| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 3840
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Regulacija zasebnih subjektov za delo na kriznih žariščih
Mitja Prešljić, 2021, master's thesis

Abstract: V današnjem času je potreba po varnosti na samem vrhu prioritet vsakega posameznika. Varnost pa se lahko dojema tudi povsem drugače. In sicer kot tržno dejavnost. To pa predstavljajo zasebni subjekti, ki zagotavljajo varnost s svojimi zaposlenimi in opremo, ki jo pri svojem delu uporabljajo. V magistrskem delu je prikazano, na kakšen način zagotavljajo varnost zasebni subjekti na kriznih žariščih. Z vidika kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je treba poseben poudarek nameniti zakonski ureditvi nad omenjenimi subjekti. Zakonodaja v Sloveniji natančno definira delovanje zasebnih subjektov, bodisi kadar govorimo o zasebnih varnostnih podjetjih ali detektivih. V magistrskem delu smo spoznali, da največji del panoge varovanja na kriznih žariščih predstavljajo zasebna vojaška podjetja. S tem namenom smo se podrobno osredotočili prav na njihovo delovanje. Slovenska zakonodaja sicer ustanovitev teh podjetij ne dopušča. V tujini je delovanje zasebnih vojaških podjetij veliko pogostejše. V svetu so najbolj znana podjetja iz ZDA, v zadnjem času pa je vse bolj opaziti tudi ruske pogodbenike. V Rusiji zasebnih vojaških podjetij ne odobravajo, vendar tako imenovani »pogodbeniki« izvajajo popolnoma enake naloge kot zasebna vojaška podjetja. Zasebna vojaška podjetja s seboj prinašajo veliko prednost – so veliko učinkovitejša. Vendar pa pogosto svoje cilje dosegajo na nezakonit način. Na tem mestu velja opozoriti na pomen nadzora nad omenjenimi subjekti, ki je velikokrat zelo površen, saj je glavni naročnik omenjenih storitev prav vlada. Na koncu magistrskega dela je prikazana medijska analiza nad poročanjem medijev o delu zasebnih vojaških podjetij. Teh poročanj je bistveno premalo. Mediji so tisti akter, ki s svojim poročanjem »pritiska« na te subjekte ter obvešča javnost. S tega vidika je pomembno, da se poročanje medijev na to tematiko poveča.  
Keywords: magistrska dela, zasebna vojaška podjetja, plačanci, zakonski vidik, medijska analiza
Published: 19.04.2021; Views: 23; Downloads: 2
.pdf Full text (836,55 KB)

2.
Modeli pogajanj v kriznih situacijah
Klara Gramc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Cilj vsakega pogajanja je ustvariti kompromis med obema stranema. Ta naloga pa ni tako enostavna, kot se mogoče sliši, predvsem kadar govorimo o pogajanju v kriznih situacijah. V diplomskem delu so podani različni modeli pogajanj, ki jih uporabljajo profesionalni pogajalci pri kriznem pogajanju. Opisana je krizna situacija in katere so njene stopnje. V nadaljevanju je opredeljeno pogajanje, in sicer njegovi začetki, ki segajo že v biblijske čase ter vsi pomembnejši akterji, ki so vpleteni v celoten proces. Osrednji del diplomskega dela se osredotoča na modele pogajanj. Opisanih je sedem modelov, ki se jih pogajalci poslužujejo pri pogajanju. Ne glede na to, kateri model pogajalec uporablja, obstajajo osnovni elementi, ki so priporočljivi pri vseh kriznih pogajanjih. Modeli so si med seboj različni, vendar imajo kljub temu tudi določene podobne karakteristike. Zavedati se je treba, da je rešitev situacije odvisna od komunikacije med pogajalcem in storilcem. Kadar je komunikacija med njima slaba ali pa je v najslabšem primeru sploh ni, to predstavlja slab znak za uspešno rešitev. Zato so v diplomskem delu predstavljena tudi splošna komunikacijska načela, ki so priporočena za pogajalce. Že samo pogajanje je zahteven proces, kadar pa vpleteni storilci trpijo za duševno motnjo, je pogajanje še toliko bolj oteženo. Za lažje razumevanje, s čim se soočajo pogajalci, so opisane najpogostejše duševne motnje in podana priporočila, kako ravnati s tovrstnimi storilci.
Keywords: diplomske naloge, pogajalec, storilec, krizna situacija, pogajanje, komunikacija
Published: 14.04.2021; Views: 55; Downloads: 36
.pdf Full text (1,03 MB)

3.
Delo in izgorelost pravosodnih policistov
Lilijana Resnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Keywords: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Published: 14.04.2021; Views: 36; Downloads: 15
.pdf Full text (927,02 KB)

4.
Vloga detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
Indira Hafizović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vedno bolj se zmanjšuje zaupanje državljanov v avtoriteto in vladne preiskovalne organe tako doma kot v tujini, hkrati pa se povečuje potreba po varnosti. Posledično se vse pogosteje posega po detektivih, za katere so prepričani, da so bolj kritični in nepristranski. Detektivi s svojim delom razbremenijo prenatrpanost dela policistov in sodišč ter so dobrodošla in cenjena dodatna pomoč, kljub temu da še ni zakonodaje, ki bi urejala medsebojno sodelovanje. Diplomsko delo se osredotoča na preučitvi in medsebojni primerjavi vloge detektivov v (pred)kazenskem postopku v Republiki Sloveniji in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomsko delo je narejeno z namenom, da se ugotovi, ali je v obeh primerjanih državah prepoved preiskovanja kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in ali detektivi pričajo na sodišču in posredujejo zaupne podatke ter, če velja nezdružljivost poklica detektiva in odvetnika. Poleg tega ponazori ključno vlogo detektiva v (pred)kazenskem postopku, kjer je sodelovanje z odvetniki predstavljeno v smislu preučevanja in podkrepitve primera, medtem ko do sodelovanja s policijo pride le občasno, in sicer pri predaji primera. Na koncu je bil opravljen intervju z detektivko o detektivski dejavnosti in o njihovem delu ter medsebojnih odnosih med policijo in odvetniki. Ugotovili smo, da detektivi v primerjanima državama ne smejo preiskovati kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Na sodišču veljajo za izurjene priče ter so se na poziv primorani odzvati in predati zaupne podatke, medtem ko nezdružljivost poklica velja samo v Sloveniji, nasprotno pa te prepovedi v Združenem kraljestvu nimajo.
Keywords: diplomske naloge, vloga detektivov, detektivi, policija, (pred)kazenski postopek, odvetniki
Published: 14.04.2021; Views: 19; Downloads: 3
.pdf Full text (651,78 KB)

5.
Reševanje in preiskovanje pomorskih nesreč tovornih ladij
Darko Tunanović, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Naravne in druge nesreče nenehno ogrožajo človeštvo, zaradi napredka družbe pa nesreče povzročajo čedalje večjo škodo. Ena izmed oblik, v katerih praviloma prihaja do večjih posledic, so tudi pomorske nesreče z udeležbo tovornih ladij. Čeprav je slovenska obala s 46,6 kilometra med krajšimi v Evropi, je število ladij, ki plujejo po slovenskem morju, visoko, predvsem zaradi dobro razvitega tovornega pristanišča v Kopru in dejstva, da po slovenskem morju poteka tudi plovna pot za bližnja italijanska pristanišča v Monfalconeju in Trstu. Poleg tega se število tovornih ladij, ki plujejo po slovenskem morju, vsakoletno povečuje, kar povečuje tudi možnosti za nastanek pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij. Majhnost slovenskega morja in majhno število pomorskih nesreč imata lahko tudi negativne posledice, saj se zaradi majhnega števila nesreč področje zanemari, zaradi pomanjkanja izkušenj in prakse na področju reševanja nesreč pa lahko pride do neustreznega odziva na nesrečo, kar po nepotrebnem povzroči hujše posledice ob morebitni nesreči. Hujše in nepotrebne posledice lahko preprečijo ustreznost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter ustrezna opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje organov zaščite, reševanja in pomoči, zadolženih za interveniranje ob hujših nesrečah tovornih ladij. Preverili smo opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvideni za reševanje pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij, ter možnosti mednarodnega sodelovanja. Opravili smo tudi analizo pomorske nesreče iz leta 2017, ko je v slovenskem morju pri Debelem rtiču nasedel tanker Capodistria, ki je iz Trsta v Koper prevažal dizelsko gorivo. Ugotovili smo, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč, zadolžene za interveniranje ob pomorskih nesrečah tovornih ladij, dobro opremljene, vendar slabo usposobljene. Medsebojno sodelovanje je dobro, vendar so še možnosti napredka, na področju mednarodnega sodelovanja pa smo ugotovili, da je področje teoretično dobro urejeno, praktične izvedbe pa zaradi pomanjkanja prakse ni bilo možno preveriti. Pri analizi pomorske nesreče z udeležbo tankerja Capodistria smo ugotovili neustrezen prvi odziv na nesrečo, v kasnejši fazi pa dobro sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Keywords: diplomske naloge, pomorska nesreča, tovorna ladja, reševanje, morje
Published: 12.04.2021; Views: 32; Downloads: 16
.pdf Full text (1,22 MB)

6.
Odnos slovenske družbe do nasilja v družini
Mia Slapšak, 2021, master's thesis

Abstract: Nasilje v družini pomeni uporabo tako psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja, kot tudi zanemarjanje drugega družinskega člana. Družinske člane med seboj povezujejo sorodstvene ali čustvene vezi, ali pa so te med njimi nekoč obstajale. V magistrskem delu smo se osredotočili na toleranco do nasilja v družini. V prvem delu je bil podrobneje predstavljen pojem nasilja v družini, njegove vrste, žrtve in posledice, ki jih za seboj pusti. Predstavljene so bile naloge in delovanje institucij, ki so pomembne z vidika odkrivanja, preprečevanja in obravnavanja nasilja v družini. Tako je lažje razumeti predstavljen pojem tolerance in cilj, h kateremu stremimo - ničelna toleranca do nasilja v družini. Na tem nivoju se poleg dela institucij zahteva tudi delovanje širše družbe, predvsem z vidika odzivanja na zaznano nasilje, kar pa je močno povezano s stopnjo tolerance, ki velja znotraj določene družbe. V drugem, raziskovalnem delu, nas je zanimalo, kaj družba sploh dojema kot nasilno in nesprejemljivo. Raziskava je pokazala, da že skoraj vsak pozna pojav nasilja v družini, največkrat iz medijev. Drugi se s tovrstnim nasiljem srečujejo pri opravljanju svojega poklica ali pa pojav poznajo od sorodnikov, znancev in prijateljev. Nekaj pa jih je navedlo, da so bili sami žrtve nasilja v lastni družini, tako kot otroci ali pozneje v odraslem življenju (n = 17). Najpogosteje doživeta vrsta nasilja je bilo psihično nasilje (83,3 %) , prisotno v več primerih pa je bilo tudi fizično (61,1 %) in spolno nasilje (38,9 %). Take lastne izkušnje z nasiljem niso bile pomembno povezane s toleranco do nasilja v družini. Ta prav tako ni povezana s spolom, saj raziskava ni pokazala statistično značilnih razlik med moškimi in ženskami v njihovem odnosu do nasilja v družini. Stopnja tolerance ali sprejemljivost nasilja pa je povezana s tem, kdo je žrtev nasilja v družini, pri čemer se kaže večja občutljivost in pripravljenost prijavljanja nasilnih ravnanj, ko so žrtve otroci, ki spadajo med najranljivejše skupine žrtev. Pomembno vlogo pri ozaveščanju družbe o pojavu in vrstah nasilja v družini in glede na mnenje tudi pomembno vlogo pri preprečevanju in spodbujanju prijav nasilja imajo mediji, kjer pa raziskava ni pokazala bistvenih razlik med tistimi, ki so ozaveščeni o problematiki in neozaveščenimi.
Keywords: magistrska dela, nasilje, družina, nasilje v družini, toleranca, odzivanje, ozaveščanje
Published: 07.04.2021; Views: 40; Downloads: 36
.pdf Full text (1,60 MB)

7.
Vrstniško nasilje v zasavskih srednjih šolah
Mateja Napret, 2021, master's thesis

Abstract: Medvrstniško nasilje je zelo kompleksen pojav, ki je dandanes prisoten tako rekoč v vsaki šoli. Kljub temu, da je bil pojav že v prejšnjem stoletju zelo razširjen, so mu posvečali zelo malo pozornosti. Prav to odlašanje in sprenevedanje, da se kaj takšnega na šolah ne dogaja/ne more zgoditi pa bi lahko bil razlog za tragedijo, ki se je zgodila leta 1982 na Norveškem. Trije otroci stari od 10 do 14 let, so zaradi trpinčenje vrstnikov takrat storili samomor. To pa je bil povod, da so leto za tem osnovne šole uvedle nacionalni program proti medvrstniškemu nasilju med učenci. Medvrstniško nasilje se od takrat ni dosti spremenilo. Še vedno velja, da o tej obliki nasilja govorimo takrat, ko je nek posameznik (učenec/dijak), dlje časa oziroma v nekem časovnem obdobju večkrat izpostavljen agresivnemu dejanju oziroma takšnim in drugačnim negativnim dejanjem s strani vrstnikov (enega/več). Omenjena negativna dejanja delimo v sedem kategorij medvrstniškega nasilja: verbalno nasilje, izločenost iz skupine, fizično nasilje, širjenje lažnih govoric, jemanje denarja ali poškodovanje tuje stvari, prisiljenost v nekatera početja in rasno nasilje. Poznamo pa tudi tri posebni oblike medvrstniškega nasilja, in sicer spolno nasilje, spletno nasilje (novejša oblika) in medvrstniško nasilje do učencev s posebnimi potrebami. Katere oblike medvrstniškega nasilja se bo nasilnež (storilec) posluževal, je odvisno predvsem od žrtve. V primeru, da gre za tipično žrtev, ki je negotova, previdnejša, sramežljiva in zaprta vase, bo dovolj le nekaj verbalnih žaljivk ali širjenje lažnih govoric, da se bo le-ta sesula in počutila manj vredno. V primerih, ko pa imamo netipično žrtev, ki se s svojimi osebnostnimi lastnostmi zlahka zoperstavi nasilnežu pa v večini primerov do medvrstniškega nasilja ne pride, saj nasilnež spozna, da njegovo početje ni smiselno in si najde drugo žrtev. Zelo pomembno pri vsem tem pa je, da se vprašamo, zakaj določeni posamezniki sploh vršijo medvrstniško nasilje nad svojimi vrstniki in jih v množici otrok/mladostnikov prepoznamo ter pravočasno izločimo oziroma se z njimi pogovorimo. O medvrstniškem nasilju, smo povprašali tudi dijake Zasavskih srednjih šol (anketni vprašalnik) in na podlagi njihovih odgovorov s pomočjo analize z različnimi multivariatnimi metodami, dobili odgovore, katere oblike medvrstniškega nasilja prevladujejo, kje se medvrstniško nasilje najpogosteje izvaja, kako dijaki reagirajo, če so priča medvrstniškemu nasilju, komu bi zaupali svojo izkušnjo itd.
Keywords: magistrska dela, nasilje, vrstniki, vrstniško nasilje, žrtve, srednja šola, Zasavje
Published: 07.04.2021; Views: 38; Downloads: 9
.pdf Full text (2,23 MB)

8.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice
Patricija Bukovinski, 2021, master's thesis

Abstract: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Keywords: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Published: 07.04.2021; Views: 33; Downloads: 3
.pdf Full text (1,61 MB)

9.
Vloga interventnih služb pri kriznih dogodkih: študija primera Občine Krško
Roman Kodrič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava vlogo interventnih služb pri kriznih dogodkih na območju Občine Krško. Med interventne službe, ki najpogosteje posredujejo ob pojavu različnih kriznih dogodkov, kot so npr. naravne in prometne nesreče, spadajo Policijska postaja Krško, Poklicna gasilska enota Krško in Služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Krško. Skupno vsem tem službam je, da ob posredovanju na intervencijah, na katere so poslane, svoje naloge opravijo na visoko profesionalnem nivoju, kar lahko dosežejo le z visoko mero usposobljenosti in sodelovanja. Področje dela in ukrepanja interventnih služb ob kriznih dogodkih je opredeljen v nalogah, ki jih imajo te službe določene z zakoni in usmeritvami, in so se po njih dolžne ravnati in jih upoštevati. V diplomskem delu je to opredeljeno z deskriptivno metodo, s katero so posamezne službe in njihove naloge tudi predstavljene. Namen diplomskega dela je predstaviti in preučiti tudi krizno upravljanje, sodelovanje in vodenje ob kriznih dogodkih, ter predstaviti, kako te službe takrat funkcionirajo. S pomočjo opravljenih intervjujev, ki smo opravili s predstavniki posameznih interventnih služb na lokalnem nivoju, in predstavljene vaje »Goreče ljubosumje« so v diplomskem delu prestavljene pomanjkljivosti, s katerimi se posamezne službe pri interveniranju srečujejo. Diplomsko delo prav tako ugotavlja, v kolikšni meri so posamezne službe seznanjene z načrti v primeru pojava kriznih dogodkov ter ali se njihova usposobljenost skozi vaje in različna usposabljanja, na katerih sodelujejo, ustrezno in redno preverja.
Keywords: diplomske naloge, interventne službe, sodelovanje, policija, poklicna gasilska enota, služba nujne medicinske pomoči
Published: 01.04.2021; Views: 73; Downloads: 46
.pdf Full text (847,77 KB)

10.
Medvrstniško nasilje na osnovnih šolah v Kamniku
Andrejka Drolc, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu bomo spoznali teoretični in raziskovalni vidik medvrstniškega nasilja. Na nasilje v šolah vplivajo različni dejavniki (ekonomski status, družbeni status, videz …). V šolah je mogoče zaznati veliko tipov in oblik nasilja. Poleg medvrstniškega nasilja zaznamo tudi nasilje učencev nad učitelji, ki je dokaj pogost pojav (razni vzdevki učiteljem, motenje pouka …). Med najpogostejše tipe vrstniškega nasilja štejemo fizično ali verbalno nasilje, psihično nasilje, ekonomsko nasilje, rasistično in spolno nasilje ter dokaj novo in zelo razširjeno spletno nasilje, ki je po mnenju strokovnjakov samo podaljšek nasilja, ki se dogaja v šolah. Otroke, ki so žrtev nasilja, prepoznamo predvsem po prestrašenosti. Žrtve postanejo predvsem zato, ker so izolirani in osamljeni ter na nasilje odreagirajo z jokom. Medtem ko je nasilnež učenec, ki je nasprotje žrtvi, je videti močnejši ter je samozavesten z veliko prijateljev. Pri nasilju so ključni tudi opazovalci, saj so velikokrat oni tisti, ki še dodatno spodbujajo nasilje. Vzrok za izvajanje nasilja je v večini primerov posledica neurejenega domačega okolja ali osebnih težav (družinsko nasilje). Pri preventivi nasilja mora biti šola strokovna in mora otroku priti naproti v primeru težav, tudi ko gre za sankcioniranje povzročiteljev, se je treba držati določenih pravil in protokolov. Na področju preventive in izobraževanja otrok o nasilju deluje zelo veliko neprofitnih in nevladnih organizacij, ki sporočajo, da nasilje ni rešitev, temveč težava, ki jo je treba odpraviti. Skozi analizo pa smo ugotovili, da je več nasilja prisotnega na mestnih šolah in da se fantje nagibajo k fizičnemu nasilju, dekleta pa k psihičnemu nasilju. Opazili smo, da se največ nasilja pripeti na šolskih hodnikih ali stopniščih. Žrtve o tem, da so tarča nasilnih učencev, največkrat poročajo prijateljem ali delavcem na šoli. Iz analize lahko tudi potrdimo, da učitelji dobro delajo na preventivi nasilja.
Keywords: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, Kamnik, mladostniki
Published: 01.04.2021; Views: 34; Downloads: 16
.pdf Full text (796,20 KB)

Search done in 3.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica