. V primeru, da želi tujec v Republiko Slovenijo preseliti tri ali več družinskih članov, ga lahko glede na njegov prihodek močno ovira pogoj prikazovanja zadostnih sredstev, ravno zaradi katerega prihaja do največjih zlorab oziroma odklonskih dejanj. Kot možnost izboljšave, v povezavi s protipravnimi pridobljenimi dovoljenji za prebivanje ob združevanju družin, smo z raziskavo v diplomskem delu ugotovili, da bi lahko že sama sprememba pogojev prikazovanja zadostnih sredstev, v Pravilniku o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje, bistveno pripomogla k preprečevanju zlorab na tem področju. S spremembo navedenega pravilnika država ne bi zaostrila pogojev preseljevanja tujcev na podlagi združevanja družine, temveč bi se po vsej verjetnosti zmanjšalo tveganje za storitev odklonskih dejanj, ki nastanejo ob združevanju družin.
Ključne besede: diplomske naloge, družina, tujci, združitev družine, odklonska dejanja, predkazenski postopek
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (601,50 KB)

8.
Organizacija in delo ostrostrelcev v policiji
Nik Arnšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja organiziranost ostrostrelcev, njihovo delo, urjenje, oborožitev, opremo, zgodovino ter zakonsko ureditev. Ostrostrelsvo v policiji je tema, ki po našem mnenju ne dobi dovolj pozornosti, zato smo želeli predstaviti kako pomembni člen so ostrostrelci v policiji in kaj pravzaprav je njihova primarna naloga. Da bi pridobili celotno sliko ostrostrelstva smo predstavili tudi vojaškega ostrostrelca. Tako smo lahko primerjali delo policijskega in vojaškega ostrostrelca, ki sta si hkrati zelo podobna a tudi zelo različna. Primarna naloga policijskega ostrostrelca je varovanje in zaščita življenj, podpora vodji policijske akcije, pridobivanje informacij, poročanje z višinske točke. Vojaški ostrostrelec pa deluje bolj na ofenziven način, saj je njegova primarna naloga nevtralizacija cilja za podporo premika in ognjenega sistema svoje enote, izvaja pa tudi druge naloge, kot so zbiranje informacij, uničevanje različnih taktičnih ciljev, proti ostrostrelsko delovanje in druge naloge, ki niso specifične za policijskega ostrostrelca.
Ključne besede: diplomske naloge, ostrostrelec, policija, vojska, zaključni strel, zgodovina ostrostrelstva, oborožitev, oprema
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (878,94 KB)

9.
Usposabljanje specialnih policijskih enot - primerjava s tujino
Anže Levec, 2021, diplomsko delo

Opis: Specialne enote so zaradi povečanja kriminala in terorizma, zelo pomemben člen pri zagotavljanju varnosti po celem svetu, zato je pomembno, da so ustrezno usposobljene in opremljene za takšne situacije. V uvodnem delu diplomske naloge, je predstavljenih nekaj splošnih značilnosti specialnih enot. Obravnavali smo pojme, kot so varnost, terorizem, Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), Generalne policijske uprave (GPU), Uprava za policijske specialnosti (UPS) ter nacionalnovarnostni sistem. Glavna tema proučevanja pa je slovenska policijska specialna enota (SE) ali Rdeči panterji ter 5 specialnih enot s tujine in sicer britanska specialna enota Special Air Service (SAS), francoska specialna enota Recherche, Assistance, Intervention et discussion (RAID), ameriške specialne enote Special Weapons and Tactics (SWAT), nemška enota Grenzschutzgruppe 9 (GSG 9) ter avstrijska specialna enota Einsatzkommando Cobra (EKO Cobra). Pri vseh je najprej predstavljena zgodovina in nekaj splošnih značilnosti, poudarek pa je na usposabljanju ter organizaciji posameznih enot. Zaključili smo s primerjavo Rdečih panterjev z ostalimi specialnimi enotami ter s potrditvijo oziroma zavrnitvijo zastavljenih hipotez. Ugotovili smo majhne razlike v organizaciji in strukturi ter velikosti enot, medtem ko so samo usposabljanje, pogoji za sprejem, delovanje ter izvrševanje akcij zelo podobni. Slovenska SE kljub majhni številčnosti konkurira vsem ostalim specialnim enotam večjih držav. Skrbijo za nenehno usposabljanje in posodabljanje pripadnikov ter opreme, zato so vedno korak s časom in vredni zaupanja.
Ključne besede: diplomske naloge, specialne enote, policija, terorizem, protiterorizem, usposabljanje
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 71; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

10.
Požari v deževnem gozdu Južne Amerike 2019
Blaž Lesjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Deževni gozd Južne Amerike predstavlja »pljuča« sveta. Je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst, v njem pa še vedno najdemo staroselska plemena. Ima globalni pomen, saj njegova površina pokriva slabo polovico južnoameriške poloble. V njem rastejo rastline, ki s pomočjo fotosinteze v zelenih delih pridobivajo kisik, ki je osnovnega pomena za obstoj živih bitij. Predstavlja tudi enega glavnih izvoznikov mesa, lesa in rastlin, ki jih uporabljamo v prehrambni in farmacevtski industriji. Njegovo uničenje bi predstavljajo katastrofo za svet, saj bi v zrak spustili tone ogljika, ki bi uničil svet. Kljub vsem opozorilom in nevarnostim, ki pretijo, kmetje požigajo gozdove, saj tako do rodovitne zemlje pridejo hitro in poceni. Gozdove uničuje tudi lesnopredelovalna industrija ter ilegalno rudarjenje, s katerim pridobivajo zlato, ki na prepovedanem tržišču dosega visoko ceno. Z ognjem se borijo gasilci, ki so za požare velike obsežnosti preslabo opremljeni, vojaki, policisti, domačini in prostovoljni delavci. V pomoč gašenju južnoameriškega deževnega gozda so stekle mnoge mednarodne akcije. Tudi najbogatejših sedem držav je v Južno Ameriko poslalo vojaške in gasilske sile ter več milijonov finančne pomoči. V okviru raziskovalnega dela je bila izvedena anketa, narejena z namenom obveščanja pomembnosti deževnega gozda – zlasti pri mlajši generaciji, katera lahko pomaga pri ohranjanju deževnega gozda. Seznanjenost oseb z ogrožanjem deževnega gozda ni visoka, vendar se kljub temu zavedajo nevarnosti, ki se bi zgodila ob njegovem uničenju. Z anketo smo ugotovili, da imajo anketiranci visok odklon pri reševanju deževnega gozda, saj so mnenja, da države premalo naredijo za njegovo zaščito. V diplomskem delu so prikazane ključne lastnosti gorenja, gašenja, pomena deževnega gozda in njegove zaščite. S pregledom literature in raziskav je bilo ugotovljeno, da se ljudje premalo zavedajo katastrof, povzročenih s požarom. Čeprav so ozaveščeni glede katastrofe, naredijo premalo, da bi jo ublažili.
Ključne besede: diplomske naloge, krizno odzivanje, požari, deževni gozd, Južna Amerika, globalni pomen
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.73 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici