| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 4059
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika divjih odlagališč z gradbenimi odpadki v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Kavčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Problematika divjih odlagališč odpadkov in njihove razširjenosti v Sloveniji je zelo velika. J. Kranjc (intervju, 3. 6. 2021) pravi, da imamo v Registru trenutno 13572 + 2555 lokacij. Od tega jih 9004 + 2066 še ni označenih kot očiščenih. Najbrž jih je v resnici že precej manj, a to so pač zadnji podatki (težko jih je zbirati). V diplomski nalogi smo tako podrobneje predstavili pojem ekološke kriminalitete, njene delitve in razširjenosti pri nas in po svetu, preučili smo zakonsko ureditev in sankcije, kadrovske sposobnosti nadzora (inšpekcijske službe), finančni vpliv na nelegalno odlaganje odpadkov, delo inšpekcijskih služb, delo policije, delo tožilstva idr. Ugotovili smo, da je velik problem divjih odlagališč predvsem finančno breme fizične ali pravne osebe. Velik problem je tudi pomanjkanje kadra, pristojnih organov za preiskovanje trgovine z odpadki. Ugotovili smo, da bi bilo treba na tem področju zaposliti več kadra, ki bi se ukvarjal prav posebej s problematiko divjih odlagališč in ga posledično tudi vsako leto izobraževati. Ljudi bi bilo treba tudi bolj ozaveščati o škodljivih posledicah za ljudi in okolje, saj se nam zdi, da nam tega zavedanja v veliki meri primanjkuje. Da bi bilo podobnih odlagališč manj, bi morala država po Sloveniji odpreti več centralnih odlagališč, ki bi bila tako lažje dostopna fizičnim in pravnim osebam in seveda tudi finančno bolj dostopna. Država bi morala vsako leto organizirati tudi obvezno čiščenje, ki se ga bi moral udeležiti vsak polnoletni državljan, vsaj enkrat na leto, razen tistih, ki so zaradi zdravstvenih ali upravičenih razlogov odsotni.
Ključne besede: diplomske naloge, ekološka kriminaliteta, divja odlagališča, gradbeni odpadki, okoljska zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 98; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (863,52 KB)

2.
Sodelovanje organov nadzora pri čezmejnem pošiljanju odpadkov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Boris Potočnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Pri nadzoru ekološke kriminalitete je zelo pomemben odnos politike do njihovega uresničevanja skozi pristojne institucije. Pri nadzoru nad čezmejnimi pošiljkami odpadkov imajo tako pomembno vlogo organi nadzora – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Finančna uprava Republike Slovenije in Policija, ki jim je država dodelila pomembne naloge in pooblastila, da se s svojimi ukrepi zoperstavljajo zoper nezakonitosti pri čezmejnem pošiljanju odpadkov. Njihovo usklajeno delovanje je tako ključnega pomena za učinkovitost, ki je pogojena s krepitvijo usposobljenosti, njihovim pristopom k multidisciplinarnemu in medinstitucionalnemu sodelovanju, z izmenjavo informacij, skupnim analiziranjem trendov in sodelovanjem pri strategijah razvoja ter nenazadnje tudi z razvojem in krepitvijo metod in tehnik za učinkovito nadzorstvo. V diplomskem delu smo tako s pregledom pravne in strokovne literature opredelili problem nezakonitega čezmejnega pošiljanja odpadkov, predstavili smo osnovne pravne akte na mednarodni, evropski in nacionalni ravni, identificirali naloge, pristojnosti in pooblastila posameznega organa nadzora in predstavili ugotovitve ocenjevanj ter predlogov organizacij za izboljšanje nadzorov, izvedenih na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. S predstavniki organov nadzora smo opravili tudi intervjuje, kjer smo ugotavljali njihove pristope pri sodelovanju in povezovanju organov. Ugotovili smo, da v Republiki Sloveniji ni opredeljenega strateškega dokumenta na področju boja zoper ekološko kriminaliteto in da organi nadzora nimajo specializiranih skupin, ki bi se prvenstveno ukvarjale z ekološko kriminaliteto. Zaradi navedenega organom nadzora predlagamo čimprejšnjo uskladitev strategije in ustanovitev specializiranih skupin.
Ključne besede: diplomske naloge, organi nadzora, čezmejne pošiljke odpadkov, ekološka kriminaliteta, multidisciplinarno sodelovanj
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 42; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Oliver Presilski, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo nacionalnovarnostni sistem Republike Severne Makedonije, organizacijo in način njegovega delovanja. Naloge sistema nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so uspešno obvladovati morebitno ogroženost družbe in njenih sestavnih delov, uresničevanje interesov prebivalcev in zaščita njihovih osnovnih pravic in temeljnih svoboščin, zapisanih v raznih mednarodnih dokumentih. Dolgoročni cilji politike nacionalne varnosti Republike Severne Makedonije so ohranjanje ter razvoj varnosti države in ustvarjanje pogojev za uresničevanje nacionalnih interesov države. Po razpadu Jugoslavije je Republika Severna Makedonija postala samostojna po mirni poti, kljub temu pa se je soočila z ogromnimi izzivi na varnostnem področju. Dinamika varnostnih dogajanj v novonastali državi izhaja iz odnosov med različnimi etničnimi skupnostmi in političnimi dejavniki ter iz vpliva sosednjih držav, Združenih držav Amerike in Evropske unije. Novi varnostni sistem je že na začetku imel veliko nalog. Moral je namreč nevtralizirati različne grožnje, kot so grožnje teritorialni suverenosti in neodvisnosti, grožnje, ki bi lahko pripeljale do vojne, in podobno. Severni Makedoniji je na zunanjepolitičnem področju največji izziv predstavljal politični spor z Grčijo, ki je zahtevala spremembo imena države Republika Makedonija. Po bilateralnem dogovoru z Republiko Grčijo se je Republika Makedonija preimenovala v Republiko Severno Makedonijo in s tem izpolnila še zadnji pogoj za vstop v zvezo Nato
Ključne besede: diplomske naloge, nacionalna varnost, nacionalnovarnostni sistem, sistem nacionalne varnosti, mednarodne integracije, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2022; Ogledov: 32; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (947,72 KB)

4.
Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko delo
Sara Pintar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 39; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Vojaška obveščevalna dejavnost med ameriško vojno za neodvisnost : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Petrovič, 2022, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je orisati uporabo elementov vojaške obveščevalne dejavnosti v kontekstu ameriške vojne za neodvisnost in ugotoviti, ali so ti odločilno prispevali k zmagi Američanov. Razloženi so vzroki in potek vojne, katere posledice so se pokazale po vsem svetu. Opisani so ameriški in britanski pristopi do uporabe vohunov v vojaške namene med konfliktom. Nazadnje so ti pristopi primerjani na podlagi zapisov kitajskega stratega Sun Cuja v delu Umetnost vojne. Na podlagi preučenih zapisov je ugotovljeno, da so tako Američani kot Britanci med vojno redno uporabljali prikrite metode delovanja in pridobivanja informacij. Pokazalo pa se je, da so Američani pri večjih taktičnih premikih pogosteje uporabljali zvijače, ki so jih osnovali na tajno pridobljenih informacijah. Britanci so imeli več težav z uporabo vojaške obveščevalne dejavnosti, saj je med generali prevladovala miselnost, da je uporaba vohunov v vojni nečastna in nepotrebna. Iz tega sledi zaključek, da je uporaba prikritih metod delovanja in pridobivanja informacij med ameriško vojno za neodvisnost odločilno prispevala k zmagi Američanov. Ugotovljeno je bilo tudi, da med ameriško vojno za neodvisnost nista obe strani uporabljali vseh pet vrst vohunov, omenjenih v Umetnosti vojne generala Sun Cuja. Zagotovo so jih uporabili le Američani. Do danes namreč še ni dokazov, da bi Britanci uporabljali »mrtve vohune«.
Ključne besede: diplomske naloge, vojaška obveščevalna dejavnost, vohuni, vojna, ameriška vojna za neodvisnost
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 156; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (756,25 KB)

6.
Problematika prepoznavne vrste : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maja Pildek, 2022, diplomsko delo

Opis: Kot pravi slovenski pregovor »nesreča, nikoli ne počiva«, to velja tudi za delo organov pregona, saj tudi zločin oz. kaznivo dejanje nikoli ne počiva. Nikoli ne veš, za katerim ovinkom boš lahko postal žrtev ali priča tega dejanja. Preiskovanja kaznivih dejanj so več časa (lahko tudi let) trajajoči postopki, kjer je vse odvisno od tega, kakšne dokaze in koliko jih potrebujejo, da se lahko postopek zaključi. Na koncu lahko to privede do obsodbe osumljenca ali njegove oprostitve, čeprav pa je možno tudi, da storilca nikoli ne najdejo. Kadar policija pri preiskavi na razpolago nima dovolj materialnih dokazov, se poslužuje izjav prič ali očividcev. Kakor je to lahko prednost, je lahko po drugi strani tudi slabost, saj se zgodi, da priča poda netočno ali lažno izjavo in se zaradi pomanjkanja materialnih dokazov obsodi nedolžen osumljenec. Ta problem zadnjih nekaj let veliko izpostavljajo v Združenih državah Amerike, kjer obsodijo tudi do 70 % nedolžnih osumljencev, zgolj na podlagi pričanja očividcev. Namen diplomskega dela je bil pregled študij na to temo. Pri tem pa se osredotočiti na študije, ki temeljijo na dejanski praksi in niso podprte samo s pregledom literature. Na podlagi tega smo postavili tri hipoteze, s katerimi smo želeli podpreti cilj naše raziskave. Ta pa je temeljil na ugotovitvi, kako učinkovite so prepoznavne vrste pri preiskovanju kaznivih dejanj in kako točne rezultate dajejo. Osredotočali smo se tudi na to, katera oblika prepoznavne vrste je najbolj učinkovita. Poleg tega smo želeli tudi raziskati nove metode postopka prepoznave, ki prav tako ne temeljijo na materialnih dokazih, in ni njihovo glavno preiskovalno sredstvo prepoznavna vrsta. Prišli smo do ugotovitve, da je bolj učinkovita zaporedna prepoznavna vrsta, saj ta poveča odzivnost in s tem število prepoznav, po drugi strani pa je manj nagnjena k sugestijam. Na prepoznavno vrsto, kot tudi učinkovitost njenega rezultata, pa lahko vpliva veliko dejavnikov, ki so lahko povezani s storilcem, pričo, krajem dogajanja ali kazenskim postopkom. Pri iskanju novih alternativ smo naleteli na nove programe, ki imajo potencial spremeniti način postopka prepoznave in s tem morda zmanjšati napake, ki se v postopku pojavljajo. To pa je lahko tudi izhodišče za nove študije, ki si prizadevajo manjše število nedolžno obsojenih.
Ključne besede: diplomske naloge, prepoznavna vrsta, prepoznava, očividec, zaznavanje, spomin
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 119; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Psihološka pomoč poklicnim gasilcem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klemen Bohinec, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je povzeta raziskava o vplivu stresnih situacij in psihološki pomoči poklicnim gasilcem. Pomen psihološke pomoči interventnim službam se povečuje, vpeljava sistema pomoči pa je postopna in skladna s potrebami. Psihološka pomoč se nudi reševalcem nujne medicinske pomoči, poklicnim gasilcem, policistom in vojakom. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kaj je stres, kako vpliva na poklicnega gasilca in kakšen je sistem psihološke pomoči v poklicnih gasilskih enotah. Raziskava je bila opravljena s pomočjo strokovne literature, tujih raziskav in anketiranjem. Anketa je bila izvedena med poklicnimi gasilci Gasilsko reševanje službe Kranj. V anketi je sodelovalo 39 poklicnih gasilcev, ki so podali odgovore na različne tipe zastavljenih vprašanj. S pomočjo odgovorov anketirancev je bilo podano mnenje o doživljanju stresnih situacij na interveniranju oziroma pri opravljanju dela ter o podpori in psihološki pomoči, ki so jo deležni. Stres je med poklicnimi gasilci prisoten in povzroča občutke nelagodja, spopadanje s situacijo pa je odvisno od vsakega posameznika. Določeni posamezniki potrebujejo pri spopadanju s stresom in njegovimi posledicami več zunanje pomoči, bodisi s strani družine ali sodelavcev bodisi s strani strokovno usposobljenega osebja. Viri samopomoči so različni in odvisni od posameznikovih navad. Diplomsko delo je s pomočjo raziskave dokazalo, da je stres vedno bolj prisoten. Poklicni gasilci so med bolj izpostavljenimi, zato je odločitev o vpeljavi sistema psihološke pomoči pravilna.
Ključne besede: diplomske naloge, poklicni gasilec, stres, posttravmatska motnja, psihološka pomoč, psihološki zaupnik
Objavljeno v DKUM: 06.05.2022; Ogledov: 79; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (775,49 KB)

8.
Identifikacija enojajčnih dvojčkov v policijskih postopkih : magistrsko delo
Veronika Mrak, 2022, magistrsko delo

Opis: V dosedanjih raziskavah opazimo, da lahko enojajčne dvojčke ločujemo na različne načine npr. preko biometričnih ločevalcev, prepoznave obraza, ujemanja prstnih odtisov in dlani, prepoznave glasu, pisave in šarenice. Enojajčni dvojčki lahko zamenjavo identitete izkoristijo v vsakdanjem življenju v svojo korist kot tudi za namen goljufije. V magistrskem delu nas je zanimalo, ali enojajčni dvojčki zamenjajo svojo identiteto z namenom pridobitve neke koristi. Ugotovili smo, da več kot polovica ljudi opaža zamenjavo identitete med enojajčnimi dvojčki in da ni povezanosti med trajanjem poznanstva enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja. Med starostjo enojajčnih dvojčkov in sposobnostjo njihovega prepoznavanja pa obstaja povezanost. Ugotovili smo, da spol enojajčnih dvojčkov ni povezan z zamenjavo identitete enojajčnih dvojčkov ter da je sposobnost ločevanja enojajčnih dvojčkov povezana z opažanjem zamenjave njune identitete. Nadalje smo želeli dobiti vpogled v postopek obravnave enojajčnih dvojčkov s strani policistov in njihove izkušnje s tovrstno obravnavo. V Slovenski policiji ne vodijo statističnih podatkov, ki bi se nanašali na enojajčne dvojčke kot na osumljence kaznivih dejanj. Pri preiskovanju in obravnavi kaznivih dejanj se občasno srečajo s posameznimi osumljenci, ki so enojajčni dvojčki. Ker imajo enojajčno dvojčki isti DNK profil, to predstavlja težave pri biometrični identifikaciji, razen če na kraju kaznivega dejanja odkrijejo tudi prstne odtise.
Ključne besede: policijski postopki, dvojčki, identifikacija, zamenjava identitete, goljufije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 05.05.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko delo
Emina Šuško, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi. Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih. Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU. Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč. Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 76; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

10.
Policijske nosljive telesne kamere in mnenje prebivalstva : magistrsko delo
Nik Marin, 2022, magistrsko delo

Opis: Kot ves svet tudi policija sledi napredku in potrebam sodobnega časa. Zraven številnih sodobnih tehnologij, ki lahko pripomorejo k delu policije, so policijske nosljive telesne kamere področje, ki bi lahko bistveno prispevalo k delu policistov in v policijski dejavnosti. V Združenih državah Amerike je uporaba in raziskava tega področja bistveno bolj razširjena, pa vendar se taka tehnologija uporablja tudi v Evropi in drugje po svetu. Je pa na raziskovalnem področju policijskih nosljivih kamer veliko pomanjkljivosti. V nalogi se opredelimo na to, kaj so policijske nosljive telesne kamere ter predstavimo nekaj prednosti in slabosti, ki jih ima uporaba take tehnologije. Predstavimo tudi zadržke in pomisleke, ki jih je treba premagati, da bi imela uporaba policijskih nosljivih telesnih kamer podporo tako od policije kot tudi od prebivalstva. Pregledamo tudi že opravljene raziskave tega področja in predstavimo nekaj ugotovitev, ki so jih raziskave prinesle. Policijske nosljive telesne kamere so v uporabi tudi v Sloveniji, vendar jih v večini uporabljajo le posebne enote policije. Njihovo število je omejeno in niso obvezne, da bi jo moral nositi vsak policist. Raziskav na tem področju v Sloveniji primanjkuje, posebej če bi želeli kot družba sprejeti in posplošiti uporabo take tehnologije je treba najprej raziskati, kako in pod katerimi pogoji bi bila družba pripravljena sprejeti uporabo policijskih nosljivih telesnih kamer. V magistrski nalogi smo izvedli raziskavo in ugotavljali odnos prebivalstva v Sloveniji do uvedbe in uporabe policijskih nosljivih telesnih kamer. V raziskavi smo ugotovili, da je prebivalstvo naklonjeno uporabi take tehnologije in menijo, da kamere vplivajo na opravljanje policijskega dela, njegovo varnost in politike, ki so povezane z uporabo kamer.
Ključne besede: policijsko delo, telesne kamere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 20.04.2022; Ogledov: 97; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (571,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.71 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici