SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 3045
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji
Martina Zgonc, 2017, diplomsko delo

Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (702,06 KB)

2.
Policijski postopki z osebo, ki ima pravico do imunitete
Primož Smole, 2017, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom se postavljamo v območje med pravico vsakega posameznika na območju Republike Slovenije, da je pred zakonom vsak enak in pravicami oseb, ki jim na podlagi ustave in mednarodnih pogodb pripada imuniteta in s tem drugačna obravnava pred organi pregona. Policija, kot eden izmed organov pregona, je lahko v omenjenem območju med obema pravicama najbolj podvržena napačnim postopanjem policistov v policijskih postopkih z osebami, ki se sklicujejo na imuniteto. Obe pravici se medsebojno prekrivata in izpodrivata, vmesni člen pa je ukrepanje policista v policijskih postopkih, ki s svojo odločitvijo v policijskih postopkih lahko krši pravico do imunitete osebe ali pravico vseh, da smo pred zakonom vsi enaki. Ključnega pomena je pregled obsega imunitete in pogoji uveljavljanja pravice ter pravice in dolžnosti osebe v policijskem postopku določene v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (2013). Vsakdo se mora podrediti zahtevam in navodilom policistov v policijskem postopku. Tudi oseba, ki ima pravico do imunitete, saj je potrebno njeno imuniteto določiti, ugotoviti njen obseg in upravičenost. Pri tem ugotovimo, da se pojavi več vrst imunitet, ki pa so si v obsegu pravic različne. Zato je zmotno pavšalno razumevanje, da imajo vse osebe pod imuniteto enake pravice. Takšno razmišljanje pripelje, do kršenja ustavnih pravic vsakega posameznika, da smo pred zakonom vsi enaki. Raznovrstnost obsega pravic pod imuniteto izhaja iz njihovega osnovnega namena, da omogočijo lažje opravljanje svojega poslanstva in pravnega akta, ki jih podeljuje. V diplomskem delu zato pregledamo pravice in dolžnosti osebe v policijskem postopku in se osredotočimo na vrste imunitet s katerimi se policisti pri svojem delu največkrat srečujejo. Nato pravice osebe do posamezne imunitete vnesemo v postopanje policistov v policijskih postopkih s čimer poizkušamo razjasniti morebitno napačno razumevanje katerega od ključnih pojmov.
Ključne besede: imuniteta, diplomatska imuniteta, poslanska imuniteta, policija, policijski postopki, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (393,74 KB)

3.
Zasebni zapori
Žiga Šilih, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo prisotnost, pomembnost in značilnosti zasebnih zaporov v ZDA, ki so posledica turbulentnega zgodovinskega in sodobnega dogajanja na družbeno-socialnem, političnem in ustavnem področju. Prve inštitucije, ki bi jih lahko imenovali zapor, so se v Evropi pojavile v 16. stoletju, in so bile preprosto organizirane, slabo varovane in v veliki meri namenjene odrivu revnega prebivalstva od ostale družbe. Tekom stoletji pa je kazensko-pravosodni sistem doživel velike preobrate, dobil ogromno novih določil, zakonov ter raznovrstnih organizacij, kar ga je razvilo v ogromen konglomerat zahtevnih sistemov, osebja in predvsem nadvse visokih števil, ko govorimo o stroških. Napoved “vojne proti drogam” ni zmanjšala števila kaznivih dejanj in kriminalitete, ampak povzročila ravno nasprotno - začela množično inkarceracijo, ki jo ZDA in svet še nista poznala. Ravno množična inkarceracija v prejšnjem stoletju je bila razlog za ustanovitev zasebnih zaporov. Posebno pozornost namenjamo raziskavi razvoja penalnih inštitucij in kazenske zakonodaje, saj je brez oziranja v zgodovino nemogoče razumeti, kako in zakaj so se zasebni zapori razvili tako hitro in v tako neverjetno velikem obsegu. Zanima nas tudi primerjava privatnih zaporov ZDA, z javnimi (zveznimi in državnimi), saj so vendar del istega sistema in tako ves čas sovplivajo na njegov razvoj. Zanima nas delovanje zasebnih zaporov, njihova profitabilnost ter delo zasebnih podjetij, ki upravljajo zasebne zaporne inštitucije. Nenazadnje pa je analiza namenjena predstavitvi vpliva zasebnih korporacij na penalni sistem, človekove pravice, zakonodajo in politiko ZDA.
Ključne besede: zapori, zaporniški sistemi, zasebni zapori, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (803,25 KB)

4.
Kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj ter njegove posebnosti
Barbara Volčanšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Mladoletniki v vsaki družbi predstavljajo samosvojo in razpeto družbeno skupino. Skupino, ki stoji na meji med zahtevami okolice po odgovornosti, zrelem obnašanju ter sledenju normam na eni strani in nedoraslosti na drugi. Nekateri se pritiskom družbe bolj uklanjajo oz. se z njimi soočajo na družbeno sprejemljiv način ter brez izrazitih odstopanj prehodijo obdobje mladosti. Spet drugi pa v svojem nestrinjanju in iskanju mej z izvajanjem različnih deviantnih ravnanj prekoračijo tudi zakonsko začrtane okvire. Zaradi same stopnje (predvsem psihičnega) razvoja so tudi kazenskopravni sistemi po svetu že davno spoznali, da je mladoletnike nujno obravnavati na drugačen način. Slovenski Kazenski zakonik iz leta 2008 je v drugem odstavku 5. člena predvidel posebni zakonik, ki bi določal kazensko odgovornost mladoletnikov. Ker Slovenija takšnega zakona še nima, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj temelji na določbah Zakona o kazenskem postopku ter Kazenskega zakonika. Slednji tudi določa, da je namen obravnave mladoletnih storilcev v prvi vrsti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter spoznanja o njegovi osebnosti. V ospredju je torej pomoč mladoletnikom. Z diplomskim delom smo skušali preko analize samega postopka proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj prikazati njegove posebnosti. V nalogi smo med drugim v okviru prve hipoteze ugotavljali, da se težnja k vzgoji, prevzgoji in pravilnemu razvoju mladoletnika v kazenskem postopku najbolj izraža pri izbiri vzgojnega ukrepa kot sankcije. Pri drugi hipotezi smo trdili, da imajo teža in značilnosti storjenega kaznivega dejanja mladoletnika močan vpliv na izbiro vzgojnega ukrepa in kazni. To hipotezo smo delno potrdili. V sklopu tretje hipoteze pa smo potrdili, da mehanizmi odvračanja zmanjšujejo stigmatizacijo mladoletnih prestopnikov.
Ključne besede: kazniva dejanja, mladoletni storilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (673,55 KB)

5.
Medvrstniško nasilje v osnovnih šolah - primerjava med OŠ Bogojina in OŠ Murska Sobota
Tadeja Mesarič, 2017, diplomsko delo

Opis: Nasilje je vsakodnevni pojav, ki se ne pojavlja samo v šolah in na fakultetah, ampak tudi na vseh drugih krajih. Nasilje opazimo v službah, med prijatelji, med sodelavci, med partnerji, med družinskimi člani … Skratka vsepovsod. Naša diplomska naloga je usmerjena le k nasilju med vrstniki. Še bolj natančno, poglobili smo se le v raziskovanje nasilja med vrstniki na osnovnih šolah.
Ključne besede: nasilje, vrstniško nasilje, medvrstniško nasilje, šole, osnovne šole, žrtve, nasilneži, diplomske naloge
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Polno besedilo (1,02 MB)

6.
Vodenje zaposlenih v času krize
Karmen Zupančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem organizacij pri vodenju zaposlenih v času krize. Pri tem smo se osredotočili na svetovno finančno krizo, ki je nastopila leta 2008 in na interne krize podjetij. Ker nas je zanimalo, kako se organizacije soočajo s kriznimi situacijami in kakšne prijeme na področjih motiviranja, komunikacije ali prenove poslovnih procesov uporabljajo v teh primerih za vodenje zaposlenih, smo s teoretično raziskavo in z danimi primeri iz prakse postavili temelje raziskovalnemu delu naloge. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo. To znanje smo v nadaljevanju nadgradili z lastnim empiričnim delom, kjer smo opravili intervju v dveh slovenskih podjetjih s 50 (podjetje A) in 75 (podjetje B) zaposlenimi. Poleg omenjenih pristopov smo želeli ugotoviti tudi, ali bi lahko podjetja javnega značaja pri upravljanju kadrovskih virov delovala po principu podjetij iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov teoretičnega in empiričnega dela smo ugotovili, da se analizirani podjetji v času krize poslužujeta strukturiranega vodenja, kar pomeni, da so navodila jasno in strogo podana, vodenje pa je še vedno predvsem vertikalno, da bi tako zagotovili nek okvir za lažji izhod iz krize. Pri tem pa veliko pozornosti namenjajo prav novim svežim idejam, saj se zavedajo, da lahko ponovno rast vzpostavijo le z motiviranimi zaposlenimi in njihovimi dobrimi idejami, ki so do neke mere tudi stimulirane. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da gre tukaj za najbolj primeren stil vodenja, ki bi lahko pomagal k ponovni rasti organizacij v času krize, kar lahko v določeni meri prenesemo tudi v javni sektor. Glede na teoretična spoznanja in zavrnitve nekaterih podjetij za intervju na predlagano temo lahko sklepamo, da nepripravljenost nekaterih organizacij na spremembe in togost njenega vodstva ovirata razvoj organizacij in s tem slabšata položaj podjetja. Ta nedinamična vodstvena struktura je značilna predvsem za javno sfero, saj je tam odsotnost trga in konkurence ne dajeta nekih zunanjih vzpodbud za spremembe. Na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko nadgradnje v smeri bolj dinamičnih in racionalnih vodstvenih modelov.
Ključne besede: vodenje, upravljanje, zaposleni, modeli vodenja, gospodarska kriza, diplomske naloge
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 20; Prenosov: 7
.pdf Polno besedilo (729,85 KB)

7.
Podkožni mikročip kot nadomestek identifikacijskih dokumenotv
Borut Kmetič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na analizi pisnih virov, domačih in tujih znanstvenih člankov ter ostale literature, s katero je predstavljeno delovanje tehnologije frekvenčne identifikacije. Opredeljene so njene prednosti in slabosti, za kaj je tehnologija primerna ter dileme in ovire z vidika zasebnosti in varnosti osebnih podatkov. V delu so predstavljene dileme in potencialne grožnje zoper zasebnosti in varnosti osebnih podatkov pri uporabi RFID tehnologije za identifikacijo oseb z implantacijo podkožnih radio-frekvenčnih identifikacijskih mikročipov. Cilj naloge je ugotoviti in oceniti možnosti uporabe ter zlorabe RFID tehnologije za potrebe identifikacije in nadzora prebivalstva. S tem namenom so v delu opredeljene tudi možnosti uvedbe tovrstne identifikacijske tehnologije glede na trenutno slovensko zakonodajo.
Ključne besede: identificiranje, mikročipi, RFID, nadzor, zasebnost, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 49; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (564,18 KB)

8.
Džihad po avtentičnih islamskih virih in njegove zlorabe
Alen Malkoč, 2017, diplomsko delo

Opis: Da bi lahko presodili, kakšen je namen neke stvari, moramo pridobiti njene verodostojne vire in na podlagi teh virov oblikovati zaključke. V današnjem času, ko so ljudje podvrženi vtisom medijev in številnim drugim informacijam in dezinformacijam, je še toliko pomembneje, da se glede enega izmed najbolj perečih vprašanj, to je vprašanja o džihadu, osredotočimo na verodostojne vire. Ugotovili smo, da džihad v bistvu pomeni napor človeka, ki ga ta vloži v to, da bi izboljšal sebe kot posameznika in kot člana družbe, medtem ko zahodna javnost meni, da je džihad velika, če ne največja grožnja družbi modernega časa. Vendar pa ugotavljamo, da je večina teh ljudi posvetila malo časa proučevanju džihada in ima zato povsem zgrešene vire informacij, ki so večinoma proučili le manjši del džihada, pa še ta je praviloma vzet iz konteksta. Treba je zbrati prave informacije o tem, kar bi vsakdo moral vedeti o džihadu in njegovem izvajanju. Pojem džihad je treba proučiti na podlagi njegovih verodostojnih virov, ki jih v celoti sestavljajo Koran in hadisi (primeri iz življenja Muhammeda naj je Božji mir z njim), in ga predstaviti na tak način, da ga lahko dojame laična javnost – vse to na primeru življenja Muhammeda (naj je Božji mir z njim), ki je najboljši primer, kako se živi islam in izvaja džihad. Muslimani naj bi bili strpni ljudje in naj bi živeli v sožitju z drugimi ljudmi, vendar je mnogo nejasnosti v zvezi s tem, kaj muslimanom zapoveduje Koran. Iz mnogih primerov je razvidno, da ljudje trdijo, da Koran zapoveduje muslimanom, naj ubijajo ljudi, in da ljudje sploh ne vedo, kaj je namen džihada. Razširjena je ideologija, da je Muhammed (naj je Božji mir z njim) širil vero z ognjem in mečem, kar je popolnoma zgrešeno, saj ni prisotne resnične predstave o Koranu in njegovem pozivu k mirnemu in sožitnemu življenju. Nujno je potrebno izobraževanje laične javnosti o vedno večji prisotnosti islama in vsega, kar ta resnično prinaša s seboj.
Ključne besede: islam, džihad, Koran, hadisi, diplomske naloge
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 36; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (345,77 KB)

9.
Pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju v predkazenskem postopku na Policijski postaji Murska Sobota
Tomislav Zver, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo aktualno zakonodajo ter načine pridobivanja podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju na Policijski postaji Murska Sobota. Pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe predkazenskega postopka je pomembno tako s področja poznavanja aktualne zakonodaje kot na drugi strani upoštevanja dejstva, da so ti podatki pomembni za preiskavo kaznivega dejanja in odkrivanje storilcev. Pri poslovanju z operaterji mobilne telefonije je bil v Policiji vzpostavljen elektronski sistem izmenjave podatkov, kateri je sledljiv in nadzorovan. Kronološko predstavljamo zakonodajo, ki ureja pridobivanje, hrambo in posredovanje zaprošenih podatkov iz elektronskega komunikacijskega omrežja kot tudi konkreten primer pridobivanja podatkov za kaznivo dejanje tatvine GSM-aparata. Pri tem slikovno predstavljamo aplikacijo, ki jo Policija uporablja za pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju od operaterjev mobilne telefonije. Predstavljamo potek pridobivanja teh podatkov konkretno na Policijski postaji Murska Sobota in kako je poskrbljeno za njihovo hrambo. S to predstavitvijo želimo osnovati priročnik za policiste, da bodo lahko, v primeru obravnave kaznivega dejanja, postopkovno pravilno uporabili določena zaprosila ali pobudo, vse v cilju preiskati kaznivo dejanje in odgovoriti na vseh sedem kriminalističnih vprašanj ter na koncu ugotovili, kdo je storilec kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijsko delo, preiskovanje, pridobivanje podatkov, elektronska komunikacijska omrežja, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 34; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (1,72 MB)

10.
Utemeljitev preiskovalnega intervjuja s spoznanji teorije reaktance
Urša Zupanec, 2017, magistrsko delo

Opis: V (kazenskem) pravu je cilj razgovorov z osumljenci, žrtvami, pričami in ostalimi vpletenimi v posamezen primer kaznivega dejanja pridobitev resnične in celotne zgodbe o poteku samega dejanja ter obsodba pravega storilca. Dolgo časa je po svetu prevladoval prisilni način zasliševanja, katerega cilj je pridobitev priznanja. Najbolj znana tehnika je Reidova tehnika zasliševanja, ki pa zaradi svoje neetičnosti in na splošno zaradi napačnega zasledovanega cilja pogosto vodi do napačnih priznanj in posledično obsodb. Cilj je torej dosežen, ni pa dosežena pravica, ki naj bi bila v pravu neko splošno vodilo. Z zavedanjem tega so se v 60. letih 20. stoletja uveljavile v zbiranje informacij usmerjene tehnike, ki težijo k pridobivanju verodostojnih in relevantnih informacij o obravnavanem dogodku. Tu prevladuje po svetu splošno sprejet PEACE model zasliševanja, ki temelji na vzpostavitvi pristnega odnosa med preiskovalcem in intervjuvancem, kar med njima ustvari pozitivno vzdušje in vodi do sodelovanja intervjuvanca ter dosege cilja razgovora. Uporabo modela PEACE podpirajo tudi spoznanja teorije reaktance, ki v svojem bistvu pravi, da vsiljevanje določenega mnenja, mišljenja posamezniku pri njem povzroči odpor, zaradi česar postane še manj dovzeten za naša prepričevanja. Odpor oziroma upor se kaže tako, da se posameznik obnaša ravno nasprotno od z naše strani pričakovanega. Že ta teza, ki v grobem predstavlja bistvo teorije reaktance, podpira uporabo PEACE modela. Empatija preiskovalcev, njihova sproščenost, odprtost torej povzročijo enak odziv pri intervjuvancu, ki je zaradi teh in še mnogih drugih etičnih lastnosti bolj pripravljen sodelovati z nami. Sodelovanje intervjuvanca s pravim motivom, to je izpoved resnice z namenom spoznanja resnice, ne pa zavajanje preiskovalca, pa je pogosto ključno za uspešno razrešitev primera, saj običajno samo dokazi niso dovolj za obsodbo. Preiskovalni intervju, izveden po modelu PEACE, bi se torej moral uveljaviti kot splošno vodilo za izvedbo razgovora z osebami, ki so kakorkoli vpletene oziroma povezane s posameznim primerom kaznivega dejanja, saj predstavlja etično zasledovanje pravega cilja zaslišanj.
Ključne besede: intervju, preiskovalni intervju, zaslišanje, zbiranje informacij, kriminalistično preiskovanje, forenzična psihologija, teorija reaktance, magistrska dela
Objavljeno: 17.02.2017; Ogledov: 85; Prenosov: 26
.pdf Polno besedilo (788,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici