| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3942
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih
Monika Pucko, 2021, magistrsko delo

Opis: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi. Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu. Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016. Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Ključne besede: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 0; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
Vpliv covida-19 na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru
Sergeja Pristavec, 2021, diplomsko delo

Opis: Nova nalezljiva bolezen covid-19, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, je spremenila vedenje in navade ljudi. Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na ljudi. V diplomskem delu nas je zanimalo vprašanje, kako je covid-19 vplival na kazniva dejanja splošne kriminalitete v Mariboru. Najprej smo definirali pojme povezane s covidom-19, kriminaliteto, kriminologijo, kaznivim dejanjem in opisali deset najpogostejših kaznivih dejanj splošne kriminalitete. Zanimalo nas je, kako je potekalo delo policije v času covida-19 in kako je policija skrbela za varnost ljudi in premoženja. Zanimalo nas je, kako so se kazniva dejanja gibala med prvim in drugim valom in primerjali smo kazniva dejanja v istem časovnem obdobju v Ljubljani in Mariboru. V sklopu diplomskega dela smo poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na Policijsko akademijo v Ljubljani, tako smo pridobili statistične podatke kaznivih dejanj za mesto Maribor. Podrobnejša analiza podatkov je pokazala rast kaznivih dejanj zoper premoženja in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke v Mariboru. V prvem valu epidemije smo opazili rast kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019, v drugem valu pa upad kaznivih dejanj v primerjavi z letom 2019 v Mariboru. Ugotovili smo, da so kazniva dejanja splošne kriminalitete upadla v drugem valu v primerjavi s prvim valom. Primerjava kaznivih dejanj splošne kriminalitete med Mariborom in Ljubljano je pokazala, da so se kazniva dejanja v času epidemije v obeh mestih podobno gibala. Izredne razmere so ustvarile veliko različnih priložnosti, ki jih posamezniki in določene skupine goljufov izkoriščajo v svojo korist, kar povzroča rast določenih kaznivih dejanj.
Ključne besede: diplomske naloge, Covid-19, kazniva dejanja, splošna kriminaliteta, Maribor
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Vpliv digitalnih medijev na predšolske otroke - tveganje in priložnosti v času digitalizacije
Tina Krampl, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja uporabo digitalnih »novih« medijev pri predšolskih otrocih in kakšni so vplivi na otroke. Prav tako je opredeljena tema, koliko se starši sami spoznajo na tematiko vpliva digitalnih medijev na njihove otroke in kako sami omogočajo, vplivajo in udejanjajo metode povezane z uporabo digitalnih medijev. Prikazali smo, kakšnim tveganjem in nevarnostim so otroci izpostavljeni in kakšni so ukrepi za odgovorno uporabo digitalnih medijev v sedanji dobi. V prvem delu smo s pomočjo spletnih virov ter literature predstavili osnovne pojme, ki se pojavljajo ob tej tematiki. Podrobneje smo opisali katere nevarnosti se najpogosteje pojavljajo ter kako jih prepoznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali kolikšna je dejanska raba novih digitalnih medijev pri otrocih, v kolikšni meri so jim izpostavljeni in kakšna je osveščenost staršev o nevernostih in tveganjih. Na podlagi raziskave in študija virov navajamo ukrepe za varnejšo uporabo, odgovorno rabo in nadzor uporabe pri otrocih, ki so namenjeni staršem, saj starši skoraj v celotni meri omogočajo otrokom rabo novih digitalnih medijev in tako tudi nosijo odgovornost.
Ključne besede: diplomske naloge, predšolski otroci, digitalni mediji, medijska vzgoja, medijska pismenost, vplivi uporabe digitalnih medijev, medijska etika
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Ozaveščenost uporabnikov o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah
Matic Završnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo uvodoma izpostavili izzive zagotavljanja informacijske varnosti na mobilnih napravah in se v povezavi s tem osredotočili na problematiko, ki jo predstavlja spletno nakupovanje na mobilnih napravah. V teoretičnem delu smo opredelili najpogostejše grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, predstavili pa smo tudi nekatera pomembna varnostna tveganja, s katerimi se lahko soočijo uporabniki mobilnih naprav. V poglavju 5 smo predstavili nekaj učinkovitih zaščitnih ukrepov in rešitev za zagotavljanje varnejšega spletnega nakupovanja na mobilnih napravah ter poudarili njihov pomen pri zagotavljanju celovite informacijske varnosti mobilnih naprav. V raziskovalnem delu smo predstavili rezultate anketne raziskave. Zapisali smo svoje ugotovitve in jih kasneje uporabili za preverjanje uvodoma zastavljenih hipotez glede ozaveščenosti uporabnikov mobilnih naprav o varnostnih tveganjih pri spletnem nakupovanju in poznavanju zaščitnih ukrepov ter rešitev. Ugotovili smo, da večina anketiranih uporabnikov pozna varnostna tveganja in grožnje pri spletnem nakupovanju na mobilnih napravah, še bolj pa se zavedajo njihovih posledic. Pri poznavanju in uporabi posameznih zaščitnih ukrepov pa smo ugotovili, da anketirani uporabniki najbolje poznajo oz. uporabljajo osnovne ukrepe, medtem ko je poznavanje in uporaba kompleksnejših zaščitnih ukrepov bistveno slabša.
Ključne besede: diplomske naloge, mobilne naprave, spletno nakupovanje, grožnje, varnostna tveganja, uporabniki mobilnih naprav
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 5; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Sistem tehničnega varovanja
Matej Cimerman, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili tehnično opremo, ki smo jo uporabili, postopek konfiguriranja naprav ter uporabili program DEXi. Podrobno smo opisali katero opremo smo uporabili sami, kje smo jo kupili in koliko smo zanjo odšteli. Razložili smo kaj pomenijo pojmi, ki smo jih uporabili in kje jih uporabiti. Pri uporabi tehnične opreme smo ugotovili, kako se ta odziva in koliko je uporabna v praksi. Ugotovili smo, da je oprema funkcionalna do določene mere, saj je oprema v nizkocenovnem razredu. Slabosti smo ugotovili predvsem pri občutljivosti kamer, saj so zaznavale premik listja, dreves in senc, česar po besedah proizvajalca ne bi smele. Stopnjo občutljivosti kamere za zaznavanje se lahko nastavi na nizko raven in v tem primeru bi morala kamera zaznati samo premike večjih objektov ali ljudi. Slaba vidljivost kamere je tudi v nočnem pogledu, saj se v popolni temi skoraj nič ne vidi. Slabost je tudi ta, da ni možno vse opreme dodati v eno aplikacijo in od tam vsega konfigurirati, saj določeni izdelki ne podpirajo te možnosti. S pomočjo programa DEXi smo ugotovili, da je naš sistem tehničnega varovanja priporočljiv v vseh kategorijah. Povezljivost kamer deluje dobro, prav tako obveščanje uporabnika na mobilni telefon. Z tehničnim sistemom smo relativno zadovoljni. Smo pa tudi bolj sproščeni z vidika varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, Wi-Fi, usmerjevalnik, mobilni telefon, aplikacija, tehnično varovanje, varovanje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 35; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Samozaščita uporabnikov družbenih omrežij pred kibernetskim nadlegovanjem
Nika Peternel, 2021, diplomsko delo

Opis: Družbena omrežja postajajo vedno bolj razširjena oblika komunikacije in interakcije z drugimi ljudmi, predvsem med mlajšo populacijo. Četudi imajo družbena omrežja za uporabnike številne koristi, pa lahko pri njihovi uporabi pride do viktimizacije z različnimi oblikami kibernetske kriminalitete, kot je kibernetsko nadlegovanje. Skladno s tem je pomembno, da se krepi preventivno ukrepanje, ki vključuje uporabo različnih samozaščitnih ukrepov ter zavedanje uporabnikov, katera dejanja so potencialno nevarna in lahko prispevajo k temu, da se znajdejo v položaju žrtve. V diplomskem delu smo raziskali kibernetsko nadlegovanje z vidika teorije rutinskih dejavnosti. Na tej osnovi smo oblikovali raziskavo in pri tem ugotavljali, kakšne navade imajo uporabniki družbenih omrežij na spletu ter njihovo samozaščito pred kibernetskim nadlegovanjem. Ugotavljali smo tudi, kako zaznavajo motivacijo storilcev, viktimizacijo s kibernetskim nadlegovanjem in kakšno vlogo imajo elementi teorije rutinskih dejavnosti z vidika samoporočane viktimizacije. Vlogo teorije rutinskih dejavnosti in njenih elementov smo preverjali s samonaznanjenim vedenjem na spletu in razlikah glede na to, ali so respondenti bili žrtve kibernetskega nadlegovanja ali ne. Raziskavo smo izvedli v obliki spletne ankete, ki jo je izpolnilo 150 respondentov, povezavo do ankete pa smo delili na družbenih omrežjih. Rezultati so pokazali dokaj pozitivne ugotovitve glede uporabe samozaščitnih ukrepov na družbenih omrežjih in da viktimizacija s kibernetskim nadlegovanjem ni pogosta. Najpomembnejša razlika med respondenti, ki so že bili žrtve kibernetskega nadlegovanja, in tistimi, ki niso bili, je ta, da žrtve delijo več osebnih podatkov na družbenih omrežjih. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da se respondenti zavedajo nevarnosti kibernetskega nadlegovanja in skladno s tem pri uporabi družbenih omrežij delujejo preventivno.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, samozaščita, teorija rutinskih dejavnosti, družbeno omrežje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (778,48 KB)

7.
Serijski morilci: prirojeno in/ali privzgojeno
Vita Bernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Opredelitev serijskega morilca si delita Donald Lunde in Robert Ressler. Po njuni opredelitvi je serijski morilec tisti, ki zagreši umor vsaj treh ljudi v časovnem obdobju, ki je daljši od 30 dni, medtem ko je med posameznimi umori obdobje »cooling-off«. Raziskave povezav med biološkimi dejavniki, socialnimi dejavniki in kriminalnim obnašanjem so se v zadnjem desetletju zelo razširile in so ena izmed najhitreje rastočih vej v kriminologiji. Pri bioloških dejavnikih ima pri kriminalnem obnašanju veliko vlogo veliko dejavnikov, kot so npr. genetika, hormoni in nevrotransmitorji, nevrološki primanjkljaji, nevropsihologija in strupi iz okolice. Socialni dejavniki vključujejo tiste, ki vplivajo na kriminalno obnašanje po veliko socialno-temelječih teorijah v kriminologiji. Ti dejavniki so npr. vplivi vrstnikov, razmere v družini, socialno-ekonomski status, navezanost na starše, raven izobrazbe, religija, materialni status, lokacija prebivališča itd. Mnenja strokovnjakov se močno razlikujejo. Po eni strani jih veliko zagovarja stran, ki trdi, da na oblikovanje serijskega morilca vpliva prirojenost, po drugi jih veliko trdi, da se serijski morilci oblikujejo s pomočjo okolice. Poraja se veliko vprašanje, ali je serijske morilce mogoče zaustaviti – res je, da jih je z novo, naprednejšo tehnologijo lažje najti in prepoznati, vendar znanost še ni dovolj napredna, da bi fenomen serijskega morilca dejansko lahko preprečili.
Ključne besede: diplomske naloge, umor, tipologija, primeri umorov, serijski morilci, dejavniki umorov
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (843,62 KB)

8.
Vidnost policije
Matic Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Policijsko delo v skupnosti se osredotoča na reševanje problemov v skupnosti z vzpostavljanjem komunikacije z njo. Policist je za nedoločen čas del skupnosti, njegova naloga pa je identifikacija problemov, vzpostavitev komunikacije ter vzpostavitev dobrih odnosov s prebivalci. Pomemben aspekt takšnega delovanja je tudi vidnost policije, ki ima pomembno vlogo pri strahu prebivalcev pred kriminaliteto in njihovim zaupanjem v policijo. Najpomembnejši aspekt vidnosti policije so peš patrulje, ki zvišajo občutek prisotnosti in odprtosti policije. Pomen peš patrulj smo preučevali tudi v diplomskem delu. Zanimalo nas je, v kolikšni meri te vplivajo na zaupanje v policijo in percepcijo zaznavanja njene uspešnosti. Prav tako nas je zanimalo, če obstaja razlika v številu zaznanih peš patrulj v različnih tipih naselja. V ta namen je bila izvedena anketa med študenti na Fakulteti za varnostne vede. S pomočjo analize podatkov ugotovimo, da ni statistično značilne povezave med opaženimi peš patruljami in zaupanjem v policijo ali zaznavanjem uspešnosti policije. Ravno tako ni statistično značilnih razlik v opaženih peš patruljah med različnimi tipi naselja.
Ključne besede: diplomske naloge, vidnost policije, policijsko delo v skupnosti, nova vidnost, patrulje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (745,24 KB)

9.
Analiza kognitivnih intervjujev in zaslišanj, prikazanih v televizijskih serijah
Neja Fröhlich, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zaslišanj in intervjujev, ki so prikazani v televizijskih kriminalnih serijah. V tovrstnih serijah so le-ti zaradi časovne omejitve največkrat površno in nepravilno prikazani, kar pomeni, da lahko posledično gledalci dobijo napačno predstavo o delu policistov in kriminalistov. Ta problematika se pojavlja predvsem v Združenih državah Amerike, kjer so del sodnega procesa tudi člani porote, ki so ravno tako lahko gledalci teh serij, kar pomeni, da posledično lahko gledanje serij spremeni njihova pričakovanja in mnenje o delu policistov. Prav tako obstaja možnost, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi »znanja«, pridobljenega v kriminalnih serijah. V zaslišanjih, ki so prikazana v nadaljevankah, pogosto prihaja do zavajanja in sugestije s strani policije, kar je zakonsko bolj površno definirano in omejeno predvsem v Združenih državah Amerike, kjer se seriji, ki sta predstavljeni v nalogi, odvijata. Edina oblika preslepitve, ki je pravzaprav prepovedana, je ponarejanje dokazov. V zaključnem delu je predstavljenih tudi več primerov intervjujev prič, kjer so napake posebej izpostavljene in analizirane. Skoraj tretjina intervjujev je vsebovala vsaj eno obliko sugestije, kar je omogočilo potrditev prve hipoteze. Drugo hipotezo sem preverjala v zadnjem delu diplomske naloge. Opisana je raziskava, kjer so predstavljeni rezultati merjenja dovzetnosti za dojemanje napak, kot so jih videli gledalci. Na podlagi njihovih odgovorov in komentarjev o opaženih nepravilnostih, prikazanih v poslanem videoposnetku odlomka iz serije, sem tako lahko potrdila tudi svojo drugo hipotezo.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalne nadaljevanke, zaslišanja, intervjuji, zavajanje
Objavljeno: 27.10.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (409,43 KB)

10.
Posilstvo in psihologija posiljevalcev
Anja Lajić, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo opisali posilstvo, pri katerem gre za hud poseg v človekovo spolno nedotakljivost. Posilstva so bila prisotna že v vojnah, kjer so bila za zmagovalce simbol premoči pri zasedbi ozemlja poražencev, za svoja dejanja pa so bili le redkokdaj obtoženi. Pri posilstvu gre za travmatično izkušnjo, s katero mora žrtev živeti do konca življenja. Gre za eno izmed najmanj prijavljenih kaznivih dejanj. Žrtvin strah pred stigmatizacijo in sekundarno viktimizacijo sta glavna dejavnika, ki vplivata na žrtvino odločitev, da incidenta ne prijavi pristojnim organom. Zato moramo vedeti, da žrtev za posilstvo ne nosi nikakršne odgovornosti. Poznamo različne tipe posilstev, pri katerih so žrtve lahko tako ženske kot tudi moški in otroci. Osredotočili se bomo predvsem na storilce kaznivih dejanj posilstev oz. posiljevalce. Ne menimo, da se istospolna posilstva in posilstva, kjer je storilka ženskega spola, ne dogajajo, vendar smo se odločili preučevati najbolj pogosto in najbolj raziskano različico posilstva, kjer je storilec moškega spola, žrtev pa ženskega spola. Posiljevalci so povsod med nami, v katerikoli družbi, zato jih želimo na podlagi napisane literature dobro spoznati. Zanima nas njihovo razmišljanje, način storitve dejanja, na podlagi česa si izberejo svojo žrtev, kaj jih motivira, njihove lastnosti in za katerimi motnjami pogosto trpijo. Posplošeno, zanima nas psihologija posiljevalcev, od tod tudi naslov našega zaključnega dela. Želeli smo ugotoviti, ali spolna sla storilca vpliva na njegovo odločitev, ali bo posilstvo storil ali ne. Zaznali smo razlike med enkratnimi posiljevalci in serijskimi posiljevalci. Ti so pri posilstvih veliko bolj previdni in za svoje tarče izbirajo prostitutke. Analizirali smo tudi posilstva v času koronavirusa, natančneje, kako je ta vplival na pojavnost posilstva in omejeno pomoč žrtvam.
Ključne besede: diplomske naloge, posilstvo, posiljevalec, žrtev, serijski posiljevalec
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 8; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

Iskanje izvedeno v 1.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici