Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Piramidne sheme predstavljajo eno izmed sodobnih oblik gospodarske kriminalitete, ki pod krinko legitimnih naložb in preko družbenih omrežij zavajajo posameznike v finančne prevare. Problem je v tem, da jih je pogosto težko pravočasno prepoznati, zlasti zaradi izkoriščanja psiholoških dejavnikov, pomanjkljive finančne pismenosti in nedoslednega pravnega pregona. Cilj raziskave je bil analizirati razširjenost piramidnih shem, pravni okvir v Sloveniji in tujini ter psihološke in družbene dejavnike, zaradi katerih se posamezniki vključijo v takšne sheme. V empiričnem delu je bila izvedena spletna anketa med prebivalci Slovenije, s katero so se preverjale njihove izkušnje, zaznave tveganja in prepoznavanje značilnosti tovrstnih shem. Rezultati kažejo, da so najbolj ranljive skupine mladi, manj finančno pismeni posamezniki in tisti, ki iščejo hiter zaslužek. V teoretičnem delu so obravnavane temeljne značilnosti piramidnih shem, razlike med zakonitim mrežnim marketingom in nezakonitimi denarnimi verigami ter pregledani najodmevnejši primeri iz Slovenije in tujine. Posebno mesto zavzemata primera Charlesa Ponzija in Bernarda Madoffa, ki sta zaznamovala globalno finančno zgodovino. Družbeni in psihološki vidiki so pokazali, da organizatorji shem izkoriščajo človeške potrebe po pripadnosti, vpliv socialnih omrežij in učinek motivacijskih govorov. Ti mehanizmi pogosto zmanjšujejo kritično presojo posameznika in povečujejo možnost nepremišljene vključitve v shemo. Na podlagi ugotovitev se predlaga večjo zakonodajno jasnost, krepitev nadzornih mehanizmov in obvezno vključevanje finančnega izobraževanja v učne načrte, saj je ozaveščenost ključna za zmanjšanje števila žrtev tovrstnih prevar.
Ključne besede: piramidna shema, mrežni marketing, finančne prevare, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Zaključno delo se osredotoča na (pre)zasedenost slovenskih zaporov. V prvem delu so predstavljena različna pojmovanja kapacitet zaporov in njihove zasedenosti ter dejavniki, ki vplivajo na prezasedenost zaporov. V drugem delu zaključnega dela se osredotočamo na stanje v slovenskem zaporskem sistemu. Opisan je razvoj slovenskega zaporskega sistema z vidika povečevanja prostorskih kapacitet v obdobju 2000–2024. Hkrati smo analizirali statistične podatke o zasedenosti slovenskih zaporov v istem obdobju. Posamezni slovenski zapori so prezasedeni že dvajset let, v zadnjih treh letih pa je prezasedenost izrazito narasla in je prisotna v skoraj vseh slovenskih zaporih. Razlogi za prezasedenost so številni in kompleksni, se medsebojno navezujejo, hkrati pa tudi ločeno spreminjajo v različnih časovnih obdobjih. Kljub temu pa je mogoče strniti, da je glavni dejavnik za prezasedenost predvsem zaostrovanje kaznovalne politike države, čezmerna uporaba in trajanje pripora ter omejena uporaba možnih zakonodajnih alternativ priporu in zaporni kazni, povratništvo, dolgotrajni kazenski postopki ter ne nazadnje tudi pomanjkanje prostorskih kapacitet. V zaključku so predstavljene možne rešitve, ki bi dolgoročno lahko pripomogle k reševanju prostorske problematike v slovenskem zaporskem sistemu.
Ključne besede: kaznovalna politika, prezasedenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (683,85 KB)

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav nameščanja tekem kot obliko organizirane kriminalitete, ki predstavlja eno najresnejših groženj integriteti športa, saj spodkopava načela poštene igre in zmanjšuje vrednost športnega tekmovanja, hkrati pa gledalcem odvzema občutek nepredvidljivosti. Problem se kaže v povezavi med športom in nezakonitimi stavnimi trgi, kjer kriminalne združbe z manipulacijo izidov ustvarjajo velike finančne dobičke. Zaradi globalnega razvoja spletnega stavništva, hitrih denarnih prenosov in pomanjkljivega nadzora se je nameščanje tekem razvilo v čezmejni pojav, ki presega okvire posameznih držav. Namen raziskave je bil analizirati razloge, oblike in posledice tega pojava ter preučiti odzive pravosodnih organov in športnih organizacij. Posebna pozornost je bila namenjena pravnemu okviru v Sloveniji ter preventivnim mehanizmom, ki jih razvijajo nacionalne in mednarodne športne institucije. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razumevanje pojma nameščanja tekem in ga opredelili kot zavestno manipulacijo športnih izidov zaradi pridobitve protipravne koristi. Poudarili smo, da so kriminalne mreže pri tem zelo prilagodljive, delujejo večnivojsko in izkoriščajo ranljivosti akterjev, kot so športniki, sodniki in klubsko osebje. Ti se pogosto znajdejo v finančnih težavah, so izpostavljeni neizplačanim plačam ali pa postanejo žrtve odvisnostnih razmerij, izsiljevanja in groženj. V empiričnem delu smo s pomočjo študij primerov analizirali konkretne afere, med drugim Asiagate v Zimbabveju, kriket škandal s Hansiejem Cronjejem ter afero namiznoteniških tekem v Ukrajini. Na podlagi teh primerov je bilo prikazano, kako se kriminalne mreže povezujejo s športnimi akterji, katere metode uporabljajo pri manipulaciji izidov in kakšne so bile sankcije za vpletene od disciplinskih ukrepov športnih organizacij do denarnih kazni in zapornih kazni v kazenskih postopkih. Mednarodne institucije so vzpostavile različne mehanizme za odkrivanje in preprečevanje manipulacij, a pregon ostaja otežen zaradi prikritosti dejanj, pomanjkanja dokazov in globalne narave stavniških trgov. Glavni namen diplomskega dela je bil opozoriti na nevarnosti, ki jih nameščanje tekem predstavlja za šport in širšo družbo, ter prispevati k ozaveščanju o potrebi po učinkovitejšem sodelovanju med športnimi organizacijami, državnimi organi in mednarodnimi institucijami pri preprečevanju tega pojava.
Ključne besede: nameščanje tekem, integriteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,07 MB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na kršenje človekovih pravic in prekoračitev policijskih pooblastil v cestnem prometu. Osredotoča se na podobnosti in razlike pri pooblastilih, ki jih imajo policisti pri izvajanju nadzora cestnega prometa. Poudarja pomembnost razlik v namenu in obsegu policijskih pooblastil za zagotavljanje zakonitosti in varstva človekovih pravic. Prav tako se osredotoča na posege v pravico do zasebnosti in varstvo osebne svobode pri policijskem nadzoru cestnega prometa. V diplomskem delu je izvedena analiza normativne ureditve, smernic dela policije in poročil nekaterih organov, ki izvajajo državni in nedržavni nadzor nad delom policije. Analiza ugotavlja potrebo po izboljšanju predpisov na področju izvajanja policijskih pooblastil v cestnem prometu, skupaj s potrebo po večji usposobljenosti policistov in izboljšanju notranjega nadzora v policijo.
Ključne besede: diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (899,41 KB)

Opis: Obstoj različnih spolnih identitet, med katere spada transspolnost, predstavlja nov izziv v današnji družbi tudi na področju varnosti. V magistrskem delu predstavljamo transspolne osebe kot žrtve trgovine z ljudmi. Žrtev trgovine z ljudmi je lahko kdor koli, ne glede na raso, spol, vero in ne glede na spolno usmerjenost in spolno identiteto. Obstajajo določene ranljivosti, ki povečajo možnost postati žrtev trgovine z ljudmi. Sem vključujemo: revščino, brezdomstvo, odvisnost od substanc, problematične družine, že obstoječe duševne motnje in t. i. spolni odnosi za preživetje (ang. survival sex). Storilci trgovine z ljudmi izkoriščajo omenjene ranljivosti s prevaro in manipulacijo. Največja omejitev našega dela je pomanjkanje strokovne literature na temo transspolnih oseb kot žrtev trgovine z ljudmi. Analizirali smo delo nevladnih organizacij Slovenije, Španije in Italije, ki pomagajo žrtvam trgovine z ljudmi. Omejitev je bila neodzivnost španskih nevladnih organizacij za izvedbo intervjuja, ki nam ni omogočila poglobljenega razumevanja pojava, kot pa je bilo mogoče za Slovenijo in Italijo. Ugotovili smo, da so žrtve predvsem ženske, ki so žrtve spolnega izkoriščanja. Moški so žrtve predvsem delovnega izkoriščanja, otroci pa prisilnih porok. Ugotovili smo, da so analizirane nevladne organizacije imele vsaj en primer transspolne osebe žrtve trgovine z ljudmi. V večini primerov je šlo za transspolne ženske, žrtve prostitucije in spolnega izkoriščanja. Ugotovili smo, da analizirane nevladne organizacije nimajo zadostnih finančnih sredstev in da je potrebno izvajati programe izobraževanja in ozaveščanja strokovne in širše javnosti. Ugotovili smo, da potrebujejo žrtve trgovine z ljudmi različne oblike pomoči (zdravstveno, psihološko, finančno, pravno) in teh ne morejo nevladne organizacije same zagotoviti. Zaradi tega trgovina z ljudmi zahteva medinstitucionalno in mednarodno sodelovanje akterjev, ki se borijo proti njej.
Ključne besede: magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,62 MB)