| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 4270
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgorelost policistov v času COVID-19 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Manca Lebeničnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Stres in izgorelost se v današnjem času pogosteje pojavljata tako med posamezniki kot tudi v poklicnem svetu. Za enega izmed bolj stresnih poklicev velja policijski poklic. Z opravljanjem številnih nalog se policisti izpostavljajo nevarnim in nepredvidljivim situacijam, zato so posledično bolj podvrženi stresu in v primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije izgorelost. Izgorelost je stanje telesne, duševne in čustvene izčrpanosti, ki je posledica dolgotrajnega stresa. Nastane zaradi preobremenjenega dela, nesposobnosti doseči želene rezultate oziroma kadar posameznik ni zmožen slediti delovnim zahtevam. Zaradi tega je ključnega pomena pravočasno odkrivanje oziroma ugotavljanje odstopanj pri vsakem zaposlenem. Nezmožnost obvladovanja lastnih občutkov ima lahko na dolgi rok večjo škodo, zato se v policiji zavzemajo za razne delavnice in psihološko podporo policistom. V primeru neustreznega zdravljenja se lahko razvije PTSM, kateri lahko sledi zloraba alkohola in drog. V obdobju koronavirusa, ki je Slovenijo doletel leta 2020, so v večji meri nadzorni varnostni organi morali opravljati terensko delo in tako niso imeli možnosti dela od doma. Policisti so v času epidemije koronavirusa poleg vsakdanjega rutinskega dela morali upoštevati dodatne ukrepe za uspešno zajezitev okužbe. Ti so se v zelo kratkem času neprestano spreminjali. Delo v tem času je za policiste pomenilo večji obseg dela na terenu in posledično večjo dovzetnost za okužbo s covidom-19. Med tem časom je bila ključnega pomena tudi komunikacija z ljudmi, saj so bili zaradi stanja in ukrepov v državi nerazumevajoči. V zaključnem delu smo s pomočjo pregleda literature predstavili še ostale posledice stresa in izgorelosti pred časom epidemije. Prav tako smo se osredotočili na posledice izgorelosti in kako se le te kažejo v zasebnem življenju. Da bi ugotovili obremenjenost z delom v času epidemije in okoliščine, ki privedejo do izgorelosti, smo opravili intervju z dvema policistoma iz Policijske postaje Ljubljana Center.  
Ključne besede: policisti, izgorelost, stres, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 69; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Psihopatska osebnost na vodilnih položajih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Sara Cenin, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vodje soočajo z veliko preizkušnjami. Ker se okolje zaradi različnih groženj in globalizacije nenehno spreminja, je pomembno, da se na vodilnem položaju znajde ambiciozni vodja, z moralno presojo in čustveno zrelostjo, ki se lahko dvigne nad lastno ozko umerjenostjo in vodi z integriteto. Ko se na čelu vodilnega položaja znajdejo psihopatske osebe, je smiselno pomisliti, kako lahko te osebe vplivajo, ne samo na države in podjetja, ampak družbo nasploh. Psihopatija je definirana kot osebnostna motnja, ki je rezultat genetike in okolja, ni ozdravljiva, lastnosti pa ostajajo stabilne skozi celo življenje. Znano je, da je veliko psihopatov v zaporih, manj znano pa je, da se jih veliko tudi znajde na visokih položajih, kjer se skoncentrirajo na moč, nadzor in prevlado. Tukaj nastopi razlika med uspešnimi in neuspešnimi psihopati, ki se kategorizirajo v različne tipe. Prilagoditvene lastnosti, ki so prisotne pri uspešnih psihopatskih posameznikih, kot so očarljivost, karizma in manipulativne sposobnosti, je zlahka zamenjati kot kompetence dobrih vodij, kar jih uspe pripeljati do vodilnega položaja. Zdi se, da je moč psihopatov prisotna na področjih, kjer se sprejemajo pomembne odločitve, ki vplivajo na milijone ljudi. Psihopati in njihova želja po prevladi in dominaciji je glavno gonilo za vzpon na vodilni položaj. Ko se le znajdejo na samem vrhu, pa jim njihove mnoge slabe karakteristike, kot so egocentričnost, grandioznost, manipulativnost, patološko laganje, sebičnost in druge onemogočajo, da bi bili učinkoviti in dobri vodje.
Ključne besede: psihopatska osebnost, karakteristike psihopatov, tipi psihopatije, vodilni položaji, dominanca, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 63; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
24. dnevi varstvoslovja, Podčetrtek, 13. in 14. junij 2023 : zbornik povzetkov
2023, zbornik

Opis: Prispevki 24. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in oseminštirideset povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik policijske dejavnosti, zasebnega varovanja, pritožbenih postopkov, varnosti v lokalnih skupnostih, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, nasilja, detektivske dejavnosti, izvrševanja kazenskih sankcij, kibernetske varnosti, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 56; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Sprožilna situacija in dokazni standardi : diplomsko delo visokošolski študijski program [i. e. visokošolskega študijskega programa] Varnost in policijsko delo
Matic Babič, 2023, diplomsko delo

Opis: Za pričetek izvajanja pooblastil in nalog policija načeloma potrebuje sprožilno situacijo, oziroma izpolnitev določenih pogojev s strani posameznika, ki dovoljujejo pričetek izvajanja pooblastil in nalog ter s tem poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine. Z namenom, da se zoper osebo v postopku ne bi zlorabila ali prekoračila pooblastila s strani organov, ki vodijo postopek, pa je zakonodajalec sestavil varnostni mehanizem. Ta varnostni mehanizem sestavljajo varnostni in dokazni standardi, ki stremijo k temu, da se za dosego cilja uporabi najmilejše pooblastilo, saj se s tem na najmilejši možen način posega v posameznikovo življenje in zasebnost. Namen diplomske naloge je bralcem predstaviti sprožilno situacijo oziroma zakonsko določene pogoje za začetek policijskega postopka. Pri diplomskem delu smo si v zvezi z nalogo zastavili tri hipoteze, ki se nanašajo na policijske posege v človekove pravice in temeljne svoboščine. Opisali smo dokazne standarde in razloge za sum storitve kaznivega dejanja, varnostne standarde in verjetnosti pričakovanja, ter z izvlečki Zakona o kazenskem postopku, Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o nalogah in pooblastilih policije pregledali dokazne in varnostne standarde v razmerju s posameznimi pooblastili policije s poudarkom-ločnico med »policist sme« in »policist lahko«. Analizirali smo primer odločbe Ustavnega sodišča glede rutinske kontrole prometa, tehtali policijska pooblastila v razmerju do varovanja človekovih pravic na protestnih shodih leta 2020 in primerjali tudi sprožilne situacije pri delu univerzitetne policije v Arkansasu v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: policijska pooblastila, sprožilna situacija, dokazni standardi, varnostni standardi, človekove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (806,37 KB)

5.
Znanstveno raziskovanje in pedagoška dejavnost Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru : (1973–2023)
2023

Opis: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2023 praznuje 50. obletnico svojega obstoja. Enajst prispevkov predstavlja razvoj fakultete na znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem področju. Prispevki o razvoju raziskovanja, raziskovalnih projektih, doktorskem študiju in razvoju raziskovalnega kadra, o izobraževalnih programih, posamičnih področjih razvoja na področju policijske dejavnosti, varnostnih ved, kriminologije, informacijske varnosti, kriminalistike, prava in splošnih družboslovnih tem tvorijo celostno sliko razvoja Fakultete za varnostne vede in njenih predhodnic v zadnjih petdesetih letih ter postavljajo pred bralca razmislek o razvoju fakultete v prihodnje. Poleg prispevkov avtorjev s Fakultete za varnostne vede smo objavili tudi recenzije uglednih strokovnjakov s področja družboslovja, kriminologije in forenzične psihologije o njihovih pogledih na razvoj varstvoslovja v zadnjih petdesetih letih.
Ključne besede: Fakulteta za varnostne vede, jubilej, 50 let, raziskovanje, znanstveni razvoj, varnostne vede
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 45; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (6,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Okoljska degradacija kot posledica rudarjenja v Zasavju : magistrsko delo
Dejan Rašković, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo analizirali in predstavili razvoj dogajanja v zasavski regiji po odločitvi, da se gre v likvidacijo družbe RTH in hkrati v zaključitev dejavnosti rudarjenja, ki je predstavljala del zasavske tradicije okoli 250 let. Rudarjenje je dolgo časa predstavljalo temelj ekonomskega, sociološkega, kulturološkega in vsakega drugega razvoja Zasavja. Država je po odločitvi o zaprtju rudnika sprejela Zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik in postopnem prestrukturiranju regije. Navedeni zakon je bil sprejet z namenom, da bi stanje okolja po rudarjenju v največji možni meri povrnili v prvotno stanje, obenem pa je država želela preprečiti tudi ekonomski zlom Zasavske regije in potencialno težko socialno situacijo. Sama magistrska naloga je v veliki meri vezana na preučevanje uspešnosti implementacije navedenega zakona v praksi, saj so od navedenega procesa bili v največji meri odvisni tudi nadaljnji ekonomski razvoj, naravovarstvena dejavnosti in kakovost samega življenja v Zasavski regiji po obdobju rudarjenja. Skozi naše preučevanje navedenega področja smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je rudarska dejavnost trajno degradirala okolje. Zanimala sta nas uspešnost samega procesa zapiranja rudnika ter v kolikšni meri je bilo uspešno izvedeno razvojno prestrukturiranje zasavske regije. Ko govorimo o sanaciji degradiranega okolja kot tudi o prestrukturiranju regije, menimo, da ta dva procesa še nista popolnoma zaključena. Po našem mnenju država po odločitvi o likvidaciji družbe RTH ni imela pravega odgovora za reševanje problemov, ki so nastali z odločitvijo o zaključku rudarske dejavnosti. Rešitve, ki so bile predlagane v Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, so bile nezadostne za reševanje prihajajočih problemov v regiji, obenem pa so bila nezadostna tudi sredstva, ki so bila namenjena za njihovo uveljavitev v praksi. Da so naše ugotovitve pravilne, nakazujejo številni ekonomski in demografski podatki, ki smo jih skozi magistrsko nalogo tudi prikazali in podrobneje preučili. Po zaključku magistrske naloge smo dobili vtis, da je Zasavje v obdobju rudarjenja dalo veliko žrtev za celotno državo, vendar ne moremo reči, da se je enako zgodilo tudi v obratni smeri po končanju rudniške dejavnosti.
Ključne besede: okoljska degradacija, rudarjenje, prestrukturiranje, sanacija, onesnaženost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 49; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (737,50 KB)

7.
Viktimizacija oseb s posebnimi potrebami : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tina Adamič, 2023, diplomsko delo

Opis: Osebe s posebnimi potrebami so zaradi ovir pri iskanju pomoči oziroma prepoznavanju kaznivih dejanj še posebej izpostavljene tveganju za potencialne zlorabe. Skozi zgodovino so bile žrtve neugodnih socialnih razmer, stigmatizacije, zapostavljenosti in zatiranja. Zaradi tovrstne obravnave so lahko nemalokrat prikrajšane za razna izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, osnovno zdravstveno oskrbo ter polno sodelovanje v vseh življenjskih vidikih, vključno z lastnim odločanjem. Miti in stereotipi, odvisnost od drugih, stopnja invalidnosti, izoliranost od družbe in neseznanjenost z zakonskimi pravicami jih še dodatno spravijo v ranljivejši položaj za psihične ali fizične zlorabe ter zanemarjanje. Kazniva dejanja zoper osebe s posebnimi potrebami nemalokrat ostanejo neprijavljena zaradi strahu pred izpostavljenostjo, izgube oskrbovalca, nezaupanja v policijo, neprepoznavanja situacije kot kaznive ali sramovanja dogodka. Tveganje za viktimizacijo lahko zmanjšamo z usposabljanjem, specializacijo policijskih enot in lažjim dostopom do izvajalcev storitev nevladnih organizacij, ki podpirajo invalide pri njihovem opolnomočenju.
Ključne besede: viktimizacija, osebe s posebnimi potrebami, zloraba, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 14; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (914,29 KB)

8.
Kriptografija v svetu kvantnih računalnikov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nejc Šircelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen te diplomske naloge je raziskati vpliv kvantnih računalnikov na kriptografijo in razvoj post-kvantne kriptografije. V diplomski nalogi širši javnosti predstavimo koncept kriptografije in kvantnih računalnikov ter identificiramo problem, ki ga kvantni računalniki predstavljajo trenutnim kriptografskim algoritmom, kateri so podlaga za celotno informacijsko varnost. Diplomska naloga opisuje osnovna načela kriptografije in kvantne mehanike. Poglablja se v široko uporabljene kriptografske algoritme ter razvoj in delovanje kvantnih računalnikov. Raziskuje tudi izzive, ki jih predstavljajo kvantni računalniki na področju kriptografije in njihovo zmožnost razreševanja trenutno najbolj uporabljenih kriptografskih algoritmov. Kot posledica tega pa predstavi post-kvantno kriptografijo in nekatere trenutne post-kvantne kriptografske algoritme. Na koncu pa analizira in pregleduje vlogo inštitucij in njihovih prizadevanj pri napredku post-kvantne kriptografije in kvantnega računalništva na svetovni, Evropski in Slovenski ravni.
Ključne besede: kriptografija, kvantno računalništvo, post-kvantna kriptografija, algoritmi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 7; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
Nasilje v družini v času pandemije - sistematični pregled študij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tinkara Flis, 2023, diplomsko delo

Opis: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje. Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo. Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Ključne besede: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 12; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

10.
Korupcijska tveganja v medijih : magistrsko delo
Lara Pavli, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana korupcija v medijih, ki predstavlja veliko grožnjo verodostojnosti in objektivnosti medijskih organizacij. Korupcija se manifestira v različnih pojavnih oblikah, ki vključujejo pristransko poročanje, manipulacijo z informacijami, podkupovanje in navzkrižja interesov. K ohranjanju medijske korupcije prispevajo številni dejavniki tveganja, ki obsegajo nepreglednost lastništva medijev, nezadostno zavezanost novinarskim etičnim standardom in politični pritiski pri poročanju. Prikrite zainteresirane strani lahko izkoristijo pomanjkanje preglednosti za prikrito uveljavljanje svojih interesov. Poleg tega pa pomanjkanje trdnih regulativnih okvirjev in mehanizmov še dodatno poslabšuje to vprašanje. Posledice korupcije v medijih so obsežne in škodljive, saj spodkopavajo demokratične postopke. Za reševanje tega problema je potrebno vzpostaviti strog regulativni nadzor, zagotoviti neomajno spoštovanje novinarske etike, se zavzeti za transparentne lastniške strukture in spodbujati čuječnost javnosti. Z odpravljanjem teh dejavnikov tveganja si lahko prizadevamo za ponovno vzpostavitev novinarske integritete in zaščito nepogrešljive funkcije medijev pri oblikovanju informiranih in suverenih državljanov. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno trenutno stanje medijev po svetu in v Sloveniji. Osrednji del predstavljajo pojavne oblike ter dejavniki tveganja za pojav korupcije v medijih. Na koncu pa so predstavljeni rezultati raziskave o percepciji javnosti o korupciji v medijih.
Ključne besede: korupcija, mediji, medijske organizacije, dejavniki tveganja, pojavne oblike, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 11; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 0.44 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici