Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V današnjem času se vodje soočajo z veliko preizkušnjami. Ker se okolje zaradi različnih groženj in globalizacije nenehno spreminja, je pomembno, da se na vodilnem položaju znajde ambiciozni vodja, z moralno presojo in čustveno zrelostjo, ki se lahko dvigne nad lastno ozko umerjenostjo in vodi z integriteto. Ko se na čelu vodilnega položaja znajdejo psihopatske osebe, je smiselno pomisliti, kako lahko te osebe vplivajo, ne samo na države in podjetja, ampak družbo nasploh. Psihopatija je definirana kot osebnostna motnja, ki je rezultat genetike in okolja, ni ozdravljiva, lastnosti pa ostajajo stabilne skozi celo življenje. Znano je, da je veliko psihopatov v zaporih, manj znano pa je, da se jih veliko tudi znajde na visokih položajih, kjer se skoncentrirajo na moč, nadzor in prevlado. Tukaj nastopi razlika med uspešnimi in neuspešnimi psihopati, ki se kategorizirajo v različne tipe. Prilagoditvene lastnosti, ki so prisotne pri uspešnih psihopatskih posameznikih, kot so očarljivost, karizma in manipulativne sposobnosti, je zlahka zamenjati kot kompetence dobrih vodij, kar jih uspe pripeljati do vodilnega položaja. Zdi se, da je moč psihopatov prisotna na področjih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, ki vplivajo na milijone ljudi. Psihopati in njihova želja po prevladi in dominaciji je glavno gonilo za vzpon na vodilni položaj. Ko se le znajdejo na samem vrhu, pa jim njihove mnoge slabe karakteristike, kot so egocentričnost, grandioznost, manipulativnost, patološko laganje, sebičnost in druge onemogočajo, da bi bili učinkoviti in dobri vodje.
Ključne besede: psihopatska osebnost, karakteristike psihopatov, tipi psihopatije, vodilni položaji, dominanca, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 63; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Za pričetek izvajanja pooblastil in nalog policija načeloma potrebuje sprožilno situacijo, oziroma izpolnitev določenih pogojev s strani posameznika, ki dovoljujejo pričetek izvajanja pooblastil in nalog ter s tem poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Z namenom, da se zoper osebo v postopku ne bi zlorabila ali prekoračila pooblastila s strani organov, ki vodijo postopek, pa je zakonodajalec sestavil varnostni mehanizem. Ta varnostni mehanizem sestavljajo varnostni in dokazni standardi, ki stremijo k temu, da se za dosego cilja uporabi najmilejše pooblastilo, saj se s tem na najmilejši možen način posega v posameznikovo življenje in zasebnost. Namen diplomske naloge je bralcem predstaviti sprožilno situacijo oziroma zakonsko določene pogoje za začetek policijskega postopka. Pri diplomskem delu smo si v zvezi z nalogo zastavili tri hipoteze, ki se nanašajo na policijske posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opisali smo dokazne standarde in razloge za sum storitve kaznivega dejanja, varnostne standarde in verjetnosti pričakovanja, ter z izvlečki Zakona o kazenskem postopku, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije pregledali dokazne in varnostne standarde v razmerju s posameznimi pooblastili policije s poudarkom-ločnico med »policist sme« in »policist lahko«. Analizirali smo primer odločbe Ustavnega sodišča glede rutinske kontrole prometa, tehtali policijska pooblastila v razmerju do varovanja človekovih pravic na protestnih shodih leta 2020 in primerjali tudi sprožilne situacije pri delu univerzitetne policije v Arkansasu v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: policijska pooblastila, sprožilna situacija, dokazni standardi, varnostni standardi, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 1
Celotno besedilo (806,37 KB)

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 49; Prenosov: 4
Celotno besedilo (737,50 KB)

Opis: Namen te diplomske naloge je raziskati vpliv kvantnih računalnikov na kriptografijo in razvoj post-kvantne kriptografije. V diplomski nalogi širši javnosti predstavimo koncept kriptografije in kvantnih računalnikov ter identificiramo problem, ki ga kvantni računalniki predstavljajo trenutnim kriptografskim algoritmom, kateri so podlaga za celotno informacijsko varnost. Diplomska naloga opisuje osnovna načela kriptografije in kvantne mehanike. Poglablja se v široko uporabljene kriptografske algoritme ter razvoj in delovanje kvantnih računalnikov. Raziskuje tudi izzive, ki jih predstavljajo kvantni računalniki na področju kriptografije in njihovo zmožnost razreševanja trenutno najbolj uporabljenih kriptografskih algoritmov. Kot posledica tega pa predstavi post-kvantno kriptografijo in nekatere trenutne post-kvantne kriptografske algoritme. Na koncu pa analizira in pregleduje vlogo inštitucij in njihovih prizadevanj pri napredku post-kvantne kriptografije in kvantnega računalništva na svetovni, Evropski in Slovenski ravni.
Ključne besede: kriptografija, kvantno računalništvo, post-kvantna kriptografija, algoritmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 7; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,44 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Ključne besede: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 11; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,75 MB)