SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1590
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Hiperbolična geometrija in regularna tlakovanja
Barbara Arcet, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava hiperbolično geometrijo in regularna tlakovanja v njej. Hiperbolična geometrija je ena izmed treh možnih geometrij poleg evklidske in sferične. V tem magistrskem delu si podrobneje ogledamo regularna tlakovanja, t.j. pokritja ravnine s samimi skladnimi pravilnimi mnogokotniki. V tem pogledu smo v evklidski in sferični geometriji precej omejeni, saj v prvi obstajajo le trije primeri regularnih (platonskih) tlakovanj, v drugi pa pet. V hiperbolični geometriji jih obstaja neskončno. Magistrsko delo je organizirano v tri dele. Najprej spoznamo osnove hiperbolične geometrije, opišemo njen razvoj skozi zgodovino ter si ogledamo tri modele za njeno predstavitev. Drugi del je namenjen lastnostim hiperbolične geometrije ter njeni primerjavi z evklidsko in sferično geometrijo. Definiramo razdaljo med poljubnima točkama, ogledamo si ukrivljenost ploskve in kote trikotnikov v vseh treh geometrijah. Seznanimo se s Pitagorovim izrekom, zapisanim tudi v okviru sferične in hiperbolične geometrije. V zadnjem delu se osredotočimo na regularna tlakovanja v vseh treh omenjenih geometrijah ter predstavimo nekaj matematičnih umetnij neevklidske geometrije nizozemskega umetnika M. C. Escherja, katerih osnova so prav regularna tlakovanja v hiperbolični geometriji. Razmislimo tudi o razlogih in možnostih vpeljave hiperbolične geometrije v šolski pouk.
Ključne besede: hiperbolična geometrija, regularna tlakovanja
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 84; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (10,32 MB)

72.
Strong edge geodetic problem in networks
Paul Manuel, Sandi Klavžar, Antony Xavier, Andrew Arokiaraj, Elizabeth Thomas, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Geodesic covering problems form a widely researched topic in graph theory. One such problem is geodetic problem introduced by Harary et al. Here we introduce a variation of the geodetic problem and call it strong edge geodetic problem. We illustrate how this problem is evolved from social transport networks. It is shown that the strong edge geodetic problem is NP-complete. We derive lower and upper bounds for the strong edge geodetic number and demonstrate that these bounds are sharp. We produce exact solutions for trees, block graphs, silicate networks and glued binary trees without randomization.
Ključne besede: geodetic problem, strong edge geodetic problem, computational complexity, transport networks
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 78; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (657,86 KB)

73.
Mitigating the conflict between pitfall-trap sampling and conservation of terrestrial subterranean communities in caves
Peter Kozel, Tanja Pipan, Nina Šajna, Slavko Polak, Tone Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Subterranean habitats are known for their rich endemic fauna and high vulnerability to disturbance. Many methods and techniques are used to sample the biodiversity of terrestrial invertebrate fauna in caves, among which pitfall trapping remains one of the most frequently used and effective ones. However, this method has turned out to be harmful to subterranean communities if applied inappropriately. Traditionally, pitfall traps have been placed in caves solely on the ground. Here we present an optimized technique of pitfall trapping to achieve a balance between sampling completeness and minimal disturbance of the fauna in the cave. Monthly we placed traps for two days in two parallel sets, a ground trap and an upper one−just below the ceiling−along the cave. In the upper set, about 10% additional species were recorded compared to the ground set. Greater species diversity in the cave was the consequence of both the increased sampling effort and the amplified heterogeneity of sampled microhabitats. In caves sampled by traditional pitfall trapping, overlooked species may be a consequence of methodological biases, leading to lower biodiversity estimates. In our research, incidence-based estimations mostly surpassed abundance-based ones and predicted 95% coverage of the species richness within about two years of sampling. The sampling used contributes at the same time to both the more effective and less invasive inventory of the subterranean fauna. Thus, it may serve as an optional sampling to achieve optimal balance between required data for biodiversity and ecological studies, and nature conservation goals.
Ključne besede: biodiversity estimators, microhabitats, sampling effort, sampling techniques, biological inventories
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 73; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

74.
Antirombi
Zala Kaiser, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili definicijo in osnovne lastnosti štirikotnika, ki ni romb, ki mu pravimo antiromb. To je štirikotnik očrtan krožnici s središčem v težišču štirikotnika. Potem bomo 'odrezali' trikotnik ABC s premico, da bomo dobili antiromb. Pokazali bomo, da obstajajo tri premice, ki skupaj s stranicami trikotnika ABC, tvorijo šestkotnik, očrtan včrtani krožnici trikotnika ABC.
Ključne besede: Antirombi, tangentni štirikotniki, težišče štirikotnika, perspektivna trikotnika, baricentrične koordinate
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 141; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (932,62 KB)

75.
Aeromicrobium choanae sp. nov., nova vrsta aktinobakterije, izolirana iz sapišča vrtne penice
Polona Ber, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru preiskovanja bakterijske mikrobiote sapišč izbranih vrst ptic, je bil v predhodnih raziskavah iz sapišča vrtne penice (Sylvia borin) izoliran sev 9H-4 (Matjašič, 2016). Na osnovi delne sekvence gena za 16S rRNA je bil sev uvrščen v rod Aeromicrobium. Z namenom, da določimo njegov natančen taksonomski položaj, smo ga v pričujoči magistrski nalogi nadalje okarakterizirali z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi. Analiza celotnega nukleotidnega zaporedja genov za 16S rRNA je pokazala, da sev 9H-4 spada v rod Aeromicrobium z najbližjima sorodnima vrstama Aeromicrobium flavum in Aeromicrobium tamlense. Na osnovi sekvenc genov za 16S rRNA smo med vrstami iz rodu Aeromicrobium izračunali filogenetske odnose z metodo združevanja sosedov in konstruirali filogenetsko drevo. Sev 9H-4 v filogenetskem drevesu oblikuje samostojno vejo, dobro ločeno od najbolj sorodnih vrst. S preiskovanjem fenotipskih lastnosti seva 9H-4 smo ugotovili, da se ta sev od vrst A. flavum in A. tamlense razlikuje v sposobnosti hidrolize kazeina in pozitivni aktivnosti encimov β-galaktozidaze ter valin arilamidaze. S tankoplastno kromatografijo smo preiskali hidrolizat celične stene seva 9H-4 in ugotovili, da je sestavina peptidoglikana LL-diaminopimelična kislina. Nadaljnja primerjava genoma seva 9H-4 z genomoma referenčnih sevov Aeromicrobium flavum DSM 19355T in Aeromicrobium tamlense DSM 19087T na osnovi DNA-DNA hibridizacije, ki je bila narejena v sodelovanju z raziskovalno skupino iz zbirke mikroorganizmov BCCM/LMG v Belgiji, je odkrila manj kot 70% podobnosti z obema vrstama. Slednja analiza je potrdila, da Aeromicrobium sp. 9H-4 predstavlja novo vrsto bakterije. Sev 9H-4T smo opisali kot tipski sev za novo vrsto Aeromicrobium choanae (Ber in sod., 2017).
Ključne besede: aktinobakterije, rod Aeromicrobium, Aeromicrobium sp. nov.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 206; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

76.
Relation between plant species diversity and landscape variables in Central-European dry grassland fragments and their successional derivates
Igor Paušič, Danijel Ivajnšič, Mitja Kaligarič, Nataša Pipenbaher, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: A systematic field survey of an area of 843 ha in the traditional Central-European agricultural landscape of Goričko Nature Park in Slovenia revealed 80 fragments of dry semi-natural grasslands. Vascular plant species diversity was studied in relation to landscape variables and to threat (Slovenian red-listed species). Our results show that fragment size does not affect plant species diversity. In addition, fragment shape index is not related to Alpha diversity. Higher Alpha diversity was observed for abandoned grassland fragments. The lowest Alpha diversity was perceived on more mesic fragments, where habitat specialists are much scarcer. It was confirmed that the highest diversity of specialists are in the driest fragments, both still mowed and abandoned. With an increase in the number of distinctly different bordering habitat types, the total number of species per fragment generally does not increase, except in the case of those fragments that are already in different succession stages. Abandoned and typical dry grasslands are associated with a higher number of bordering habitats. Typical dry grassland fragments and abandoned ones, which probably derived mostly from drier (less productive) grasslands, are found on lower altitude and have a lower shape index. Habitat specialists Sedum sexangulare, Polygala vulgaris and Spiranthes spiralis have higher frequency in fragments with a lower shape index. This means that these oligotrophic specialists occur in smaller fragments. But Orchis morio has higher frequencies of occurrence on polygons with a higher shape index, which confirms the observation that this species occurs in larger and more irregular fragments, as well as close to houses and fields and along the roads.
Ključne besede: habitat specialists, traditional agricultural landscape, semi-natural dry grasslands, Goričko Nature Park, NE Slovenia
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

77.
Motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije
Vida Lang, 2017, magistrsko delo

Opis: Kakšna je motivacija slovenskih dijakov za pouk biologije, kakšna mnenja in občutke imajo dijaki o pouku biologija, kaj menijo o pomembnosti znanja biologije in kam uvrščajo predmet biologija po priljubljenosti in zahtevnosti? V magistrskem delu smo iskali odgovore na zgoraj navedena vprašanja. Zanimalo nas je tudi, ali obstajajo statistično pomembne razlike v motivaciji in odnosu do predmeta med fanti in dekleti, med dijaki različnih letnikov in med dijaki iz različnih slovenskih regij. Na osnovi 625 rešenih spletnih vprašalnikov, ki smo jih pridobili od dijakov različnih srednjih šol iz različnih slovenskih regij, lahko izpeljemo ugotovitve. Z uporabo neparametričnih testov smo ugotovili, da pri motivaciji za pouk biologije obstajajo statistične razlike med spoloma, med dijaki različnih srednjih šol in med dijaki iz različnih regij. Pomembnejše statistične razlike smo ugotovili med dijaki 1. in 4. letnika. Dijake 1. letnika pogosteje bolj skrbi ocenjevanje znanja. Dijakom 4. letnika je snov, ki so se je naučili, pogosteje pomembnejša kakor pridobljena ocena. Pogosteje tudi menijo, da je znanje biologije pomembno za njihovo življenje in da jim bo to znanje pomagalo pri karieri. Faktorske analize so pokazale, da so slovenski dijaki svojo motivacijo za učenje predmeta biologija zasnovali v smislu petih faktorjev: notranja motivacija in osebni pomen, strah do ocenjevanje, samoučinkovitost pri ocenjevanju, karierna motivacija in odgovornost. Rezultati kažejo, da so dijaki biologijo uvrstili med najbolj priljubljeni, hkrati pa med zahtevnejši predmet.
Ključne besede: motivacija za učenje, pouk biologije, slovenski srednješolci, notranja motivacija, zunanja motivacija, osebni pomen, samoučinkovitost, strah, priljubljenost predmetov, zahtevnost predmetov.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 151; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

78.
Kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli
Alenka Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo kreativnost pri pouku matematike v osnovni šoli. V prvem delu na kratko predstavimo, kaj je kreativnost na splošno, kako jo opredeljujejo nekateri avtorji in kaj za nas pomeni kreativnost. V drugem delu se osredotočamo na kreativnost v matematiki, na načine, kako jo lahko ugotavljamo in katere so tiste karakteristike, ki so za kreativne posameznike značilne. Osrednji del magistrskega dela predstavlja tretji del, kjer navedemo nekatere konkretne primere, s katerimi lahko učitelj spodbuja kreativnost učencev.
Ključne besede: kreativnost, kreativnost v poučevanju matematike, karakteristike kreativnih posameznikov, načini za spodbujanje matematične kreativnosti
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 387; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

79.
Spremembe enegije pri kemijskih reakcijah elementov s klorovodikovo kislino in z vodikovim peroksidom
Aljaž Božič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bila opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju s koncentrirano klorovodikovo kislino kot endotermno ali eksotermno in opredelitev reakcije posameznega elementa v elementarnem stanju z vodikovim peroksidom kot endotermno ali eksotermno. Kemijske reakcije sem izvajal v digestoriju, kjer sem s pomočjo Vernierjevega vmesnika spremljal spreminjanje temperature v določenem časovnem intervalu. Reakcije sem izvajal z vsemi elementi, ki so bili na voljo v laboratoriju, zajel pa sem tako skupino kovin in nekovin kot skupino polkovin. Reakcije so potekale pri približno enakih pogojih. V nalogi sem predstavil lastnosti posameznih elementov iz skupine kovin, polkovin in nekovin ter s primeri preproste razlage spreminjanja energije pri kemijskih reakcijah skušal predlagati učiteljem, kako se lotiti usvajanja te snovi v razredu. Z rezultati naloge sem želel izpostaviti najbolj tipične eksotermne in endotermne reakcije elementov s kislino ali peroksidom, ki sicer niso tako pogosti pri obravnavanju snovi v šolah, a vendar so v naravi prisotni in uporabni. S tem sem želel spodbuditi učitelje k obravnavi v šoli.
Ključne besede: energija pri kemijskih reakcijah, entalpija, eksotermna kemijska reakcija, endotermna kemijska reakcija, elementi v elementarnem stanju, vodikov peroksid, klorovodikova kislina, sistem, okolica
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 367; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

80.
Poučevanje o gravitacijskih valovih pri fiziki v slovenskih gimnazijah
Sebastjan Krajnc, 2017, magistrsko delo

Opis: Splošna teorija relativnosti je že skoraj stoletje nazaj napovedala obstoj gravitacijskih valov, vendar nam je šele razvoj tehnologije omogočil neposredno opazovanje njegovega fizikalnega vpliva. Ta dosežek ni le ponovno potrdil splošne teorije relativnosti, temveč nam je podal revolucionaren način pridobivanja informacij na področju astrofizike, neodvisno od spektra elektromagnetnega valovanja, s čimer smo nazadnje pridobili tudi nov vidik razumevanja številnih astrofizikalnih objektov in procesov ter razvoja zgodnjega vesolja. Za odkritje obstoja gravitacijskih valov je bilo izkazano precejšnje zanimanje, tudi s strani širše javnosti, saj je bilo njihovo odkritje izpostavljeno v različnih medijih. Mladoletniki, na katere imajo mediji prav največji vpliv, pogosto iščejo dodatne informacije o aktualni temi, bodisi s samostojnim raziskovanjem ali pri svojem učitelju (v tem primeru učitelju fizike). Učni načrt fizike za gimnazijo ne vsebuje vsebin v zvezi z odkritjem in opisom gravitacijskih valov, zato bi bilo treba za vsaj osnovno razumevanje tega kompleksnega pojava dijakom zagotoviti ustrezno fizikalno predznanje v obliki poglobitve ali dopolnitve nekaterih učnih vsebin. S kvalitativnim raziskovalnim pristopom je bilo ugotovljeno, da je učni načrt za fiziko fleksibilen v tolikšni meri, da ob uvodni poglobitvi in dopolnitvi nekaterih vsebin omogoča zadostno fizikalno predznanje, potrebno za razumevanje vsebin o gravitacijskih valovih, v okviru vsebinsko nerazporejenih ur pa celo v formalnem smislu omogoča njihovo obravnavo. Veljavnost in učinkovitost tega spoznanja sta bili preverjeni z didaktičnim eksperimentom.
Ključne besede: gravitacijski valovi (GV), splošna teorija relativnosti, učni načrt za fiziko, didaktični eksperiment.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 117; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici