SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3154
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Osnove detektivske dejavnosti in mednarodna primerjava
Mitja Prešljić, 2017, diplomsko delo

Opis: Varnost je za človeka prav gotovo ena izmed največjih dobrin, h kateri teži že od rojstva. Ker pa smo v zadnjem času priča številnim izrednim varnostnim dogodkom, je pomembno, da se zavedamo, da je v naši bližini ogromno institucij, ki se trudijo doseči občutek največje možne varnosti. V največji meri varnost prav gotovo zagotavlja policija, so pa tudi druge organizacije, ki strankam nudijo plačljive varnostne storitve. Ena izmed teh so prav gotovo zasebni detektivi, ki v zameno za plačilo za stranko opravijo dogovorjeno storitev. Ti med drugim svetujejo na področju kaznivih ravnanj, pridobivajo pomembne podatke od oseb tudi s pomočjo vpogleda v številne evidence, pri svojem delu pa si pomagajo še s tehničnimi pripomočki. Detektivi zbrane podatke obdelajo in posredujejo naročniku. Pomembno je, da detektiv opravlja svojo dejavnost v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, saj v kolikor deluje izven zakonskih okvirjev, pridobljeni podatki niso zakoniti in verodostojni na sodišču. Ker je bila detektivska dejavnost v začetku dokaj slabo opredeljena in jo je bilo zato treba podrobneje urediti, je leta 1994 stopil v veljavo prvi Zakon o detektivski dejavnosti. Omenjeno leto štejemo kot prelomnico detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji. V začetku smo podrobneje spoznali pravice, dolžnosti in zakonske okvire delovanja detektivov pri nas in v tujini. Analizirali smo tudi naslednje izbrane države: Nemčijo, Združene države Amerike in Hrvaško. V nadaljevanju smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze in sicer s pomočjo intervjujev ter s prebiranjem strokovne literature. Ugotovitve so pokazale, da je v Republiki Sloveniji zakonodaja veliko bolj dodelana kot v tujini in da slovenski zakonodajalec sledi pobudam detektivov ter jih tudi upošteva. Ker pa detektiv svoj poklic opravlja v zameno za plačilo, nas je zanimalo, ali povpraševanje po njihovih storitvah narašča ali upada. Za lažjo predstavo ter boljše razumevanje vsebine je opisan tudi praktični primer dela detektivov v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: zasebno varovanje, detektivska dejavnost, detektivi, licence, pooblastila, detektivska zbornica, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (853,13 KB)

2.
Ugotavljanje laži s pomočjo kognitivne obremenitve
Maša Drmota, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na ugotavljanje laži s kognitivno obremenitvijo. Kognitivna obremenitev je ena izmed metod, s katero lahko obremenimo naše miselne procese in spomin. Osredotočili smo se na kognitivno obremenitev v povezavi z odkrivanjem morebitnih lažnivcev pri preiskovanju kaznivih dejanj. Policisti in preiskovalci so večino svojega časa v stiku z osumljenci, pričami in žrtvami kaznivih dejanj, zato je komunikacija glavni element njihovega dela. Komunikacija jim omogoča, da od oseb, ki so bile vpletene v kaznivo dejanje, pridobijo čim več informacij. Intervjuvanje teh oseb pa ni vedno tako, kot bi moralo biti. Velikokrat pride do tega, da intervjuvanec preiskovalcu laže. Lažnivcev ne odkrivamo le preko pozornega spremljanja besedne komunikacije, vendar je tu ključnega pomena neverbalna komunikacija. Zaradi ogromnega števila verbalnih in neverbalnih dejavnikov, ki kažejo, da oseba laže, imajo preiskovalci izredno težko nalogo. Odločili smo se, da predstavimo kako in s kakšnimi metodami lahko preiskovalci kaznivih dejanj učinkoviteje odkrivajo verodostojnost pričanja. V zaključnem delu gre za pregledno teoretično raziskavo o uporabnosti kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži. V prvem delu smo opisali komunikacijo (verbalno in neverbalno), spomin, laganje, ugotavljanje laži pri preiskovanju kaznivih dejanj, kognitivno obremenitev in kognitivni intervju. Poleg teoretične opredelitve smo za lažje razumevanje navedli tudi nekaj primerov iz prakse. V drugem delu smo pregledali nekaj tujih raziskav, preko katerih smo želeli prikazati učinkovitost kognitivne obremenitve pri ugotavljanju laži.
Ključne besede: laganje, laži, odkrivanje laži, verbalni znaki, neverbalni znaki, kognitivni intervju, kognitivne obremenitve, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (630,02 KB)

3.
Značilnosti spletnih nakupov ponarejenih zdravil
Eva Blatnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejena zdravila so prisotna po celem svetu in zato ogrožajo vsakega izmed nas. Nahajajo se tako v fizično dostopnih lekarnah kot tistih, ki poslujejo prek spleta. Vse večja raba in razširjenost internetnih storitev je eden od glavnih razlogov, da je ta problematika postala globalna. Ljudje se za nakup zdravil prek spleta odločajo zaradi različnih razlogov. Na spletnega kupca zdravil vplivajo njegovo finančno stanje, navade, nameni nakupa in okolje, v katerem živi. Glavni razlog za spletni nakup zdravil je nižja cena spletnih zdravil. Pomembna razloga sta tudi udobje pri opravljanju nakupa in dostopnost zdravil v njihovem življenjskem okolju. Nekateri nakupujejo zdravila prek spleta tudi zato, ker v takšen nakup zaupajo, verjamejo v obljubljeno diskretnost pri nakupu ali pa preprosto ne zaupajo zdravstvenemu sistemu svoje države. Večina kupcev zdravil se ne zaveda ali ne obremenjuje z nevarnostmi, ki jih lahko povzroči zaužitje ponarejenega zdravila. Hkrati se večina spletnih kupcev zaveda, da obstajajo spletne lekarne, ki delujejo nezakonito. Kljub temu ne vedo, kako ločiti goljufive spletne lekarne od legalnih. V diplomskem delu smo poskušali ugotoviti, kakšni so motivi spletnih kupcev pri odločanju za (tvegan) spletni nakup zdravil in ali poznajo (prepoznajo) nelegalno delujoče spletne lekarne. Predstavili smo tudi situacijo ponarejenih zdravil v Sloveniji.
Ključne besede: zdravila, ponarejanje, ponarejena zdravila, spletni nakupi, spletne lekarne, tveganja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 9; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (672,97 KB)

4.
Pravica do življenja in smrtna kazen - primerjava v Republiki Sloveniji in ZDA
Lea Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in ZDA. Za primerjavo smo si izbrali državi, ki imata enak pogled na človekove pravice in svoboščine, vendar zelo drugačen pristop do izvajanja kazenskih sankcij, predvsem smrtne kazni. Opisali smo različne načine smrtne kazni, primerjali, kako so kazen izvrševali pred leti in kako to počno dandanes ter, kako je to povezano s stroški, ki jih ima država ob izvršitvi. Znano je dejstvo, da ZDA še vedno dovoljujejo smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, sami smo iskali upravičene argumente za in proti s pomočjo različnih avtorjev. Preučili smo smrtno kazen na ozemlju današnje Republike Slovenije in kako je se Ustava spreminjala skozi zgodovino razvijanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Človeško življenje je neprecenljivo, ni cene in stvari, ki bi lahko to zamenjala ali nadomestila s čimer koli drugim. Smrtna kazen kot kazen je za nas le način, da je državi dovoljeno vse, kljub temu da si je nasprotujoča ne le z enim, ampak celo več zakoni hkrati.
Ključne besede: kaznovalna politika, kaznovanje, smrtna kazen, pravica do življenja, človekove pravice, temeljne svoboščine, Slovenija, ZDA, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 4; Prenosov: 5
.pdf Polno besedilo (564,08 KB)

5.
Področja in pristojnosti okoljskih inšpektorjev ter problematika pri odkrivanju kršitev
Rebeka Ukmar, 2017, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se v svetu in v Sloveniji veliko govori in piše o varstvu okolja, saj smo bili prav v tem letu priča njegovemu onesnaženju, in sicer zraka, vode, zemlje. Prav zaradi skrbi za okolje je v diplomski nalogi predstavljeno, kakšno vlogo imajo, poleg nas samih, tudi pristojne državne službe, znotraj katerih delujejo okolijski inšpektorji, ki so tudi predmet našega preučevanja. Za predstavitev in preučitev njihovih problemov smo obiskali območno enoto inšpekcijskih služb za okolje in naravo v Kopru, kjer so nas seznanili s svojim delom. Skozi literaturo in prispevke v medijih smo se seznanili s problematiko Inšpekcijskih služb. Preučili in podali smo možne rešitve, upoštevaje dejavnike okolja in prihodnji razvoj na tem področju. Ugotovili smo, da je zakonodaja zelo obširna, preohlapna in ji je težko slediti. S tem postaja strokovno delo inšpekcijskih služb in sodstva bolj zahtevno in odgovorno. Inšpekcijske službe so velikokrat omejene z viri, žal je tudi premalo sodelovanja z ostalimi službami nadzora. Službe so med seboj še nepovezane. Del krivde za to pa so kadrovska podhranjenost, omejeni finančni viri, navsezadnje tudi nepripravljenost nekaterih služb za sodelovanje. Na drugi strani pa vse to izkoriščajo pravne in fizične osebe, ki v sistemu vedno izkoristijo pomanjkljivosti (t.i. luknje v zakonih) in to s pridom uporabijo. Pojavlja se vedno več kršitev, odkrivanje le-teh pa je dolgotrajno. Predlog rešitve obravnavane teme vidimo v primerni ureditvi in jasnih opredelitvah zakonodaje, s katero bomo poskrbeli oziroma poizkušali urediti področje, ki se nanaša na varstvo okolja. Potrebna bi bila boljša izmenjava podatkov med občinskimi in državnimi službami. Inšpektorji so vse bolj obremenjeni s prekrškovnimi postopki in administrativnimi opravili, zato bi bilo treba te službe kadrovsko okrepiti. Zaradi vsakokratne kompleksnosti primerov onesnaževanja oziroma kršitev bi bilo treba službe opremiti tudi z novo, sodobnejšo zaščitno opremo in napravami. Pomembno pa je tudi preventivno delovanje. Kljub vsemu temu pa je nedvomno skrb za okolje predvsem skrb državljanov, ne pa samo države in njihovih služb! Okolje in prostor sta vrednoti, ne pa nekaj samoumevnega!
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, kršitve, pravna ureditev, inšpektorji, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 4
.pdf Polno besedilo (803,42 KB)

6.
Sodelovanje policije in tožilstva v predkazenskem postopku
Sašo Radulovič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na potek predkazenskega postopka in sodelovanje dveh najpomembnejših organov v tem postopku. Uspešen in temeljit predkazenski postopek je pogoj za začetek kazenskega postopka, ki lahko kot edini pripelje do uspešne obsodbe storilca kaznivega dejanja. V predkazenskem postopku sodelujejo trije organi, in sicer policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Vodja samega predkazenskega postopka, ali »dominus litis«, je državni tožilec, ki usmerja in vodi delo policije. Pri vodenju predkazenskega postopka ima državni tožilec cilj, da se zbere zadostno število dokazov za uspešen začetek kazenskega postopka in pregon storilca. Policija je v večini primerov prva, ki pride na kraj kaznivega dejanja, zato je za nadaljnji potek predkazenskega in pozneje tudi kazenskega postopka zelo pomembno, da policija dobro opravi delo na kraju kaznivega dejanja in s tem zagotovi vse potrebne dokaze in podatke o kaznivem dejanju. Pravno podlago za delo policije in državnega tožilca predstavljata Zakon o kazenskem postopku (»Zakon o kazenskem postopku [ZKP]«, 1994) ter Uredba o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin (2010), ki sta temeljna dokumenta za sodelovanje policije in tožilstva v predkazenskem postopku. V ureditvi sodelovanja med policijo in državnim tožilstvom je še zmeraj precej nejasnosti, zato smo pregledali tudi trenutno ureditev s tega področja in morebitne možnosti za spremembe v prihodnje.
Ključne besede: predkazenski postopek, policija, tožilstvo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

7.
Pogajanja o priznanju krivde
Jure Šegota, 2017, diplomsko delo

Opis: Dne, 15. maja 2012 je začela veljati sistemsko najpomembnejša novela Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in sicer novela ZKP-K. Z njo sta bila v slovenski kazenski postopek uvedeni dve novosti, ki sta pomembno spremenili zasnovo in naravo našega, v izhodišču kontinentalnega kazenskega postopka, in sprožili konceptualni premik k adversarnemu kazenskemu postopku. Gre za institut sporazuma o priznanju krivde in predobravnavnega naroka, ki sta spremenila dotedanjo paradigmo reševanja kazenskih zadev. Glavni cilj tega konceptualnega premika k adversarnem postopku je poenostavitev in skrajšanje kazenskih postopkov. Med drugim tudi tako, da se obdolženca z obljubo nagrade spodbudi k sodelovanju s tožilcem. Z uvedbo instituta se spreminja koncept slovenskega kazenskega postopka, s tem pa tudi ključna vloga akterjev v postopku – tožilca, obdolženca, njegovega zagovornika in sodišča. Relativno mlada sprememba ustaljene paradigme odločanja o kazenski obtožbi v slovenskem kazenskoprocesnem sistemu nujno tudi implicira, da obstajajo določena vprašanja glede instituta pogajanj v praksi in teoriji še vedno nedorečena. V diplomski nalogi sem ravno s ciljem ta vprašanja identificirati poskušal vseskozi kritično analizirati slovensko ureditev pogajanj o priznanju krivde. Odraz mojega kritičnega razmišljanja so tudi poskusi odgovoriti na vprašanja, ki so bila dosedaj v kazenskoprocesni teoriji in praksi bodisi zanemarjena, bodisi se sploh niso pojavljala. Na nekaterih mestih sem se tudi zavzemal za razlago naklonjeno varstvu obdolženčevih pravic, ki je sicer v nasprotju z nekaterimi prevladujočimi stališči v slovenski procesni doktrini. Brez pričakovanja, da bi moja stališča predstavljala dokončen odgovor na sporna vprašanja, sem želel podati vsaj majhen prispevek k obstoječi pravni znanosti glede instituta pogajanj o priznanju krivde.
Ključne besede: kazenski postopek, krivda, priznanje krivde, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 1
.pdf Polno besedilo (929,64 KB)

8.
Nasilje nad policisti
Anja Babnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsak poklic ima svoje prednosti in slabosti, razlika med njimi pa je, da so pri nekaterih tveganja večja. Med najbolj nevarne poklice vsekakor spada poklic policista, saj je že zaradi narave dela lahko pričakovati različne konflikte in ti se lahko končajo z nasiljem. Vloga policista je različna, od sodelovanja z državljani do odkrivanja kaznivih dejanj, pri tem pa lahko povzroči neodobravanje in sproži konflikte z državljani. Policisti, ki so izpostavljeni nenehnemu stiku z državljani, imajo tako večjo možnost, da postanejo žrtve različnih oblik nasilja. Razlike so tudi med delovnimi mesti, saj policist, ki ima terensko delo, tvega veliko več kot nekdo, ki stika z državljani nima tako pogosto. Povedano z drugimi besedami, policisti, ki patruljirajo peš, imajo več možnosti, da se srečajo z nasiljem, kot tisti, ki delo opravljajo v prostorih policije. Možnost, da se policist sreča z nasilnim državljanom, je večja pri srečanjih, ki so bolj nepredvidljiva ali nevarna. Razne vrste nasilja so pogostejše pri srečanjih z alkoholiziranim državljanom ali z državljanom, ki ogroža drugo osebo. Tudi zaradi duševne neuravnovešenosti je državljan lahko nasilen do policista. Če policist pravočasno zazna potencialne nasilne ljudi, lahko vpliva na končni razplet dogodkov. Dostikrat vplivajo na nasilno vedenje tudi sami policisti, saj s svojim pristopom sprožijo negativne odzive. Poznamo več oblik nasilja nad policisti. Nasilno dejanje je lahko odkrito fizično nasilje (umor ali fizični napad brez smrti z različnimi sredstvi) ali prikrito nasilje oziroma pasivna agresija (po navadi poteka z besednim). Največkrat se nasilje definira kot uporaba sile, ki je bila z zakonom prepovedana, oziroma kot vedenje posameznikov, ki namerno ogrožajo, poskušajo ali povzročajo telesne poškodbe drugim. V definicijah nasilja se večinoma poudarja fizično nasilje, pravzaprav pa nasilje, ki ni fizično, prav tako povzroči stres in posledično tudi različne psihične, fizične in druge posledice.
Ključne besede: policisti, nasilje, nasilje nad policisti, oblike nasilja, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 10; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (868,13 KB)

9.
Kako izboljšati varnostni nadzor na nogometnih športnih prireditvah v Sloveniji
Urban Javornik, 2017, diplomsko delo

Opis: Šport je sestavni del našega življenja. Najbolj priljubljena moštvena igra pri nas je nogomet. Sestavni del nogometa so navijači. Navijači so lahko ključen dejavnik, saj z svojim glasnim navijanjem spodbujajo svoje moštvo in jim dajejo dodatno energijo. Na tekme pa ne prihajajo samo navijači ampak tudi huligani, katerih namen ni navijanje ampak izvajanje izgredov. Tako bomo poskušali izboljšati varnostni nadzor na nogometnih športnih prireditvah, kjer bo dobro poskrbljeno za varnost in ne bo prihajalo do navijaških izgredov. Tako smo preučevali zakone, mnenja različnih avtorjev in druge dejavnike, ki so povezani z organizacijo športne prireditve. Analizirali smo zakonske osnove za organizacijo športne prireditve, kdo zagotavlja varnost na športnih prireditvah in kakšni so ukrepi ob morebitnih izgredih navijačev. V ta namen so preučili varnostni nadzor, katerega v veliki večini zagotavljata varnostno-rediteljska služba in policija. Njuno medsebojno sodelovanje je lahko ključnega pomena ob navijaških izgredih. Vedeli smo, da prihaja do navijaških izgredov samo na derbijih med NK Olimpijo in NK Mariboru, ki sta večna rivala. Na ostalih tekmah le redko kdaj prihaja do izgredov. Tako smo vedeli, da je naše okolje specifično, saj ne prihaja do izgredov na vsaki tekmi, tako kot se je to dogajalo v tujini. Da bi poskušali rešiti navijaško problematiko, smo analizirali zakone in ukrepe Anglije, Nemčije in Italije. Te države so v veliki večini rešile navijaško problematiko. Ugotovili smo, da imajo naštete države veliko strožje kazni za navijače, ki izvajajo izgrede. Tako predlagamo, da bi se morali zgledovati po njih in zaostriti kaznovanje. Velik korak naprej bi naredili tudi s tem, če bi sodelovali z organiziranimi navijaškimi skupinami, saj represija ni edina rešitev.
Ključne besede: javne prireditve, športne prireditve, nogometne tekme, navijači, varnost, zagotavljanje varnosti, javni red in mir, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 16; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (837,96 KB)

10.
Atentati na ameriške predsednike in razvoj varovanja varovanih oseb
Katja Tominec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira, kako se razlikujeta ameriški in evropski način varovanja najvišjih predstavnikov držav. V teoretičnem uvodu sta opredeljena osnovna pojma varovanje in atentat, ki je napad na javno osebnost iz političnih motivov. Sledijo opisi načinov in sistemov varovanja posameznih evropskih držav. Opisani so atentati, ki so se zgodili na območju Evrope: Umberto I., Franc Ferdinand, Aleksander I. Karađorđević in Aldo Moro. Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda je še posebej zaznamoval zgodovino. Ta najodmevnejši atentat je za seboj pustil posledico, ki jih je občutil ves svet – prvo svetovno vojno. Trenutno politično stanje v Evropi zahteva visoke standarde glede varovanja varovanih oseb. Vsaka evropska država ima svoj sistem in način zagotavljanja varnosti. V Sloveniji v okviru Urada za policijske specialnosti, ki organizacijsko spada pod Generalno policijsko upravo, deluje Center za varovanje in zaščito. Varovanje je bilo določeno z Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov, okolišev objektov, ki jih varuje policija. Varovane osebe in objekti so po svoji pomembnosti in stopnji ogroženosti razvrščeni v različne stopnje. Podoben sistem imajo v sosednji Italiji, Nemčiji in Franciji. Evropskemu delu sledi še pregled značilnosti varovanja varovanih oseb, ki veljajo v Združenih državah Amerike. V ZDA so bili žrtve atentatov štirje ameriški predsedniki: Abraham Lincoln, James A. Garfield, William McKinley in John F. Kennedy. Štirje atentati in številni drugi poskusi atentatov na ameriške predsednike v 20. stoletju so pomembno zaznamovali in vplivali na razvoj varovanja varovanih oseb. V ZDA predsednika države in druge varovane osebe varuje Tajna služba ZDA, ki deluje pod okriljem Ministrstva za domovinsko varnost.
Ključne besede: varovanje, varovane osebe, predsedniki, atentati, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 6
.pdf Polno besedilo (491,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici